282
Tržaška razstava.
O cesarskem paviljonu, kateri je prvi kine razstave, in o 2. oddelku, v katerem so razstavljene vse najimenitnejše stvari, piše tržaška „Edinost":
Cesarski paviljon.
Kakor hitro zapustiš po dolnjih vratih poslopja št. I. boaensko razstavo, predstavlja se ti med drevesi in rožami sicer majhen, a prekrasen cesarski paviljon. Ta paviljon ima namen, da služi cesarju in njegovi rodo-vini za porabo med časom, ko cesar ali kak drug ud njegove dinastije obišče razstavo; tam je tudi cesarjev brat slovesno izrekel, da je odprta razstava.
Zunanjost cesarskega paviljona je kaj krasna, slog mu je zdaj obče vpotrebljevan „renaissance". Vhod v paviljon je od zadej; skoz vrata stopiš precej v dvorano, katera je krasno odičena se slikarijami od moj-sterske roke, slike predstavljajo trgovino in obrtnijo, po tleh so prekrasne turške preproge, mize, stoli in drugo pohištvo, vse je pozlačeno in iz baržuna; iz dvorane na desno in levo se ide v dve sobi, kateri ste še krasneji, prav po cesarsko odičeni, in kateri imate služiti cesarski rodbini za sprejemanje in pa za ručak; nasproti vhoda so vrata,  ki drže   na velik   balkon,   s  katerega
vživaš prekrasen pogled na morje, z balkona pa drže stopnice na levo in na desno v razstavo, okoli stopnic in pred paviljonom so razstavili tržaški vrtnarji vse, kar imajo najlepših in nenavadnejših rastlin, cvetic in dru-zega vrtnarskega lišpa, tako, da se ti predstavlja ta paviljon ves v cveticah, katere puhte naj prijetnejšo vonjavo.
Blizo cesarskega paviljona je drug majhen paviljon za godbo, sezidan in krit na način školjke, tako sicer, da je preskrbljeno po akustičnih pravilih za dobri odmev glasbe. Zraven tega paviljona je tržaška kavarna najboljšega tržaškega kavarnarja, gosp. Pitschen-a.
A zdaj si uže tudi pred vhodom v glavno poslopje razstave, štev. 2; slog tega poslopja je enak slogu poslopja štev. 1, samo da je najmanj štirikrat veče, nego zadnje. To poslopje je dolgo nad 320 metrov, iz iega samega  se vidi lahko, kako velikansko je.
Glavno poslopje, štev. IL
Pred poslopjem je vse v cveticah, a kakor hitro stopiš v poslopje samo, ne veš, kam bi poprej obrnil svoje oči; toliko lepega in zanimivega se ti predstavlja naenkrat. V tem poslopji so razstavljeni skoraj izključ-ljivo predmeti sekcije C (obrtnije). Pri vhodu na desno in levo imata prostor razreda 3. in 4.
Najlepše predmete v tem razredu so razstavili tržaški fabrikantje mjila, med njimi se odlikujete tvrdki Karol Pollak in pa Avgust Politzer. Prvi je razstavil velikansk monument v modernem slogu, vrh monumenta je alegorijski kip, predstavljajoč Trst, v čegar vznožji se nahajajo razni emblemi trgovine in obrtnije, na vsakem kraji tega monumenta so ti po 4 metre visoke prosto stoječe kolone, na kolonah pa so velike in krasno delane vaze. Vse to velikansko delo je iz priprostega mjila, imitacija marmorja, tako, da bi človek mislil, da stoji pred kakim spomenikom iz marmorja.
Okusno je razstavila tudi firma Avgust Pollitzer mjilo v raznih podobah. Moramo reči, da ste ti dve firmi v Trstu uvedli to obrtnijo , katera zdaj vrlo napreduje, tako sicer, da Trst razpošilja zdaj svoje mjilo čez morje in tudi v notranjo Avstrijo in da se ta obrt z vsakim dnevom širi. Krasni so tudi izdelki iz cere-zina (podzemeljski vosek, katerega dobivajo v zemlji na Ogerskem in Rumunskem in ga potem tako rafinirajo, da postane po barvi skoro enak pravemu vosku, vendar pa ne tako dober) od tovarne g. Ujheli-a iz Stockerau a pri Dunaji. Ta firma je razstavila v posebnem predalu vse polno lepo narejenih sveč cerkvenih in za domačo rabo, potem kipov in drugih oblik, vse iz te vosku tako enake mase; take sveče so veliko ceneje od pravih voščenih.
Tovarna sveč, zvana „Apollo", z Dunaja je razstavila kaj lepe sveče za domačo rabo, tako zvane ,,Mily", te sveče slove uže nad 30 let in so še vedno najboljše v Avstriji. Cisto novo bazo sveč stearinskih je razstavila firma P. Semmler in H. Frenzel v Brnu; te sveče imajo po dolgosti 4 votline, da skoz nje more zrak; ta način upliva nekda na to, da se sveče ne kajfajo in da svitlejše gore.
Krasna mjila v vseh formah in sveče iz Glicerina je razstavila znana firma F. A. Sarg's Sohne iz Lie-singa pri Beču.
Omeniti nam je posebno   domačih svečarskih izde' kov iz  Ljubljane,   Gorice  in  Trsta.    Iz   Trsta je  razstavil Machlig   voščene   sveče srednje vrednosti.    Gosp, Seemann iz Ljubljane je razstavil lepe, velike cerkvene sveče in druga galanterijska dela iz voska;   njegovi al burni in cvetice so prekrasne in prekosijo mnoga druga
283
enaka dela; a cerkvene velike sveče, razstavljene po gosp. Oroslavu Dolencu iz Ljubljane, so lepše gledč dela in materijala, med tem, ko albumi tega zadnjega ostajajo za Seemanovimi glede okusa.
Vidi se pa vendar, da je v Ljubljani ta vrsta obrt-nije dobro uvedena in zastopana. Gosp. Bader iz Gorice je izložil tudi lepe cerkvene sveče, a gledć materijala in okrasja imajo prednost ljubljanske , le v visokosti je on prvi; razstavil je dve sveči, ki imate gotovo nad 2 metra dolgosti in nad 40 centimetrov debelosti, podobni ste majhnim žrdom. Tudi iz Dalmacije je nekaj lepega in dobrega v tej stroki na razstavi.
Blizo teh sveč je razstavil nek Josef Reif iz Prage prekrasne kristale v vseh barvah, ki imitirajo razne dragocene kamne, demante, rubine, topaze, opale itd. Vredno je, da si človek te ogleda, ker poduči se o napredku  Ceske glede   fabrikacije in brušenja steklovine.
Zdaj pridejo na vrsto razni kemični izdelki. Dien-donne in Moravia iz Trsta, potem Moschitz iz Tržiča (Monfalcone) razstavili so razne izdelke iz masti in katrana mineralnega in vegetabiličnega, kakor mazila, barvila, firneže itd. Fidelis Terpinc iz Ljubljane je razstavil zmljate barve iz Jesenih barvil, vse prav dobro in lepo. Goli iz Spodnjega Dravberga je razstavil smole in masti, on prekosi naše Tržačane.
Tržaška firma Dubich je razstavila razen prah proti insektom, vse polno esenc, eteričnega,olja, šmirgelja in drugih enakih predmetov, ta firma ima veliko fabriko, v tej stroki jako lepo napreduje ter povzdiguje domačo obrtnijo; ona rabi domače, isterske in dalmatinske surovine, kar je jako koristno, in vsled česar moremo firmi le čestitati. Omeniti je pohvalno kemičnih izdelkov teh-le firm: A. Zanki iz Gradca, bratje Lewinsky Dobfiša blizo Prage, fabrike olja za mašine, potem repnega in eteričnega, Schuldes, Šchickhardt in Klepetaf iz Brna, tovarne J. Bulis e Comp. iz Holešovic pri Pragi, ki je razstavila najfineja barvila, potem Witrofsky iz Brna, ki je razstavil različne kemikalije, firme Pohlidal e Za-metzkv, ki je razstavila izvrstne esence, nadalje fabrike grofa Larischa iz Svetlane na Moravskem, ki je razstavila belo barvo iz cinka (Zinkweiss), ki prekosi vsa do-sedaj poznana bela barvila, in konečno naj omenimo tudi dunajskih parfumerij, ki so razstavile krasno mjilo za toaleto v podobi različnega sadja, tako dobro ponarejeno, da bi človek mislil, da ima pravo sveže sadje pred seboj.
Reči moramo, da ste gledč kemičnih izdelkov Češka in Moravska najboljše zastopani f potem tudi Beč in še le potem južne dežele. Na Ceskem pač cvete obrtnija vsake koli stroke, to se vidi uže na razstavi. A češki in poljski fabrikantje so tudi bolj narodni, nego pa mnogi naši manjši obrtniki; oni so izpostavili tudi češke in poljske napise, akoravno jih tukaj manj umejo, a naši razstavljalci, razen Oroslava Dolenca, se tega sramujejo, niso hoteli pridejati slovenščine svojim izdelkom.
Bomo videli, kako bo izgled v drugih oddelkih. Gotovo pa bomo šibali tako mlačnost, kjerkoli jo najdemo.
(Dalje prihodnjič.)