Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob • 3. popoldan. Posamezna številka stane 10 vinarjev. ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» Letnik 1. DELAVEC Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Pq pošti stane mesec n 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva u-lica št. 5. Telefon 8jVI. Maribor, dne 18. decembra 1918. Štev. 22. Industrija, obrt in trgovina/ Vsled nase zgodovinsle zavisnosti se ni mogel nabirati kapital, ki bi ustvarjal slovenska podjetja. Naravno je, da se ni razvila slovenska industriji. Tudi Veletrgovina je ostala v tujih rokah. Imamo samo obrtnika in malega trgovca. Tuji kapital je pripeljal seboj tuje uradnike v deželo. V industrijskih podjetjih, ki so nastala na naših tleh, je sicer tudi naše ljudstvo zaposleno. toda odkazano mu je manj Vredno, tlačansko delo. Trgovski voditelji, < tehnični veščaki, inženirji, mehaniki, strojevni.ki i. t. d. so po večini tujci. Po načelu nacijonaliziranja industrije bodo morala biti v naši državi odkazana vsa mesta od najnižjega do najvišjega našim ljudem. — , Vrednost letne industrijske in obrtne produkcije tje znašala v zadnji dobi pred vojsko 235 milj. kron (v Sloveniji!). Približno za 75 milj. kron blaga se je produciralo v veleobratih (fabrikah), ostalo pa v malih obratih, ki so imeli po večini obrtniški značaj. Ker ni zadoščala domača produkcija, smo uvažali letno približno za 135 milj. ♦ kron industrijskega in obrtniškega blaga. V gospodarskem oziru ni mogoče postaviti; teh 135 milj. kron v isto vrsto kakor zgornjih 235 milj. kron, kajti uvažano blago je bilo boljše medtem ko je bil, naš produkt relativno manj vreden. Od onih 235 milj. kron je pripadlo na lesno obrt nič manj kakor 104 milj. kron. Ta les pa je bil le malo podelan, t^ko da je bilo v njem vtele-šenih le malo človeških moči. Blago pa, ki smo ga dobivali od zunaj, n. pr. tekstilno blago je . reprezentiralo razmeroma mnogo večjo vrednost; za 46 milj. kron smo ga uvažali. Izvažali smo okroglo za 120 milj, kron industrijskega in obrtniškega blaga. Tudi to blago je nosilo iste znnke kakor zgornje; bilo je namreč razmeroma malo podelano in radi tega malo vredno. Največjo postojanko našega izvoza 50 miljonov kron — je tvoril*les. Drugo večjo postojanko ■ tvori rudarstvo, plavžarStvo (Hochofen) in kovinarstvo (425 milj. kron), K industriji in obrti je spadalo 173.000 oseb, to je I5’4 % prebivalstva, k trgovini in prometu pa 81.000, t. j. 7'2 odstotkov. Take so bile razmere pred vojsko. Treba jih je izpre-meniti s sistematičnim in racionelninj delom ter s smotreno zakonodajo. Radikalno nacipnaliziranje veleindustrije in veletrgovine nam mora v uveh ozirih koristiti. Najpreje se bomo zavarovali, da ne pojde dobiček iz teh podjetij v tujino. Ves dobiček mora ostati doma in ploditi naše gospodarstvo. Druga in glavna zahteva nacionaliziranja pa obstoja v tem, tla ne bodo otroci našega naroda zastopani le v nižjih, ampak tudi v višjih vrstah ter da bodo vodili podjetja našemu naro du v prid in korist. Ta podjetja ne smejo biti eksponent (postojanka) tujega kapitala, aftnpak morajo delovati edinole nam v korist. Krvava justica. (Dalje.) Smrtna obsodba je bila odvisna od razpravljajočega avditorja Višina, ki je Kaje po rodu Hrvat, — žalostna mu majkn! Opravičeval je ta mesar svojo vest s tem,'da je upal, da se bo našel med prisedniki sodišia vsaj eden, ki ne bo glasoval za smrtno obsodbo. Ergo sam ni bil prepričan o opravičenosti obtožbe kot jurist, dočim so bili ostali sodniki — navadni oficirji, ki so sodili kot avstrijski, r:. : inteligentni hlapci. Torej je zakrivil sodbe prp i svoji boljši vesti iz strahu pred „višjimi“. Ali pa je kdaj opravičljivo, da žrtvuje človek ;1 ri človeška življenja za— skledo leče? Pojasniti moramo tpkoj tukaj, da je bila smrtna obsodba izključena, ako je le eakoY, ki so se prostovoljno javili za žalostni kordon, ki je spremljal te žrtve iz Št. Peterske vojašnice na morišče, — dvakrat žalosten tisti oficir, ki je prevzel prostovoljno vodstvo' take eksekucije 1 Nekateri izmed njih so že zbežali. Ali pa jilji morda vendar ne bo dosegla vkljub tfcmu pravična usoda, je drugo vprašanje. Kajti nepo-bitna resnica je, da se vsaka krivda maščuje že na tem svetu. J Na suhem bajarju v Ljubljani poleg dolenjskega kolodvora, takozvahem »Boublikovem bri-tofu« — (naj mu ostane za večno to ime!) — leži pokopanih nad 40 takih žrtev, — grozno število! In koliko jih leži še drugje za fronto, kjer so imela svoj sedež razna vojaška sodišča! (Dalje prih.) Političen pregled. V Ljutomeru bo v nedeljo 22. dec. ob 8 zjutraj v gostilni Strasser shod Jugosl. soc. demokratske stranke. Govori dr. Korun iz Ljubljane. Ministrska kriza. Ministrski predsednik Pašič odstbpil. . Belgrad, 17. decembra. Pisarna Narodnega veča v Beogradu javlja: Mesto pričakovanega uradnega imenovanja novega ministrstva po prestolonašledn. Aleksandru se je pojavila danes nenadoma ministrska kriza. Nikola Pašič je izjavi!, da ne more prevzeti ministrskega predsedništva in ne sestaviti nove vlade. Regent Aleksander je pozval za danes k s bi predsednike vseh srbskih strank in načelnike vseh političnih strank, ki so zastopane v Narodnem vfcču. Računa se z veliko verjetnostjo na to, da bo prešel večji del ministrov sedanje liste v novo listo. Novo ministrstvo se sestavi danes ali najkasneje jutri. S seje Narodne vlade SHS. (Ljubljana, 9. d«c.) Slovenskim vojakom, katerim tiemška vlada na Vestfalskem odpoveduje delo, se da podpora v denarju in živihh, da se jim omogoči povratek v domovino. — Mestni zastop wchr, ki se ni oziral na to, da je bil Kovač * Iz knjige M. Brezigarjeve: Osnutki slov. narodnega ravn*1* v vojski proti Srbom Odlikovan za hrab-gospodarstva, str. 19. dalje. I rost in da je oče sedmerih otrok, s cinično v Mariboru se razpusti; vladnim komisarjem v Mariboru se imenuje začasno okrajni" komisar dr. Vilko Pfeifer v Krškem. (Op. uredništva: Ob sklepu lista še na tukajšnjem magistratu o tem nič ni znanega). Železničarska konferenca v Ljubljani se je vršita predvčerajšnjim v Ljubljani. Sodrug Kopač Je'podal poročilo' o razgovoru z Z. J. Ž. ki ni dozorel do sklepa. ,Z. J. Ž. je namreč zahtevala, da bi se soc. demokratje odpovedali internacionali in tako zntajjli svoje.načela. Imel bi se bil izvoliti železničarski svet, preko katerega bi se ne moglo odločati o interesih •železničarjev. To so gospodje okoli Zveze preprečili s svojim postopanjem, ker so se bali, - da bi se jim ^ terri zaklenila zadnja vratca za njih delovanje. Ni možno hoditi ž njimi skupno. O skupnem delovanju za sedaj .sploh ni govora. — Nato 'je govornik temeljito .opisal d ?-sedanje razmerje napram dunajski centrali in o razdelitvi raznih skladov in premoženja po gotovem ključu med novo ustanovljene c ntralne organizacije. To zadevo bi imela rešiti skupna strokovna konferenca iL všeh prizadetih držav. Treba pripraviti in ustanoviti lastno centralo. Za'sedaj se ustanovijo pop, želne centrale, ki bodo vsaka v svojem področju delovale. In ko • bodo dani vsi predpogoji, ,se vse te podež.elne organizacije združijo' v eno samo. Gojiti pa moramo že sedaj skupne stike. • Deputacija iz Medmurja je predložila poveijeništvu za narodno obrambo spomenico o grozotah, ki se tam dogajajo. Narodna vlada je sprejelo spomenico na znanje in jo sporoči NV s prošnjo, da zasedejo čimpreje .srbske ali druge ententne čete Prekmurje in Medmurje. Zagreb, 17. decembra. Po končanih konferencah s francoskirri ministrom zunanjih del Pichonom se napoti predsednik češko-slovašle republike dr. Masaryk v Rim, da posreduje v sporu med Jugoslovani ih ltaijani.v ■ Praga, 16. d c.,Osemurno delo bo v Češkoslovaški republiki uvedeno najbrže že s 1. januarjem 1919. Praški višješolski svet je izda) naredbo, po kateri morejo starši ljudskošolskih in srednješolskih učencev., prosto določati, ali naj so njih otroci navzoči pri verouku ali ne. Napčd na Grabštanj. v O bitki med Sfbi in Nemci pri Grab-' štajnu na Koroškem, se nam poroča, da so bile izgube Nemcev sila krvave. Srbi so Nemcem z ročnimi granatami razbili in uničili dva avtomobila polna nemških vojakov, ki so skorej. vsi do zadnjega poginili. Nemci se bodo še bridko pokorili za svoj napad na Srbe. Kajti Srbi so antantne čete Ppsledtca ho,, da bddo pogoji premirja za Nemce še težji, kot že so Nemci sami se .že tudi boje posledic njihovega nepremišljenega koraka., Proti mednarodnemu pravu so grešili Nemci, ki so napadli Srbd v Grabštajnu. Sedaj se tudi Jugoslaviji ni treba držati pogojev premirja. Pa tudi ljubljanske pogodbe z Nemci so s tem razveljavljene. Nemcem ne-dajmo več , živil in nobenega premoga. Zob za zob 1 Razburjenje vsled napadov Nemcev na Srbe v Grabštajnu je precejšnje.-Toda vsak strah je neutemeljen. Poročila nemških listov so netočna. Naše čete slovenske in srbske so dovolj močne in nikakor ni mjsliti, da bi se Nemcem posrečilo potisniti nas nazaj; Tudi brez antantne pomoči bodo slovenske čete zadrževale kakoršno ko i prodiranje nemških čet. Protest Narodne vlade. »Ponoči od sobote ha nedeljo sp nemški, oddelki s topovi in strojnicami nenadoma napadli srbski, torej en-tentni v »jaški oddelek, ki je bil zaradi varnosti in reda nastanjen na slovenskem spornem ozemlju v Grabštajnu. Dasi je hotel srbski poveljnik zar braniti krvolitje, so Nemci Srbe deloma ranili in usmrtili, deloma premagane odvedli. Proti temu postopanju, ki kruto krši pogoje premirja, kakor specijalne dogovore, se vlaga najostrejši protest, ki bo poslan tudi. vrhov, poveljništvu entcntrienni Odklanj: mo vsakršno odgovornost za neizogibne posledice takih kršitev prava in si izrecno pridržujemo vse protiorjredbe.« Proti Jugoslaviji prinašajo celovške »Freie Stimmeiu oklic, v katerem poziva možke v boj proti Jugoslaviji'. ' Mariborske novice. \ Rojstni dan princa Aleksandra je jutri. Danes zvečer ob 5. 'uri bo bak-ljada od dpmobr. vojašnice k okrajnemu glavarstvu. Jutri ob 9. je božja, služba v frančiškanski cerkvi. Česa bi bilo v Mariboru treba? Da je začasno premalo stanovanj, o tem ne mislimo govoriti. Gre bolj zato, česa je posebno nam Slovencem treba. N. pr. potrebujemo eno po šteno slovensko kavarno, dalje eno pošteno kopališče, ki uc bo samo za bogat (ne, ki lahko plačajo kar pari kron. Kopališče bo moralo biti zares ljudsko, v'prvi vrsti pršne kopeli z gorko in mrzlo vodo. Dalje moramo dobiti v Mariboru stalno slovensko gledališče, kjer bi se razven predstav tudi redno vršila predavanja, deklamacije literarnih del itd. Treba bo dalje poštene glasbene ,šole, v kateri se bode tudi gojilo petje. Mogoče bi .Glasbena matica« tu ustanovila podružnico. D.ilje je treba velike* ljudske knjižnice objedncm čitalnice, ki bo vsakemu dostopna za par vinarjev, taka kakor je n. pr/Gregorčičeva knjižnica v Ljubljani Dalje se naj ustanovi »Društvo slovenskih hišnih posestnikov«, ki bo objednem posredovalo za stanovanja. Tudi naj bi se delovalo na to, da ustanovimo eno slo-venško lekarno, bodisi po nakupu, bodisi novo. Dalje potrebujemo eno večjo posredovalnico za službe, ne samo za služkinje in podobne, temveč tudi za možke službe vseh vrst. Dalje bo treba, da se ustanovi v mestu par slovenskih agentur za blago vseh vrst. Razven tega bo treba ene velike, moderno urejene slovenske tiskarne, ki bo tiskala knjige in dalje, ene zlasti' s slovansko literaturo založene knjigarne. Dalo bi se še marsikaj našteti, pa za danes naj zadostujejo ti-le nasveti. ., . Trgovstvo in obrt v Mariboru. V našem mestu imamo trgovstvo in obrt še malo v Svojih rokah Je'nekaj špecerijskih trgovin in par trgovin z blagom .za obleke,, a drugega je presneto še malo, Tu nimamo nobene slovenske konfekcijske tvrdke, i.občnih svojih pekarn, slaščičarn,- delikatesnih trgovin, zlatarjev; nimamo dalje nobene prave knjigarne, železninske trgovine in take za stroje. Manjka nam še slovenske mlekarne, prodajalnice sadja in še druge. Že samo to vam kaže, kolikor naših ljudi bo še našlo v Mariboru, svoj zaslužek. Treba bo torej dosti podjetnost, kakor hitro se bo blago dobivalo, zlasti preko mo/ja. Sestanek jugosl. soc. demokratov v Mariboru. Včeraj se je v Narodnem domu vršil dobro obiskan sestanek, ki ,je-določil, da se vrši občni zbor te stranke 29. t ni; pop. Ura se še določi. To -oholo pa se vrši zopet sestanek in sicer ob %6, pop v Nar. domu Gostilne smejo biti odprte do 9., kavarne do 10. zvečer. Rrepoved točenja alkoholnih pijač je preklicana. G. škof je imel skrito orožje. Pri godbi tukajšnjega pešpolka št. 47 manjkala je pri prevzetju lepa harfa, ki je sedaj vredna najmanj 50.000 kion. Ko so ptijeli narednika godbe in mu grozili z aretacijo, je izpovedal, da je harfa v shrambi tukajšnjega bogoslovja. Kapelnik je šel na policijo po detektive, s katerimi je šel k ravnatelju bogoslovja g. dru. Somreku in zahteval od njega harfo. G. ravnatelj je izpovedal, da se ista nahaja v zaprti sobi, v kateri ima g. škof različne - stvari shranjene. Policija je sobo odprla in glej,' veliko presenečenje. Niso našli samo harfe, ampak celo zalogo raznih ■ stvari, vrednih najmanj .pol miljona’ kron, in sicer strojne puške, municije. orožje, tuje provenij^nce, dragocene slike in krasne dekoracijske divane - ter mnogo zabojev, katere so nameravali v kratkem odposlati v Gradec. Kakšne dragocenosti so v zabojih, se bo še le videlo, ko jih danes odprejo ko-misijonelno. — Na ta način g. škof ni upošteval, kar mu je moralo biti znano, da je namreč vlada strogo zahtevala oddajo orožja in sploh vseh eraričnih rečij in zažugala s kaznijo vsakemu, ki bi ravnal proti temu. Tobakarne še imajo vedno nemške napise. To mora na vsak način takoj izginiti. Tobakarnam, ki tega ne store, naj finančno ravnateljstvo v Ljubljani, ne da na razpolajo nika-kega duliana. Tabakarnč so SHS državne prodajalnice in morajo imati slovenske napise.. Prodajalka duhana Schifko v Mariboru misli, da Je v Nemčiji. Za Slovence nima drugega izraza kot psovke. Naj si ta gospa ne misli, da Jugoslavija ne more biti brez nje. Tega pa nikakor ne bomo trpeli, da bi še trafikantinje, ki žive od naše milosti, grdile našo državo. Prepoved okrašenja stanovanj. Nekateri mariborski nemški hišni gospodarji so slovenskim s(rankam prepovedali v soboto in v nedeljo okrasiti stanovanja. Tako postopanje Je v smislu obstoječih zakonov kazjnivo, kajti to je ščuvanje proti državni ideji. Vse take slučaje treba javiti pristojnim oblastim, da se krivci, kaznujejo. 'Nikdo ni zahteval od Nemcev, naj okrasijo svoja stanovanja, toda prepovedati slovenskim strankam, da okrase svoja -stanovanja, to je predrznost, ki so je zmožni samo naduteži. Takim nobenega pardona! Slovenske stranke opozarjamo, da noben hišni gospoda? nima pravice, vmešavati se na tak način v počenjanje strank. v !/*9 ožit* dekla se sprejme tako], r UMlCLlIltd Pogoji ugodni. Oglasi se naj v Carneri-jevi ulici 3/1. nastr., Zapečnik. 3—1 Slovensko služkinjo, L”, S iščem za takoj. Magdalenska ulica 17, Regoršek. *•« r . A. Vertnik trgovina z mešanim blagom in premogom Sodnijska ulica 17 se priporoča občinstvu. Slovenske gostilne v Mariboru: Kirbiš v Vitrinjski ulici, Narodni dom« Meden in Goleč na Tegetthoffovi cesti, ter Rapoo na Tržaški cesti. Josip Novšak 5~3 brivec in vlasuljar naMagdalenskemtrgu se priporoča. Belo in krušno moko 3-2 prodaja trgovec V Berdajs na Sofijnem trgu Urar Franjo Bureš, legettliollova cesta 39 prevzame vsa popravila,- Izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru.