24. 12. 1941 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA GLASILO OBCANO SEPTEMBER 1984 ŠTEVILKA 9 O K SZDL LITIJA VABI. v nedeljo, 7. 10. ob 12. uri na svečanost (v okviru projekta VAČE 81) odkritja spominskih plošč dr.FRANCETU STARETU J in JANEZU GRILCU na KLENIK pri VAČAH Slavnostni govornik: DAVORIN VUGA, dipl. arh. Kulturni program: KUD Vače Strokovno vodstvo: ogled prazgodovinske naselbine in arheoloških najdišč Aktivnosti občinske organizacije ZKS po 13. seji CK ZKJ Te dni v osnovnih organizacijah zveze komunistov potekajo razprave o predlogih sklepov 13. se je CK ZKJ. CK ZKJ je dal članstvu v razpravo predlog sklepov 13. seje. To je nov pristop v delu CK in izziv vsem komunistom za delo in razpravo, v kateri moramo kritično presoditi uresničevanje sprejetih sklepov in stališč ter dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. V občinski organizaciji ZKS Litija smo aktivno pristopili k organiziranju razprav. V drugi polovici avgusta je predsedstvo OK ZKS Litija sprejelo program aktivnosti občinske organizacije zveze komunistov Litija po 13. seji CK ZK.I. Njegovo izvajanje je obvezno za vse člane, vsebuje pa osnovne usmeritve za izvedbo razprav, ki so opredeljene po nosilcih in rokih. S programom je predvideno, da se vse osnovne organizacije sestanejo v mesecu septembru. Na sejah osnovnih organizacij bodo komunisti spregovorili zlasti i> splošnem vplivu in vlogi ZK, delovanju ZK v političnem sistemu, notranjih vprašanjih ter metodah dela ZK in o informiranju. O 13. seji CK ZKJ bodo spregovorili aktivi komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, prosvetnih delavcev, direktorjev. Razprave bodo organizirane tudi med komunisti v družbenopoli- Za lačne in žejne bo poskrbljeno Na posvetu sekretarjev OO ZKS je sodeloval tudi Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZKS (foto GO) Štirideseta obletnica tragičnih dogodkov na Klancu in Orešju pri Gabrovki Na Klancu pri Gabrovki je bila 16. septembra spominska svečanost v spomin žrtvam dolenjskega odreda in aktivistom Gabrovke in okolice, ki so padli v zahrbtnih domobranskih napadih na štab dolenjskega odreda 5. avgusta in 5. septembra 1944. Torej mineva 40 let in ob tej obletnici je prav, da se tudi s tem spomeniškim zapisom poklonimo žrtvam domobranskega divjanja. Dolenjski odred je takrat doživel dva huda udarca, ki jih je štab četrtega domobranskega bataljona v Šentvidu pri Stični načrtoval z namenom, da uniči štab tega odreda. Imel je natančne podatke o odredu, o njegovi številčni moči in oborožitvi, vedel je, kako so razporejeni njegovi bataljoni in kakšne naloge imajo. Podatke je imel tudi o kolonah štajerskih novincev, ki so prihajali v enote VII. korpusa NOVJ. Vedel je celo, kdo sta komandant in politkomisar odreda, pa tudi, kdo so komandanti vseh treh odrednih bataljonov. Ker je razpolagal z natančnimi podatki, je domobranski komandant lahko sklepal, da je štab odreda po navadi slabo zavarovan, verjetno pa je vedel tudi to, da štab odreda ni kaj prida buden in previden. Tako se mu je porodila odločitev, da bo uničil štab dolenjskega odreda. Prvi napad so domobranci izvedli "5. avgusta 1944 na Klancu pri Ga- V Poletna politična šola MLADINSKA POLETNA POLITIČNA ŠOLA je potekala od 6. do 9. septembra v Mariboru. Organizirala jo je republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Udeležilo se je je okoli 400 slušateljev. Znanost, mirovna gibanja, samopomoč, pogovor o obliki praznovanja dneva mladosti, nezainteresiranost mladih na MDA, ekologija, mladinski klubi, problem informiranja mladih, razvojne možnosti do leta 2000 in kaj lahko stori ZSMS, frontnost kot organizacijski princip, kadrovska politika, uresničevanje 11. kongresa so bile osnovne teme na MPPŠ: Najnovejša novost na letošnji MPPŠ pa je strip. Veliko je bilo govora, kaj želimo s stripom doseči. Lahko rečemo, da je strip skoraj najbolj množična oblika komunikacije. Strip je kombinacija slik in teksta. Govorica v njem je vsakdanja, torej je neizbrana. Lahko pa tudi rečemo, da je v Jugoslaviji strip zelo bran, zlasti med mladino. Pogovor je tekel tudi o problemih, ki jih imajo centri za obveščanje in propagando pri izdajanju glasil, od kadrovskih in finančnih pa do težav zaradi zaplembe glasil, biltenov. Dogovorili smo se, da se bo treba zavzemati za okrepitev sodelovanja z radijskimi in časopisnimi hišami, za združevanje občinskih COP (regijskih, mestnih), za ustanovitev slovenskega društva mladih.novinarjev, za drugačno kadrovsko sestavo centrov ter za krepitev številčnosti članov le-teh. Izkazalo se je tudi, da so ekološki problemi še vedno pereči. Dogovorili smo se za zbiranje podatkov o onesnaževanju, za tesnejše sodelovanje in povezovanje med seboj. Tudi pri frontnosti smo največkrat razpravljali o kadrovski politiki. Vzrok za to smo iskali v mladinskih organizacijah. Veliko je bilo tudi govora o problemu mladih, o položaju študenta — delavca, o vse večjih stanarinah študentskih domov, o povišanju štipendij. Pogovor je tekel o mladinskih problemih, ki nas vse bolj in bolj pestijo. Razpravljali smo tudi o usmerjenem izobraževanju. Na koncu se vprašajmo, kaj nam je NPPŠ prinesla novega. Lahko trdimo, da je bilo slišati marsikaj novega in zanimivega, kljub kritičnim besedam v nekaterih razpravah. Smernice s te politične šole bomo prenesli v naše mladinske organizacije in jih skušali čimprej uresničiti. MARJETA PLAZNIK brovki. Prav tedaj je bil tretji odredov bataljon še v formiranju in le za silo urejen. Na Klanec je tisto noč prišlo kakih 50 novincev s Štajerske, ki so bili namenjeni do štaba VII. korpusa NOVJ in so bili seveda še vsi brez orožja. Napad je izvedla skupina 89 domobrancev, ki so s pomočjo dobrih vodičev prišli po skrjv-nih poteh neopaženo na Rjavko nad vasjo Klanec. Nekateri domobranci so bili oblečeni tako kot partizani in so nosili titovke na glavah. Zasedo na Rjavki so ukanili tako, da so se izdajali za borce XII. brigade, ki je tisto noč prispela v sosednjo vas Moravče. Ko so z zasedo hitro opravili s hladnim orožjem, so se takoj zapodili na juriš v vas Klanec, ki se dotika gozda na Rjavki. S hitrim jurišem so odre-dovce tako presenetili, da niso mogli dati učinkovitega organiziranega odpora. Izhod napada je bil za dolenjski odred resnično porazen. Padlo je 21 žrtev. 8 odredovih borcev, 12 novincev, ki so se hoteli skriti v hišah, so polovili in jih zverinsko pobili. Poleg teh pa je padel tudi član gospodarske komisije okrajnega odbora OF Sv. Križ, Ranjenih je bilo 13 borcev. Domobranci so se po napadu hitro umaknili po' istih skrivnih poteh, po katerih so prišli, s seboj pa so nosili le enega ranjenca. Napad so ponovili 5. septembra 1944 na Orešju pri Gabrovkj. To pot so načrtovali večji napad, saj je v njem sodelovalo kar kakih 300 domobrancev. Prišli so prav tako prikrito kot ob prvem napadu iz Šentvida pri Stični in tudi tokrat so uporabili ukano. Na čelu kolone je bilo nekaj domobrancev, oblečenih kot partizani, stražarja pa so premotili z izgovorom, da prihaja transport novincev iz Štajerske. Premotili so tudi zasedo in tako jim je presenečenje popolnoma uspelo. Ko so domobranci napadli, so se borci prištab-skih enot brez organiziranega odpora umikali proti Brezovem, domobranci pa so jih v jurišu sledili vse dotlej, dokler niso naleteli na odpor prvega odredovega bataljona, ki je prihitel na pomoč štabu odreda iz vasi Brezovo, kier ie bil nastanjen. Ta bata- ljon je domobrance zadržal in omogočil umik štabu odreda in borcem prištabskih enot. Po boju s prvim odredovim bataljonom na Orešju in Moravski gori so se domobranci spustili v lov za posameznimi partizani in aktivisti v Sv. Križu in okolici. Ujeli so sanitetnega referenta odreda Milcnka Kosa in ga takoj ustrelili. Ubili so tudi sekretarko SKOJ okraja Sv. Križ Marijo Abolnar in članico KPS in ZMS Angelco Fakin. S seboj so odpeljali na-čelnico obveščevalne službe okrajnega odbora OF Sv. Križ Faniko Petje, skojevko Tončko Božič in njeno sestro Minko Božič iz Moravč ter aktivista Antona Logarja iz Moravč. Čeprav domobrancem sam napad na štab odreda ni uspel po načrtu, je odred vendarle utrpel že drugi hud udarec. Hud udarec je utrpel tudi okrajni odbor OF Sv. Križ in samo prebivalstvo. Padlo je 8 odredovih borcev, trije so bih' ranjeni, eden je bil ujet, trije pa so bili pogrešani. Padli sta tudi dve aktivistki, tri aktivistke in en aktivist pa so bili ujeti in odpeljani v zapore. Štab odreda takega napada ni več doživel, saj sta bila ta dva dogodka resno opozorilo, da štab ne skrbi dovolj za varnost svojih enot, zato je doživel tudi kadrovske spremembe. Tragična dogodka na Klancu in Orešju sta zapisana v zgodovini odreda kot dva največja poraza, kar jih je doživel odred v vsem času svojega delovanja. Ostala pa sta tudi v neizbrisnem spominu odredovcev in prebivalcev Gabrovke in okolice. Odbor Skupnosti borcev dolenjskega odreda je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami Gabrovke pripravil spominsko svečanost, ki je bila 16. septembra 1984 ob 11. uri na Klancu pred spominskim obeležjem žrtvam teh zahrbtnih domobranskih napadov. Vabljeni so bili vsi nekdanji borci dolenjskega odreda in svojci padlih borcev, mladina Gabrovke in okolice ter vsi občani. Tako smo počastili spomin na naše tovariše in to-varišice, ki so morali pred 40 leti tukaj darovati svoja mlada življenja za domovino. loži* P*,*U',r tičnih organizacijah in družbenopolitičnem zboru ter nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih. V okviru izvajanja programa aktivnosti po 13. seji je bil 28. 8. 1984 v Litiji razširjen posvet sekretarjev OO ZKS, ki so se ga udeležili tudi tovariši Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZKS, Ivan Godec, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, Janez Korošec, član CK ZKS ter Ludvik Zaje, član CK ZKS in sekretar MS ZKS Ljubljana — okolica. Na posvetu je bilo poudarjeno, da moramo oceniti idejno in akcijsko usposobljenost zveze komunistov. Pri tem moramo upoštevati oz. izhajati iz sklepov 6. in 7. seje CK ZKS. Pomembno vprašanje je, kako bomo poenotili akcije, da bomo dosegli resnične premike, še posebno tam, kjer jih doslej ni bilo ali jih je bilo premalo. Predvsem moramo iskati rešitve in poti vnaprej ter se pri tem zavedati, da smo dosegli tudi uspehe. V razpravah o 13. seji CK ZKJ bomo komunisti analizirali lastno delovanje z vidika sprejetih stališč in usmeritev v okolju, kjer delujemo. To pomeni, da ne bomo govorili vsi o vsem ter razlagali predlog sklepov 13. seje, ampak bomo morali selektivno, konkretno in kritično spregovoriti o lastnih problemih in se dogovoriti za njihovo razreševanje. V to pa morajo biti vključeni vsi člani, organi in organizacije zveze komunistov. Seveda pa bomo v razpravah oblikovali tudi predloge sprememb oz. dopolnitev sklepov 13. seje CK ZKJ glede na naše probleme, potrebe ali izkušnje. S programom aktivnosti občinske organizacije ZKS Litija po 13. seji je pred- ideno, da naj bi razprave potekale predvsem v septembru in se končale v začetku oktobra. Predsedstvo OK ZKS Litija bo izvajanje programa sproti spremljalo, končno oceno izvajanja programa in vsebine razprav pa bo sprejel občinski komite ZKS Litija v drugi polovici oktobra. VIDA VUKOVIĆ OBČINSKA KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN OBČINSKA PRIZNANJA RAZPISUJE PREDLOGE ZA OBČINSKA PRIZNANJA IN LISTINE O PRIZNANJU ZA LETO 1984 Predloge za podelitev občinskih priznanj in listin o priznanju lahko posredujejo občinski komisiji za odlikovanja in občinska priznanja družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbene organizacije, društva, skupnosti in občani. Občinska priznanja se podeljujejo za dolgoletno izredno uspešno delo, ki je trajno prispevalo k napredku in ugledu občine na področjih: — razvoja družbenopolitičnega sistema in samoupravnih ■fnosov, —»•splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — gospodarstva, — družbenih dejavnosti. Listine o priznanjih se podeljujejo za posebne dosežke na navedenih področjih. Predloge za podelitev priznanj naj predlagatelji posredujejo komisiji do 15. oktobra 1984. OBČINSKA KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN OBČINSKA PRIZNANJA Ob pričei šolskega leta Učenci osnovnih šol se lovo niso jezili, ker se i. 7,'fo.s pouk pričel dva dni kasneje. Prvega septembra, ko se navadno prične, je bila sobota. Bolj nestrpni pa so bili bodi •či pionirji-, ki so letos prvič se klopi» velike« šole. Teh je v naši občini, v treh matičnih in dvanajstih podružničnih šolali, kar 270. Za njih je bil prvi šolski dan velik korak v življenji, slej bo šlo zares. Na vseh šolah so starejši učenci pripravili prisrčno co. Kratki, prikupit dila pogostitev, zat porazdelili po raz n Ihvalo je veselje Osamljene solze si, lepri kaki mamici, še namesto svoje, »pr rl/lh pazljivo poslušata navodila uči-'teljicč. Za učence, zlasti najmlajše, pa je bilo potrebno poskrbeti tudi na cesti. To je Moril občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s pomočjo narodne zaščite in milice, katerih člani so prve dni pouka pazili na učence na nevarnejših križiščih. Največ pa lahko storite za prometno varnosts\/ojih otrok prav vi, starši. Pokažite svojemu malčka, kako pride najvarneje cul doma do šole in nazaj. Nobeno opozorilo ni odveč. Vsi odrasli, še posebno vozniki motornih vozil, pa se zavedajrno, da le mi lahko preprečimo nesreče otrok ...........pešcev rta cesti, saj otroci .ti* niso sposobni neprestano misliti ?7 nevarnost. BRIGADIRSKO JABOLKO VEDNO BOLJ ZELENO Tako kot pred letom dni tudi letos ni šlo brez problemov pri zbiranju brigadirjev za zvezno mladinsko delovno akcijo Palic 84. Na akcijo je odšlo 37 mladih I .iti jano v, brigado pa so popolnih z brigadirji iz pobratene brigade Bratstvo i jedinstvo iz Plandišta. Brigada je bila uspešna, saj so tako pri delu na trasi kot pri aktivnostih v naselju pokazali odlične rezultate. Osemnajst udarniških značk, šestnajst pohval, pet udamištev brigade Franc Rozman — Stane, to je bera litijske brigade, ki je ponovno opravičila zaupanje, letos na zvezni mladinski delovni akciji prvič izven Slovenije. bus, kot da so v sebi nosili misel, da so se od nekoga pozabili posloviti, kot da so čutili, da bodo na Palicu pustili del sebe, svoje nove prijatelje, prijateljice,... Res, nepozaben dogodek, ki je ganil vsakega brigadirja. Le še Brigada Franc Rozman-Stane je letos prvič po letu 1976, ko je bila ustanovljena, odšla na akcijo izven Slovenije. Poprečna starost brigadirjev je bila le 16,6 leta, večina pa je bila sploh prvič na akciji. Tako so rezultati, ki so jih dosegli, še toliko dražji. Brigadirji so z vrstniki iz Tetova, Opova, Zagreba, Slavonskega Broda in Niša delali predvsem na poljih Agrokombinatov Peščara in Su-botica, nekaj pa je bilo tudi del s klasičnim brigadirskim orodjem, krampom in lopatp. Najverjetneje sta delo na poljih in predvsem v prvi dekadi prava tropska vročina pogojevala nekoliko slabše rezultate, saj so bili brigadirji navajeni na zemeljska dela. V Vojvodini pa so pulili plevel iz nasadov sladkorne pese in soje ter pobirali grah. S kombajni ga namreč niso mogli pobrati, ker ga je uničila toča. V Subotici so urejali infrastrukturne objekte, urejali pa so tudi kanale za odvodnjavanje in nasipe pred poplavami Tise. Na Palic so dobili tudi obisk družbenopolitičnih delavcev iz Litije. V delegaciji so bili predsednik občinske konference ZSMS Litija Miro Bre-gar, sekretar občinskega komiteja ZK Litija Stane Sevljak. predsednik izvršnega sveta SO Litija Zvonimir Bric in član predsedstva občinskega sindikalnega sveta Ivan Boh. Preživeli so nepozaben brigadirski dan, saj so se vključili v vse aktivnosti, ki se izvajajo na akciji. Odšli so tudi na traso. in medsebojna srečanja brigad so dajala akciji poseben čar. Kdorkoli je dotlej dvomil, je na akciji spoznal, da so mladinske delovne akcije prave tovarne izgradnje in jačanja bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti. Žal pa niso bile vse brigade Brigado je na akciji vodil petčlanski štab. Komandant brigade je bil Goran Kvas, predsednik centra za mladinsko prostovoljno delo pri občinski konferenci ZSMS Litija. Namestnica komandanta je bila Irena Ponebšek, na trasi je delo organiziral traser Ivan Žičkar, predsednik brigadne konference je bil Rudi Bregar, pozabiti pa ne smemo na Lojzko Štempihar. Omeniti moramo tudi vse komisije, ki so delovale. Najuspešneje je vodil Sandi Kranjec informiranje, komisijo za šport je najprej vodil Brane Špende, kasneje Rajko Fortuna, za kulturo je skrbel Peter Brunček, za idejnopolitično delo je bila zadolžena Lojzka Štempihar, ostale komisije pa niso zaživele. * S prihddom na Palic so bili brigadirji nemalo presenečeni, ko so jih napotili na subotiška polja, pričakovali pa so krampe in lopate. Kasneje so spoznali, da današnja ekonomska situacija zahteva, da pridelamo čimveč hrane in jo po možnosti tudi izvolimo. Graha, sladkorne pese in soje pa brigadirji ne bodo zlepa pozabili. Verjetno tudi zaradi neznosne vročine, ki jih je ovirala pri deh^. Če se jim i'e le ponudila priložnost, so poska-;ali v namakalne kanale, pa čeprav je bila voda v njih umazana. enake, tudi na akciji se je med nekaterimi pojavljalo rivalstvo. Ničkolikokrat je bilo rečeno, da so na akcijo prišli s ciljem, da delajo, da krepijo bratstvo in enotnost, da gradijo boljši jutri, da so skupaj mladi iz vse Jugoslavije. To je mogoče doživeti le na akciji. Nacionalizem, šovinizem ; teh besed brigadirji ne poznajo. Često je bilo, ko so bili tako večkrat skupaj Madžari, Slovenci, Slovaki, Makedonci, Albanci in drugi videti solze, ki so polzele po njihovih licih. Toliko prijateljstva toliko » Oh, opet taj grašak!« so vzdihovali brigadirji. Sicer pa, kaj bi pa jedli, c s ne bi bilo graha (foto Rudi Bregar) Litijska brigada je v poprečju dosegla dobre rezultate. Nekaj nad 300 brigadirjev iz šestih brigad je v enem mesecu opravilo dela v vrednosti nad 650 starih milijonov dinarjev. Naj opozorimo na drugačen način financiranja mladinskega prostovoljnega dela v drugih republikah in pokrajinah. Ob neki priliki je to zelo na-'.orno s prispodobo povedala ko-mandantka akcije Gizela Varga: »Če bomo delali dobro, bomo dobili veliko jabolko, če bomo delali slabo, 'x>mo dobili majhno jabolko, ali pa ga sploh ne bomo dobili.« Skratka, na akciji ne smejo »pridelati« izgube. Čeprav so v začetku imeli brigadirji občutek, da popoldne ni organiziranih prostovoljnih dejavnosti, pa so se vendarle kmalu znašli in po svoje organizirali zabavno življenje. Sicer pa je bilo kup športnih in kul-turnozabavnih prireditev organiziranih tudi s strani akcije. Brigadirski večeri, športna tekmovanja, koncerti mladih, ki si želijo mir, prijateljstvo, razumevanje... Vsi brigadirji zatrjujejo, da jim je bila akcija všeč in da je mesec dni hitro minil. Odhod in slovo z akcije pa bosta vsakomur ostala v najlepšem spominu. Niso in niso mogli v avto- Dokaz bratstva in enotnosti na akciji je tudi pobratenje mladinske delovne brigade Franc Rozman—Stane in mladinske rabotnaje brigade Iljo Ateski Smok iz Tetova. Dva dni pred koncem akcije so podpisali listino o pobratenju, s katero so se obvezali, da bodo sodelovali na podiočju mladinskega prostovoljnega dela. Mogoče bodo prihodnje leto na akcijo poslali skupno brigado. ?/rPH0VA 9______ mahanje rok skozi avtobusna okna v pozdrav in akcija se je sredi noči za litijske brigadirje končala. Samo še vožnja domov in sprejem na Bo-genšperku in rekli so si; Zdravo, prihodnje leto! Ob. koncu pa si zastavimo vprašanje, na katerega bo treba prej ali slej najti odgovor. Ali so mladinske delovne akcije res neupravičene, ali še obstoja interes zanje? Ali je to preživela oblika? Zakaj tudi v Sloveniji ni takšne podpore mladinskemu prostovoljnemu delu kot v drugih republikah? Pa tudi v nekaterih sredinah naše občine bi morali najti več posluha za mladinske delovne akcije, ki so priznane kot svetovni fenomen. tekst in foto: Rudi Bregar Delegacija iz Litije na trasi (foto Rudi Bregar) MERILA ZA DOLOČANJE ZAŠČITENIH KMETIJ Merila za določanje zaščitenih kmetij so izvedena iz samega namena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ur.l. SRS, št. 26/67), to je ustvariti možnosti za smotrno uporabo kmetijskih zemljišč, krepitev proizvodnega sodelovanja med zasebnimi kmetijskimi proizvajalci ter organizacijami združenega dela; preprečiti drobitev kmetij kot kmetijskih gospodarskih enot in omogočiti prevzem kmetije pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo. Določevanje zaščitenih kmetij je zasnovano na naslednjih merilih: 1. prostorski plani — zasebno kmetijsko gospodarstvo (kmetija) jc lahko uvrščeno v zaščiteno kmetijo, če leži njegova površina v območju, ki je s prostorskim planom občine namenjeno za kmetijsko proizvodnjo; 2. dohodek, ki zagotavlja lastnikom s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo, primerno za preživljanje; to pomeni osebni dohodek v višini povprečnega osebnega dohodka kvalificiranega delavca v kmetijstvu; 3. trajnejše gospodarsko sodelovanje s kmetijskimi organizacijami združenega dela na podlagi pismene pogodbe, ki omogoča uveljavitev pravic do zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja; 4. modernizacija kmetije — pri uvrstitvi med zaščitene kmetije je potrebno zagotoviti potencialne možnosti modernizacije oziroma preusmeritve v družbeno organizirano proizvodnjo; možnost racionalne izrabe kmetijskega prostora in prevzemnika, ki bo nadaljeval kmetijsko dejavnost; 5. družbeni interes za ohranitev določenih kmetij zaradi potreb splošnega ljudskega odpora, kulturnih in zgodovinskih razlogov. Na podlagi zgoraj navedenih meril je pripravljen osnutek odloka o določitvi zaščitenih kmetij v občini Litija, objavljen v Glasilu občanov, ki bo v javni razpravi po sklepu zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 28. junija 1984 do 15. 10. 1984. Pripombe k osnutku se zbirajo na sedežu Kmetijske zemljiške skupnosti, Valvazorjev trg 3 in Skupščini občine Litija pri referentu za kmetijstvo. IGOR RITONJA Vodna ujma tudi naši občini ni prizanesla Neurje z močnim deževjem, pomešanim s točo, je v noči iz 9. na 10. avgust 1984 povzročilo znatno škodo na kmetijskih rastlinah in površinah. Dne 10. 8. 1984 je tričlanska komisija pregledala naslednje vasi na prizadetem področju: Dole, Dobovica, Radgonica, Ježevec,, Kostanjevica in Sp. Kostanjevica. Komisija je ugotovila, da je zaradi močnega deževja prišlo do drsenja tal, ki so na več mestih poškodovala kmetijske površine in pridelek na njih. Zemeljski plazovi so zasuli skoraj vse ceste, tako da je bil ta predel dobesedno odrezan od sveta. Komisija je bila mnenja, da je potrebno za ugotovitev višine škode opraviti popis poškodovanosti kmetijskih zemljišč in pridelkov na vsaki kmetiji posebej, kot prvo pa je nujno odstraniti zemeljske plazove s cest, tako da bo mogoč normalen promet. O svojih ugotovitvah in predlogih je komisija sestavila zapisnik in z njim o stanju na prizadetem območju takoj seznanila pristojne občinske organe. Dne 14. 8. 1984 je komisija pregledala naslednje vasi in ugotovila (glej tabelo): Njivske površine Vas u ti E K/1 M Njive Poškodov. Uničeno Celotni Poškodovani Uničeno Gradišče 4 11,4 0,55 _ 33,0 1,2 __ Kostanjevica 8 17,0 3,55 0,7 38,0 7,2 2,3 Prelesje " 6 11,0' 1,65 0,2 32,0 3,3 .— Strmec 3 8,5 0,7 — 10,0 1,1 — Skupaj 21 47,9 6,45 0,9 113,0 12,8 2,3 Skupna škoda na kmetijskih pridelkih v tekočem in prihodnjem letu, ko bo tudi ovirana rast kmetijskih pridelkov in travinje, je ocenjena na 1.769.460 din. Za sanacijo zemeljskih plazov in vzpostavitev zemljišč v predhodno stanje pa ocenjujemo,* da bo potrebno 8.500.800 din, kar je razvidno iz priložene tabele. Stroški sanacije so visoki zato, ker so te površine v glavnem na strmih nagnjenih terenih, kjer je uporaba mehanizacije nemogoča in bo zato potrebno vsa dela opraviti ročno. • , Komisija nesporno ugotavlja, da nekaterih poškodovanih kmetijskih površin, tako njiv kot travnikov, ne bo mogoče več uporabljati, ker so jih zemeljski plazovi na izredno strmih predelih poškodovali do take stopnje, da je strokovno utemeljeno, da se te površine pogozdijo. To pa pomeni, da se bodo tako zmanjšale kmetijske površine, ki so osnova za razvoj živinoreje, to je dejavnosti, za katero so iz vidika kmetijske dejavnosti edine možnosti. Zato bo nujno v sodelovanju s KZ Gabrovka-Dole in Kmetijsko zemljiško skupnostjo Litija proučiti vse možnosti za izboljšanje pogojev za razvoj kmetijske dejavnosti na prizadetem območju, predvsem za tiste kmetije, ki so usmerjene v tržno kmetijsko proizvodnjo. Da bi omogočili redno oddajo tržnih presežkov pri proizvodnji mleka, bo nujno organizirati »mlečno progo« tiudi na tem območju, ki jo yedaj ni in kmetje z oddajo mleka ne morejo zagotavljati iz tega naslova rednega dohodka, ki bi pomembno prispeval k socialni in materialni varnosti članov in razvoja kmetij, ki bi oddajale mleko. Za premostitev težav, ki so nastopile z .izpadom kmetijske proir zvodnje, pa je nujno za najbolj prizadete kmetije proučiti rtTOžtiost za nuđenje ustrezne pomoči za nakup prehrambenih artiklov za prizadete občane in proučiti obliko in način nuđenja pomoči, da se zadrži stalež živine. OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ *> Vi vprašujete — mi iščemo odgovore Vprašanje: Zanima me ali je avtobusna proga Šmartno—Litija sama sebi namen ali je bila organizirana zato, da pač obstaja in da se lahko pohvalimo, da imamo organizirano avtobusno progo na relaciji Litija — Šmartno. Naj naštejem nekaj primerov, ki prizadenejo nas delavce, ki se vsak dan vozimo na delo v Ljubljano. Po drugi uri, ko se nas največ vrača domov, ni v Litiji niti enega avtobusa, ki bi počakal na prihod vlaka, čeprav je razlike med prihodom vlaka in odhodom avtobusa samo za nekaj minut npr.: vlak pripelje v Litijo dvanajst minut do treh, avtobus pa odpelje petnajst minut do treh, naslednji vlak pripelje v Litijo ob 15.20, avtobus pa odpelje on 15.16, avtobus odpelje izpred Pošte v Litiji ob 15.20, vlak pa pripelje v Litijo ob 15.50. Navedla sem samo nekaj primerov, ki bi zahtevali takojšnjo spremembo, saj se v tem času pripelje v Litijo največ potnikov. Upam, da bodo pristojni lahko uredili oziroma uskladili prevoze. V nasprotnem primeru pa prosim za obrazložitve, zakaj se tega ne da urediti. N.T. Odgovor na pismo v glasilu občanov glede avtobusne proge Litija—Šmartno—Litija. Vozniki, ki vozijo rta tej progi, imajo tale vozni red: ob konicah, ko gredo ljudje na delo in z dela, vozijo vsake pol ure, in to od 4.15 do 8.30 in od 11. do 16.30 V ostalem času vozijo vsako uro. Pol ure je-zelo malo časa, in to še posebej ob konicah za vožnjo Litija—Šmartno—Litija, ko je avtobus poln in ima veliko postaj. Zato v tem času prihaja tudi do zamud. Glede čakanja na vlak pa tole: vozniki na tej progi večkrat čakajo prihod vlakov, ker so na to opozorjeni. Čakajo pa lahko največ tri minute. Vlaki imajo velikokrat zamudo,- vozniki pa ne vedo, kolikšna ta zamuda je. Zgodi se, da voznik čaka nekaj minut in nato odpelje, v tem času pa pripelje vlak. Voznik bi zato moral vedeti, če bo vlak pripeljal točno oz. koliko zamude bo imel. Več kot tri minute ne more čakati zaradi že navedenih vzrokov. Upam, da je odgovor zadovoljiv. Integral TOZDTURBUS Odgovor občanu na vprašanje o »avtobusni progi Litija—.Šmartno V celoti soglašamo z vašo kritiko, kije namenjena voznemu redu mestnega avtobusa, ki vozi na relaciji Litija—Šmartno in obratno. Vendar vam lahko sedaj sporočimo, da TOZD »TURBUS« Ljubljana pripravlja nov vozni red za mestno progo, v Litiji, za katerega je dogovorjeno, da ga bomo prejeli v obravnavo do 20. septembra 1984 z namenom, da damo soglasje o primernosti le-tega. Ob tem bomo obvezno upoštevali usklajenost voznega reda glede na prihod in odhod vlakov iz Litije, na kar smo vodstvo tozda že opozorili. Potrebno pa je poudariti, da ni mogoče v celoti zagotoviti usklajenosti avtobusov oz. voznih redov na primestnih progah, kar pa je razumljivo. Avtobusi iz smeri Zasavja ali Ljubljane so vezani na povezave iz drugih krajev. OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ NOVICE IZ SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE ŠTIPENDIRANJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Danes sem namenoma za članek v glasilu izbrala temo »Štipendiranje iz združenih sredstev, čeprav smo članek na to temo lahko brali pred nedavnim, vendar je bil napisan iz povsem drugega vidika. Ker sta ravno avgust in september meseca, ko se podeljujejo stipendije, avgusta (tudi julija) kadrovske in septembra štipendije iz združenih sredstev, bo današnji članek verjetno med ljudmi naletel na odmev, kar je tudi želja in namen, saj moramo končno tudi občani doumeti pojem štipendije iz združenih sredstev. Nikakor nimam namena iz kakršnegakoli sporazuma prepisovati členov, ki opredeljujejo pogoje za pridobitev te vrste social-novarstvene pomoči, pač pa v čisto preprostem jeziku povedati, kdo ima pravico, da zaprosi oziroma pridobi navedeno štipendijo. Pogostokrat slišimo tudi izraz socialna štipendija. Že sam naziv za to obliko socialno-varstvene pomoči nam pove, da gre za neko višino denarja, ki naj služi kot pomoč staršem, da bodo lahko šolali svojega otroka; torej gre za družine, ki imajo nizke osebne dohodke in same ne morejo v celoti financirati šolanja. V letošnjem letu, recimo, to pomeni tole: celotni dohodek družine ne sme presegati 10.400,00 din na družinskega člana mesečno. Res je, da je za pridobitev štipendije iz združenih sredstev treba izpolnjevati še nekaj drugih pogojev, ki pa so v marsikaterem primeru obrobnega pomena. To bi recimo bil poklic, za katerega se šola, ali je poklic suficitaren ali deficitaren. Praviloma se naj ne bi zaradi dogovorjene kadrovske politike štipendija pode- ljevala tistim, ki se šolajo za sufici-tarne poklice, vendar je, kot sem že" navedla, ta pogoj drugotnega značaja, kar v končni fazi pomeni le to, da tisti, ki je dejansko socialno ogrožen, pridobi štipendijo iz združenih sredstev, pa čeprav se šola za suficitaren poklic. In sedaj bi rada prešla k jedru problema, zaradi katerega sem se tudi odločila napisati članek. V letošnjem letu so se med vlogami za dodelitev štipendije pojavile tudi vloge obrtnikov, ki po videzu nikakor niso socialno ogroženi in verjetno jim tudi ni problem šolati svojega otroka. Njihov prikazan dohodek na upravi za družbene prihodke je tak, da se človek resno vpraša, kako je sploh mogoče, da sc lahko preživi. Znano je dejstvo, da je običajno prikazani dohodek dokaj manjši od realizira- NA OBISKU PRI BERCONOVIH Doslej smo v našem glasilu predstavljali le življenje in delo v organizacijah združenega dela. V uredništvu smo menili, da bi bilo prav in pošteno, .da obiščemo tudi predstavnike drobnega gospodarstva, ki imajo pomembno vlogo v reševanju sedanje težke gospodarske problematike. Najprej smo se oglasili pri Berčonovih, ki v svojem obratu izdelujejo kemične proizvode in prav letos praznujejo 10-letnico svojega obstoja. Berčonova domačija stoji na slikovitem Bobku, od koder je enkraten pogled na Litijo. Veliko sem že slišal o Berčonovi družini, a osebno jih nisem poznal, zato sem bil pred obiskom zelo nestrpen in poln pričakovanj. Prijatelj Jože je vzel fotoaparat in mahnila sva jo na Bobek. Prisrčna dobrodošlica je v naju vlila dobro voljo in gospodar Franci Ber-čon naju je povabil na obvezno kavico in kozarček soka. V pogovoru sva pred gostitelja razgrnila svoja hotenja in začeli smo prelistavati življenjsko knjigo Berčonovih. Hitro sem doumel, da je najin sogovornik klen, odločen in dosleden človek. Njegovo pripovedovanje je bilo doživeto, premišljeno, v njegovih mislih pa sta izžarevala odločnost in izredna doslednost v ciljih, ki si jih je zadal v življenju. » Najprej sva z ženo z veliko volje in truda ustvarila dom na Gričku. Sam sem bil zaposlen pri Mercatorju, žena pa je delala na osnovni šoli. Pred desetimi leti pa sva na pobudo družine Pečnik iz Ljubljane prevzela njihovo obrt in začela z dejavnostjo v Ponovičah«, je pričel svojo pripoved Franci Berčon in nadaljeval: »Naša družina si je postavila moto: DELALI BOMO POŠTENO, ODGOVORNO IN KVALITETNO.« »Ponoviški grad je postal pretesen in tudi pogoji dela niso bili primerni, zato smo začeli graditi dom na Bobku. Težki so bili to časi, posojila, garanje od zore do mraka, odrekanja in v tej bitki za dosego svojih želja smo pozabili tudi nase. Človek ima v življenju pet minut sreče in če jih ne izkoristiš, si ostal na obrobju,« je modroval Franci Berčon, za katerega sem dobil občutek, da je zelo rahločuten in čustven človek, vendar človek, ki ne prizna in ne pozna porazov. Ob ogledu obrata z opremljenimi delavnicami,laboratoriji in skladišči, sva se prepričala, da je teh pet minut sreče v popolnosti izkoristil. Izdelki z oznako »BERČON« LITIJA so osvojili jugoslovanski trg s kvaliteto, Berčoni pa s poštenostjo in človeškim odnosom do kupcev. »Uspehi, ki jih žanjemo, so uspehi nas vseh, ki smo tu ustvarjali. Zaupali smo poštenim ljudem in znanosti« je razvijal svoje misli naš sogovornik in nadaljeval: »Družba je veliko obljubljala, vendar so to bile le prazne besede. Smo v neenakovrednem položaju z gospodarstvom in brez obratnih sredstev, zato je dobro gospodariti toliko težje. Družini gre vse priznanje, da te življenjske bitke nismo izgubili«. V delavnicah, skladiščih in zunaj pred hišo je bilo živahno in delovno. Mladi ljudje polnijo stekleničke, popravljajo orodja, urejajo okolico, čistijo embalažo in še bi lahko naštevali. »Čudovita je naša mladina. Delajo natančno, odgovorno in pošteno, le z njimi moraš ravnati tako, da občutijo, da so cenjeni in spoštovani« je ponosno pristavil Franci. Občudovala sva te spretne roke, ta brezskrbni smeh in sproščene pogovore. »Mladost je lahko sreča, le srečo je potrebno ustvariti« je pristavila žena Metka. Tako svojo proizvodno prakso in počitniško delo pri Berčonovih opravljajo mladi. Delovna vzgoja je osnovna sestavina naših vzgojnih programov od vrtca do univerze. Tako svoje vzgojno poslanstvo uresničujejo Berčonovi. Kako je drugje? Kaj bo z Berčonovim obratom jutri?« Apeliramo na družbo, da ima drugačen odnos do nas. Samo z govoričenjem se ne bomo rešili iz težav, v katere smo zabredli. Tudi v malem gospodarstvu lahko pripomoremo, da bo boj z nelikvidnostjo prej dobljen«, je zaključil svoje pripovedovanje Franci Berčon Kljub težavam in pomislekom pa pri Berčonovih veje optimizem. Koliko imajo še idej, načrtov in vojje. In v teh snovanjih Metka in Franci nista več sama, breme odgovornosti prenašata na svoja mlada »orlica«, ki smelo vztrajata na začrtani poti, saj sta vzgojena v delu, odrekanju in poštenosti. Poslovili smo se. Kako osebnostno bogata sva se vračala z Bobka, in to s spoznanjem, da je v življenju delo tista vrednota, ki napravi človeka ustvarjalnega in srečnega. Tekst: FRANC KONČAR Fotografija: JOŽE SEVLJAK nega, čeprav tega ne more dokazati niti uprava za družbene prihodke niti naša služba, verjetno pa je ta zadeva v pristojnosti in moči inšpekcije. Iz podatkov o premoženjskem stanju, navedenih v vlogi, pa razberemo, da obrtnikova družina razpolaga z cca šeststo starimi tisočaki na mesec na družinskega člana. Prepričana sem in še marsikdo drug tudi, da je tak podatek vse prej kot resničen. Vprašam se, ali smo res prišli že tako daleč, da gledamo le na svoje koristi in da bo potrebno vsak podatek, ki je vprašljiv, dokazovati z ustreznimi instrumenti ali pa je informiranost ljudi še vedno tako majhna, da nimajo razčiščenih niti nekaterih osnovnih pojmov, kot je recimo štipendija iz združenih sredstev. Ali se sploh kdaj vprašamo, koliko je v občini takšnih družin, ki so resno socialno ogrožene in ki niti ne zaslužijo več kot za osnovne življenjske potrebe? Čeprav nimam namena s tem člankom razburjati ljudi, pa bi vendarle bilo umestno, da bi se ob tem zamislili in ob ustrezni priložnosti, kot je to recimo na delegaciji za skupščino skupnosti za zaposlovanje ali kje drugje, povedali svoje mnenje. Se posebej pa bi želela odmev na vsebino tega članka s strani mladinske družbenopolitične organizacije, ki bo vsekakor lahko posredovala strokovne pripombe in navodila za ravnanje v navedenih primerih. MARIJA POGLAJEN Kako priti varno na železniško postajo Litija? Dne 28. 5. 1984. ob 19. uri je bil v prostorih osnovne šole na Graški Dobravi zbor krajanov krajevne skupnosti Levi breg—soseska Gradec, ki obsega celotno naselje od Predilnice Litija do stanovanjskih hiš ob Kvedrovi ulici, vključno z naseljem Gornji Log. Zbofa se je udeležilo 40 občanov. Udeležili so se ga tudi tov. Karlo Lemut, predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj, tov. Simončič, šef železniške postaje Litija, tov. Darko Primožič, predstavnik litijske predilnice, predsednik IS SO Litija tov. Gusti Grošelj, predsednik sveta KS Litija—Levi breg tov Tine Brilej, sekretar OOZK Litija — levi breg in tov. Ludvik Kofol iz soseske Gradec. Predsednik soseske tov, Ciril Golouh je pozdravil navzoče in predlagal dnevni red ter na kratko orisal pomen tega zbora. Dnevni red je bil soglasno sprejet, in sicer: 1. Ukinitev Topilniške ulice od vodnega bazena do »Pregla«, 2. Problem varnega dohoda stanovalcev soseske Zagradec na železniško postajo Litija. 3. Razno. Tov. Karlo Lemut in Darko Primožič sta na kratko obrazložila, da je Predilnica Litija zaprosila za dovo- Tudi stanarine so se povišale Spremembam cen vode, kanalščine, odvoza smeti in mestnega avtobusnega prometa je s 1. septembrom sledila tudi sprememba stanarine, ki se je povečala za 30%. V letošnjem letu je bil sklenjen v naši republiki dogovor o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine. Določena so bila skupna izhodišča za določanje cen na področju: — komunalnih storitev (voda, kanalščina, odvoz smeti). — mestnega in primestnega potniškega prometa, — kruha in — stanarin. Skladno s temi izhodišči so se v občini Litija povečale: — stanarine za 30%, — komunalne storitve a) voda za 32% b) kanalščina 29% c) odvoz smeti za 43 %, — javni mestni in primestni potniški promet za 28%. S to informacijo smo želeli seznaniti občane s povečanjem cen komunalnih in drugih storitev, ki so bile predhodno obravnavane in sprejete v pristojnih organih. KARLO LEMUT ljenje za zaprtje Topilniške ceste od začetka vodnega bazena do Pregla, napravila pa bi novo vozišče med stanovanjskimi hišami za vodnim bazenom, ki bi se nato ponovno vključilo na Topilniško cesto pri Preglu. V nadaljevanju sta poudarila, da bi s tem posegom predilnica zaokrožila tovarniški prostor oziroma celoten tehnološki proces. K drugi točki dnevnega reda je dal kratko poročilo tov. Simončič, šef železniške postaje Litija, ki je dejal, da ima ŽG Ljubljana v programu posodobitev železniške postaje Litija, ki bi se po programu izvedla v štirih etapah. V prvi fazi bi zgradili pokrit peron, v drugi odstavni tir za vlake, ki vozijo do Litije, vse tire bi prestavili proti predilnici, v zadnji fazi pa bi prešli k izvedbi podhoda na železniški postaji Litija. Glede varnega dohoda na železniško postajo iz smeri Gradec pa je dejal, da bi bila edina trenutna rešitev, da se uredi peš pot ob železniški progi med progo in delavnicami Gradmetala. Varnega prehoda preko železniške proge v sedanji situaciji na tem področju ni mogoče zagotoviti, ker se zapornice na Topilniški cesti zaradi velike frekvence vlakov le redkokdaj odprejo, v zadnjem času pa se zaradi dotrajanosti sploh ne odpirajo. Sprejeti sklepi: 1. Predilnici Litija se dovoli zaprtje Topilniške ceste pod pogojem, da se pred zaprtjem napravi nova obvozna cesta. Dela morajo biti izvedena tako, da imajo prizadeti ob novi trasi ceste urejen dostop do svojih ZAŠČITA PRED JEDRSKIM, KEMIČNIM IN BIOLOŠKIM OROŽJEM Jedrsko, kemično in biološko orožje ne izbira žrtev. V morebitni vojni ne bi bili v nevarnosti le tisti, ki bi se v vrstah oboroženih sil bojevali, pač pa prav vsi. Včasih bi bilo prebivalstvo celo bolj ogroženo kot pa vojaki. Iz teh razlogov je po naših predpisih predviden osebni zaščitni komplet za vsakega občana, ta pa obsega minimum sredstev za osebno zaščito. Po odloku zveznega izvršnega sveta si je vsak občan dolžan zagotoviti minimum sredstev za osebno zaščito pred vojnimi in drugimi nevarnostmi, ki obsega: zaščitno masko (model M-l ali otroško masko MO-1), zaščitno ogrinjalo in prvi povoj. Občan si tega ni dolžan priskrbeti edinole, če mu ta sredstva zagotovi kak drug subjekt naše družbe (delovna organizacija ali samoupravna skupnost). Z odlokom je določen tudi rok za nabavo, ta pa je do konca leta 1990. Osebni zaščitni komplet pa ne zadostili za zaščito pred učinki jedrskeg? orožja. Najboljše zavetje nam dajejc zaklonišča in zaklonilniki, ki omogočajo zaščito pred vsemi vrstami bojnega dejstvovanja. V miru jih moramo graditi v vseh večjih naseljih predvsem kot hišna zaklonišča v stanovanjskih stavbah in za delavce v delovnih organizacijah, medtem ko je treba na večjih javnih površinah, kjer se utegne znajti veliko ljudi, graditi tudi javna zaklonišča. Zaklonišča, opremljena s filtri, zagotavljajo zelo dobro zaščito tudi pred kemičnim orožjem. Gradnjo zaklonišč ureja zakon o splošni ljudski obrambi, občinski odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (osnutek novega odloka bo občinska skupščina Litija obravnavala v septembru 1984. leta in ga dala v javno razpravo) in pravilnik o tehničnih normativih za zaklonišča. Z novim odlokom in v skladu z določenimi normativi je možnost gradnje manjših, enostavnejših zaklonišč za zaščito stanovalcev v družinskih stanovanjskih zgradbah. Takšna zaklonišča spadajo po obsegu zaščite v kategorijo dopolnilnih ali osnovnih zaklonišč, ki so opremljena z najnujnejšo opremo in imajo praviloma samo en prostor. Gradijo se do zmogljivosti sedem zaklonišč -nih mest. najmanj pa za tri osebe, Prednost družinskih zaklonišč je: lahko se uporabljajo tudi v miru za druge namene, prilagoditev in ureditev za zaklanjanje je mogoče opraviti v najkrajšem času, pri odhodu v zaklonišče in iz njega uporabniki niso izpostavljeni zunanjim vplivom, omogočajo hišno nego in prvo pomoč bolnim članom družine. Ker je družina skupaj, imajo dosti skupnih gradbenih elementov z objektom, ki se gradi, kar zmanjšuje stroške gradnje zaklonišča in tudi vzdrževanje zaklonišča ni zahtevno. ANTON PAVLIHA stanovanjskih hiš in da jim meteorna voda ne bo zalivala dvorišč in kletnih prostorov. Pri izvedbi del je treba zagotoviti, da bosta izvedena oba odcepa proti Predilniški cesti. Pri posodobitvi, ki jo namerava izvesti Predilnica Litija, ne sme posegati v prostor Topilniške ceste pod bazenom. 2. S prestavitvijo tirov pri moderniziranju železniške postaje Litija ne sme biti onemogočen dostop do železniške postaje, prav tako pa predilnica s podaljšanjem industrijskega tira ne sme zapreti dohoda na železniško postajo. Vsako neupoštevanje tega sklepa posega v trajne interese občanov soseske Gradec. 3. Zahteva občanov je, da skupščina SO Litija zahteva od planerjev železniškega gospodarstva Ljubljana, da uredijo varen dohod na železniško postajo Litija. V tem primeru je edina rešitev podhod.V zvezi s tem so se že 6. 6.. 1984 sestali predstavniki ŽG Ljubljana s predstaviki SO Litija, kjer so obravnavali izvajanje nalog v srednjeročnem obdobju in problematiko glede razvoja potniškega in tovornega prometa ter izgradnjo podhoda in peronov na železniški postaji Litija. 4. Samoupravna komunalna skupnost mora urediti prometno signalizacijo v križišču pri Turku tako da enosmerna Marokova cesta postane neprednostna. Graška cesta pa prednostna in da se v tem smislu postavijo prometni znaki. 5. Avtobusna proga mestnega prometa, ki sedaj poteka po Maro-kovi in Topilniški cesti nazaj na Kidričevo, se ukine, proga pa se podaljša po Bevkovi cesti do osnovne šole na Graški Dobravi. Samoupravna komunalna skupnost mora v tem smislu zagotoviti obračališče s postajališčem pri osnovni šoli na Graški Dobravi, Integral, SOZD SAP, TOZD Cemprom Litija pa mora zagotoviti na postajališčih vozne rede, ki bodo usklajeni z drugimi voznimi redi in potrebami občanov. 6. Železniške zapornice pri Grad-metalu na Topilniški ulici se ne ukinejo, prav tako se ne zapre vozišče od železniških zapornic do regionalne ceste Litija — Ljubljana, pač pa se mora ta prehod redno vzdrževati, ker je to edini prehod preko železniške proge, preko katerega pešci še najbolj varno prečkajo progo. 7. Med železniško progo in delavnicami Gradmetala se uredi peš pot s prostovoljnim delom občanov. Po mnenju občanov je to trenutno najboljša začasna rešitev, ki bi omogočila, da pešci vsaj od prehoda do železniške postaje ne bi hodili po železniških tirih. S tem pa se železniška postaja Litija obvezuje, da bodo pogosteje odpirali zapornice, seveda kot bo to dovoljevala frekvenca železniškega prometa. 8. Zaradi pomanjkanja pitne vode v višjih conah je bil sprejet sklep, da se postavi skupščini delegatsko vprašanje, kje so vzroki za pomanjkanje pitne vode. Kljub zagotovilu, da je pitne vode dovolj, le-te ni, čeprav je investicija novega vodovoda stala okoli 7 starih miljard. Zato občani zahtevajo odgovor na to vprašanje. 9. Samoupravna komunalna skupnost naj pristopi posodobitvi Predil-niške ceste, ko bo Predilnica izvajala dela na novi trasi ceste. CIRIL GOLOUH PESEM JIH VODI IN ZDRUŽUJE J Krajevni praznik na Polšniku Kulturno društvo Polšnik je ob svojem krajevnem prazniku priredilo jubilejni koncert ob 10-letnici moškega pevskega zbora Polšnik. » Pesem je globoko zasidrana v življenju slovenskega naroda. Spremljala je Slovence od rojstva do smrti, ob delu in v prostem času. Bila je vesela, a tudi žalostna, borbena in uporniška, zato je pesem pomemben del življenja slovenskih ljudi. Pomagala je oblikovati zavest, da smo narod, dvigala nas je in vlivala upanje v boju za svobodo. Pesem danes torej ni le zabava, je več od tega. Vzidana je v temelje obstoja slovenskoga naroda«. S temi besedami je predsednik Kulturne skupnosti Litija, Ivan Godec, spregovoril zbranim na Polšniku. Deveti september pomeni krajanom Polšnika spomin na vrnitev med vojno preseljenih družin. Selitev prebivalcev je zasekala globoke rane v spominu trpečih družin in celih vasi. Vendar je tudi ta tragičen dogodek potrdil, da so prebivalci teh krajev trdoživi ljudje, ki se ne uklonijo še tako veliki sili. Vrnili so se, začeli znova in dosegli velike uspehe pri obnovi svojih domov inkasneje razvoju krajevne skupnosti. Slavnost ob krajevnem prazniku je začel in zaključil domačin, Janez Lukač. Pevci so pod vodstvom sedanjega zborovodje Ivana Fojkarja zapeti 16 pesmi, ki so jim ob koncu dodali še tri. Korenine petja pa segajo tudi na Polšniku in v sosednjih krajih daleč nazaj. Na teh strmih, a lepih bregovih so peli že zdavnaj. V tem stoletju je k razvoju pesmi prispevala tudi šola, ki je bila ustanovljena na Polšniku leta 1895, oziroma začela redno delovati 1905. leta. Zbor je narasel od prvotnih trinajst članov na sedanjihpetindvajset.Sode-luje s sosednjimi pevskimi zbori in na pevskih revijah na občinskem in zasavskem nivoju. Že šest let je reden udeleženec šentviškega tabora. Seveda je za takšne nastope treba dobro peti. Da moški pevski zbor Polšnik poje tako, dokazuje tudi danes. V odmoru med koncertom je podelil predsednik ZKO Litija Boris Žužek zborovodji in pevcem, ki pri zboru najdlje sodelujejo, Gallusove značke. Zlato Gallusovo značko je prejel zborovodja, Ivan Fojkar, bronaste pa Jožje Majcen, Martin Voje, Miro Žibred, Miro Kotar, Franc No-grašek, Anton Korimšek, Tine Tome, Janez Kos, Franc Repovž, Zvone Jelene, Jani Juvan, Janez Bohe, Franc Fojkar, Srečo Sedevčič, Bojan Pucelj, Jože Grabnar, Lado Ribič in Stane Trelc. ZKO Litija jim je poklonila tudi posebno priznanje. Ob tej priložnosti jih je obiskal njihov stari znanec, priljubljeni operni pevec in umetnik, Ladko Korošec, ki jim je za petkratni nastop na šentviškem pevskem taboru podelil zlato plaketo. Zboru so čestitali in mu izročili spominska darila ter šopke tudi predstavniki ostalih pevskih zborov v občini. Čestitali so jim pevci s Save, Ho-tiča, Kresnic, Litije, Šmartna in Gabrovke ter Šmarski oktet, priznanje pa so dobili tudi od KUD Polšnik. Kot gostje so v odmoru med koncertom nastopili Zasavski rogisti, ki so znani ne le v domačem kraju, ampak natopajo tudi po vslj naši širši in ožji domovini, pa tudi v tujini. Program je povezovala učiteljica^ podružnične šole Polšnik Darinka Ribičeva, ki ima tudi nemajhne zasluge za kulturno življenje Polšnika. Kulturnemu programu je sledilo prijateljsko srečanje, ki se je končalo šele naslednjega jutra, zbrane pa je zabaval ansambel Veseli Zasavci. MU A BERNIK Novice iz knjižnice ŽIVAHNO TUDI MED POČITNICAMI V prostorih čitalnice je bila vsako sredo URA PRAVLJIC za otroke od četrtega do desetega leta. Otroci so slišali 18 različnih pravljic in narisali tisto, ki jim je bila najbolj všeč. Risbe so obesili v hodniku, da so jih občudovali tudi drugi obiskovalci. Ure pravljic so bile zelo dobro obiskane, saj se je v majhni čitalnici stiskalo tudi 31 otrok. IZPOSOJA MED POČITNICAMI VIŠJA ZA 33% Med letošnjimi počitnicami so bralci v dveh mesecih prebrali 6.333 knjig. To pa je 33 % več kot v istem obdobju lani. Vzrok za večjo izposojo so dražje knjige in večje število članov. Mnogo več, kot med letom, so brali odrasli člani knjižnice. KOLIKĆ NOVIH KNJIG! V osmih mesecih smo v knjižnici vpisali 1907 novih knjig. Knjige smo kupovali iz sredstev Občinske kulturne skupnosti in Republiške kulturne skupnosti; 220 knjig smo pridobili v akciji »Več knjig v knjižnice«. Med novovpisanimi knjigami je velik del tistih, ki ne nosijo letnice 1984. Veliko izdaj iz prejšnjih let nismo mogli kupiti, zato jih sedaj dopolnjujemo z nakupom v antikvariatu. Te knjige pa so tudi znatno cenejše, od letošnjih izdaj, zato jih je številčno več. Kljub večjemu dotoku pa bo potrebno v prihodnjih letih vložiti še več sredstev v nakup knjig. Vsaka matična knjižnica mora do leta 1990 doseči zalogo 2 knjigi na prebivalca. To pa pomeni za našo občino 35.000 knjig. Ker pa je vsako leto večja tudi izposoja, se viša število iztrošenih in izločenih knjig, ki jih je treba nadomestiti z novimi. MLADINSKI ODDELEK MATIČNE KNJIŽNICE Konec junija so mladi bralci začudeno iskali svoje priljubljene knjige, ki so kar čez nedeljo izginile iz visokih polic. Našli so jih v soseda-njem prostoru, na nižjih policah. V mladinskem oddelku matične knjižnice je sedaj izbiranje knjig lažje, knjige pa so postavljene bolj pregledno. Mladinski oddelek bo uradno odprt v mesecu knjige, ko nas bo (upamo!) obiskala pisateljica Branka Jurca. Kino tudi v Litiji? KAKO BO V JESENI IN POZIMI? Za cicibane iz vrtcev in učence iz šole bodo organizirane ure pravljic in pedagoške ure. Enkrat na mesec pa bo ura pravljic v popoldanskem :asu, namenjena vsem otrokom. Prva taka ura pravljic bo spet v TOREK, 2. OKTOBRA ob 16. URI. Delavci Gradmetala so pred tedni pričeli z adaptacijo sindikalne dvorane na Stavbah, da bi jo usposobili tudi za filmske predstave. Zavod za izobraževanje in kulturo si resno prizadeva, da bi prve filmske predstave stekle v njej že z. novim letom, če mu bo le uspelo pridobiti manjkajoča finančna sredstva. TEKST IN FOTO. JOŽE SEVLJAK v Četrta abonmajska sezona v dvorani na Stavbah V sezoni 1984-85 bomo že četrtič zapored razpisali gledališki abonma, ki bo, kot prejšnje leto, obsegal pet predstav. Prvo predstavo načrtujemo že konec oktobra. V začetku oktobra vam bomo lahko že posredovali končen repertoar in # V OKVIRU PROJEKTA VAČE 81 MLADINSKI ARHEOLOŠKI TEDEN Manifestacija, ki naj oživi zanimanje za arheološka izkopavanja in zlasti za raziskovalno delo med mladino. V dneh od 17. do 23. septembra je na pobočjih v bližini Klenika potekal že drugi mladinski arheološki raziskovalni teden. Tudi ta raziskovalni teden je bil predviden v projektu V A ČE 81. Lanskega so se udeležili le učenci podružnične šole na Vačah. Letos smo ga lahko organizirali že mnogo širše, s pripravljenostjo in razumevanjem Zavoda SRS za varstvo narave in kulturne dediščine v Ljubljani, matične šole v Litiji in občinske raziskovalne skupnosti v Litiji. Tudi letošnje raziskave bo vodil priznani arheolog Davorin Vuga, ki mu bosta pomagala dva študenta. Sodelovalo pa bo vsak dan okoli 20 učencev iz Litije in pobratene šole Ledina iz Ljubljane. Vsak dan bo sodelujočim naprej kratko predstavljena prazgodovinska naselbina in vloga arheologije. Nato bodo učenci približno J ure sodelovali pri čiščenju zemljišča in odkopavanju. Trije alištirjeprostovoljci, ki bodo pokazali največ smisla za to delo, pa bodo nato ostali še popoldne in jih bodo organizatorji zvečer pripeljali domov. Organizator tedna bo vsem udeležencem poklonil eno od knjižic s posvetilom, kar jih bo trajno spominjalo na ta dogodek. Zato še posebej pričakujemo vso resnost sodelujočih in tudi primeren izbor že v šoli. Ker ta prispevek pišemo še preden se je teden začel, vi, dragi bralci pa ga berete, ko je že minil, še ne vemo, če bo udeležencem uspelo tudi kaj iztrgati iz nederij zemlje, ki prav gotovo še hrani mnogo predmetov iz tiste dobe. O morebitnih najdbah vas bomo seznanili v prihodnji številki. Predstavili pa jih bomo tudi ob odkritju spominskih plošč F. Staretu in J. Grilcu, ki bo 7. oktobra na Kleniku. Prizadevamo si, da bi v nedeljo zbrali vse udeležence, jim skupaj predstavili prazgodovinsko naselbino in opisali pomembnejše doslej najdene predmete ter jim izročili za sodelovanje skromno priznanje. Ta prizadevanja so odvisna^samo od možnosti in s tem povezanih finančnih sredstev prevoza. Naj na koncu ne glede na rezultate (kijih pa ne moremo in ne smemo meriti zgolj s tem, če bomo kaj izkopali) izrazim zahvalo vsem, ki so ta mladinski arheološki raziskovalni teden omogočili. Naša želja je, da postane tradicionalen in preraste okvire ožjega območja. Nastal naj bi raziskovalni tabor, kibisega udeleževali mladi iz vse Slovenije, kijih, zanimata arheologija in prazgodovina. Syetlk izvedli vpis abonmaja, o čemer vas bomo obvestili preko lepakov in sindikalnih organ izacij. V pretekli sezoni se je v abonma vpisalo le okoli sto ljudi, povprečna zasedenost dvorane na predstavo pa je bila 170 obiskovalcev, kar ni niti polovica dvorane (dvorana je imela 400 sedežev). Vzrokov za tako mizerno zanimanje Litijanov za kulturna dogajanja v našem mestu je gotovo več. Eden izmed njih je morda repertoar, saj si v pretekli sezoni zaradi velikih honorarjev slovenskih poklicnih gledaliških hiš in nezadostnega obiska predstav nismo mogli privoščiti njihovih gostovanj. Letos pripravljamo tri variantne pred-loge repertoarjev, ki se med seboj razlikujejo po izvajalcih in predvsem po višini honorarjev. Seveda se boste za program odločali vi preko skupščine kulturne skupnosti, vsi skupaj pa se bomo morali potruditi, da končno našo dvorano napolnimo. Rosana Kristan — Maček IZ MATIČNEGA URADA Poroke, rojstva, smrti V juliju se je na območju občine rodilo 11 dečkov in 4 deklice, v avgustu pa 10 dečkov in 10 deklic. Na Bogenšperku se je v juliju in avgustu poročilo 53 parov. Poročili so se: Izlakar Franci iz Jablaniških Laz in Golob Alojzija iz Moravske gore, Omahne Franc iz Kisovca in Kopina Biljana iz Kisovca, Grum Jože iz Logatca in Kolesa Sonja iz Velikega Gabra, Podgornik Edvard iz Ljubljane in Jernejčič Alenka iz Domžal, Pekolj Janez iz Šentvida pri Stični in Kastelic Jožica iz Sel pri Vinji gori, Čopar Anton iz Šmartnega pri Litiji in Perušek Milena iz Kotel,OberčBrankoizZagorja ob Savi in Čančala Anita izZagorja ob Savi, Jerič Branko iz Loga in Lasnik Nada iz Loga pri Hrastniku, Jelovšek Roman iz Ljubljane in Kuzma Majda iz Ljubljane, Brodnik Alojzij iz Renk in Vresk Joža iz Zagorja ob Savi, Kremžar Milan iz Zagorja ob Savi in Celestina Anica iz Borovaka, Vozel Branko iz Trbovelj in Čop Vesna iz Trbovelj, Kovačič Alojzij iz Stične in Verbič Nevenka iz Glagovice, Drnovšek Viljem iz Ravenske vasi in Urbanija Danica iz Podvin, Anžur Jože iz Brezja in Novak Vida iz Brezja, Žavbi Ivo iz Kandrš in Švarda Cvetka iz Kandrš, Rogelj Srečko iz Trzina in Ule Andreja iz Ljubljane, Vider Bojan iz Velikega Mlačevega in Grandovec Brigitte iz Ljubljane, Mlinaric Franc iz Hrastnika.in Starina Anita iz Hrastnika, Lukač Bogomir iz Zagorja ob Savi in Klanšek Lidija iz Zagorja ob Savi, Bele Franc iz Rogatca in Damjan Vera iz Maribora, Sitar Ernest iz Pre-lesja in Lamovšek Marija iz Bistrice, Borštnar Demitrij iz Litije in Turk Irena iz Kranja, Pogačnik Branko iz Trebnjega inPredikaka Marjana iz Črne na Koroškem, Mežnarič Marjan iz Trbovelj in Plahuta' Mateja iz Trbovelj, Poje Rajko iz Trzina in Turšič Janja iz Kamnika, Mihevc Gorazd iz Zagorja ob Savi in Bratec Ivana iz Podlipovice, Žni-daršič Alojzij iz Ljubljane in Blaževič Veronika iz Ivančne gorice, Čebela Ivan iz Laz pri Vačah in Vegant Magdalena iz Podšentjurja, Mešiček Andrej iz Litije in MalisJolanda iz Litije, Jerman Anton iz Ravenske vasi in Breznikar Darja iz Velike Kostrevnice, Škufca Henrik, iz Ljubljane in Ceglar Mari iz Šmartnega pri Litiji, Žibert Franc iz Litije in Andlauer Monika Maria iz ZR Nemčije, Di Paolo Tonino Giuseppe iz Ortone — Italija in Pihler Marija iz Litije. Umrli v juliju in avgustu: Kotar Jožef, 55 let, z Male gobe, Pipan Slavko, 4tHet, s Čepelj, Malec Anton, 51 let, iz Litije, Zabukovec Zofija, 82 let, iz Črnega potoka, Mele Ana, 79 let, iz Zg. Jablanice, Kepa Janez, 34 let, iz. Vrat, TomcTerezija, 92 let, iz Črnega potoka, Javoršek Albina, 78 let, iz Litije, Verbič Alojzija, 32 let, iz Sela pri Sobračah, Pavlic Magda, 50 let iz Zavrstnika, Čebela Marija, 71 let, iz Potoka, Poglajen Anja, 7 mesecev, iz Brega pri Litiji, Potokar Frančišek, 78 let, iz Velikega vrhaj Osolnik Marija, 41 let, iz Jesenja, Mahkovic Josip, 81 let, iz Litije, Eržen Silvester, 64 let, iz Litije, Lapajne Franc, 65 let, iz Litije, Zupan Marija, 83 let, iz Javorja pri Gabrovki, Košir Leopoldina, 92 let, iz Šmartnega pri Litiji, Kolesa Marija, 83 let, iz Račice, Kaplja Jože, 65 let, iz Litije, Zavrl Alojz, 82 let, iz Litije, Melin Albin, 45 let, iz Litije Joža Čož Zavod za izobraževanje in kulturo Litija enota Delavska univerza Litija objavlja za vpis RAZPIS — v poklicno kovinarsko šolo — v poklicno elektro šolo Republiški komite za vzgojo in izobraževanje nameč dovoljuje, da si dijaki, ki so prekinili redno šolanje, in slušatelji, ki niso dokončali šolanja ob delu, izobrazbo lahko pridobijo še po starem programu izobraževanja. Interesenti! Vabimo vas, da se vpišete in tako izkoristite še zadnjo možnosi za pridobitev poklica omenjenih strok. Prijave sprejemamo do 30. septembra 1984. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA Uspehi in načrti ob prazniku • KRAJANI SOSESKE GRADEC NE MIRUJEJO Trdna volja in pridne roke Prijetno se je pogovarjati s tako delovnimi in zagnanimi ljudmi, kot so člani vodstva KS, njenih DPO in društev v Kresnicah. Ob prazniku njihove KS so nas povabili na obisk in kar precej smo bili - brez posebnih uvodov in proto-kolarnosti — sredi živahnegapogovorao uspehih in načrtih njihove krajevne skupnosti. Dobili smo se sicer pred pisarno KS, stopili smo vanjo le toliko, da smo si jo ogledali in že smo se po vijugasti, asfaltirani cesti odpeljali v športni dom. V klubskem prostoru smo se za mizo posedli Franc Koncilrja.predsednik skupščine KS, Jože Kovic, predsednik sveta KS, Janez Hauptman, predsednik KO SZDL, Sandi Hvala, predsednik OO ZSMS, Tone Štrus, predsednik KUD, Miro Vidic, trener ene od ekip NK Apnar in Ivan Baje, gospodar doma. Najprej so nam v kratkem predstavili krajevno skupnost kot celoto. KS meri 8km in šteje 800 prebivalcev. Od tega je zaposlenih 300 ljudi, ki se vozijo na delo v Ljubljano, Litijo, nekaj pa jih je zaposlenih tudi v IAK Kresnice. So ena razvitejših KS, saj tu deluje TOZD 1AK Kresnice, Kmetijska zadruga Litija ima na Kresniškem vrhu svoj nasad, imajo še novo šolo, pošto, samopostrežno trgovino, v kraju pa deluje tudi vrtec z značilnim imenom Kresnička. KS slavi svoj praznik v spomin na napad na železniško postajo, ki je bil izveden v noči od 20. na 21. september 1944. Takrat je del Gubčeve brigade, ki je bil v zavarovanju pri akciji na Pogonik, uničil postajo in del proge. Kresničani pa letos slavijo tudi 20-letnico krajevne samouprave. Ko nam pripovedujejo, kaj vse so v tem času dosegli in kaj vse še imajo v načrtu, jih navdaja občutek zadovoljstva, ki pa še malo ni podoben samovšečnosti ali celo spanju na lovorikah. Toliko različnih akcij še načrtujejo, ki jih bodo prav gotovo izvedli. Sicer pa v kraju aktivno delujejo prav vse DPO, tu so tudi različna društva, ki vsaka na svojem področju žanjejo uspehe. Ko so se spominjali vseh akcij, so marsikaj ugotovili: »Kaj, toliko časa je že od takrat?« Zato so tudi letnice posameznih akcij ugotavljali družno, vsakdo je vedel kaj povedati. Iz drobcev spominov se je sestavljal bogat mozaik dogodkov. Še pred letom 1954 se je obnovila stara šola. 1AK je veliko sodelovala pri vseh akcijah in ji gre zato prav posebna hvala. Leta 1964 se je začela izvajati prva faza vodovoda, v letu 1973—74 so zgradili most čez Savo. Nova šola je zrasla 1977. leta, v tem letu je bila končana tudi druga faza vodovoda, obnov- ljeno je bilo nizkonapetostno omrežje, obnovljena trgovina (1979), pošta (1980), asfaltirane ceste Kresnice (1980), asfaltirana cesta od postaje do zapornic (1981), asfaltirana cesta od gasilskega doma do ŠD (1983), napeljan telefon (1982 -83), zgrajen podhod pod železnico (1981). Že 1973. leta so s prostovoljnim delom .zgradili športno igrišče in ga leto kasneje še posodobili. Športni dom so začeli graditi 1980. leta in ga 1981 dokončali. Leta 1982 so pripravili načrte za večnamensko dvorano pri osnovni šoli. S sklepom zbora občanov so se odločili, da to dvorano zgrade pri ŠD. S sredstvi samoprispevka, TTKS, nogometnega kluba Apnar, ob pomoči TOZD 1AK in z ogromnim prostovoljnim delom krajanov (cca 20.000 prostovoljnih delovnih ur) je vrlim Kresničanom uspelo, da bodo ob letošnjem krajevnem prazniku izročili svojemu namenu prekrasno večnamensko dvorano, na katero so lahko upravičeno ponosni. Osrednja proslava bo v soboto, 22. 9. 1984 ob 16.30 pri novi dvorani. Sicer pa se bodo številne prireditve začele že v soboto 15. 9. in bodo trajale ves teden. Krajevna skupnost Levi breg — soseska Gradec, se je že dalj časa soočala s problemom meteorne vode. Ta problem je postajal vsako leto večji, odvisno pač, kako so se izdajala gradbena dovoljenja za gradnjo novih hiš. Meteorna voda je občanom delala veliko škodo, saj je vdirala v kletne prostore, garaže, nanašala pesek na vozišče in skozi odtočni jašek v kanalizacijo. Posledica tega je bila, da je tekalna voda skozi odtočne cevi vdirala v spodnje stanovanjske prostore, stranišča in kopalnice. Kanalizacija je bila zaradi nanešenega peska na odseku cca 100 m skoraj vedno zasuta. Čiščenje teh cevi pa je stalo nič koliko denarja Komunalno obrtno podjetje Litija. Vendar kljub tako perečemu stanju nista niti Samoupravna komunalna skupnost Litija niti samo Komunalno obrtno podjetje Litija pokazala interesa ali vsaj dobre volje, da se ta problem reši. Tako je bil leta 1983 na zboru krajanov soseske Gradec imenovan gradbeni odbor, kije bil zadolžen, da pripravi materialna sredstva in konkreten program za sanacijo tega problema. Z denarjem, ki ga je za sanacijo odobril svet krajevne skupnosti Litija—levi breg, je gradbeni odbor že v novembru 1983 nabavil 200 m cevi ijf 40 in 4.000 kg cementa, kar je bilo dovolj za začetek akcije, ki je bila izvedena s prostovoljnim delom občanov. Da bi akcija uspela, posebno še izkop na zelo težavnem terenu, je vsako gospodinjstvo v tem delu soseske prispevalo po 1.500 din za strojni izkop. Tako je bil 13-4-1984 opravljen strojni izkop, naslednji dan pa je stekla delovna akcija, v kateri je sodelovalo preko 40 občanov, od najmlajših do najstarejših. Po končani akciji ob 18. uri so se vsi sodelujoči utrujeni a zadovoljni zbrali, saj je bilo položenih 180 m cevi, delno tudi zasutih, zabetonirana pa sta bila dva jaška. Popih so še zadnje steklenice piva in vina, ki so ga ta dan pošteno zaslužili. Da, to je bil začetek akcije. V naslednjih dneh je bilo treba zabetonirati še pet jaškov s peskolovci, zasuti preostale cevi, napraviti glavno zajezitveno pregrado in celotno vozišče posuti z gramozom. Tudi tokrat so bili občani pripravljeni prijeti za delo, razen posameznikov, ki niso prispevali denarja za izkop niti se niso udeležili delovne akcije, vendar so bili ti zelo redki. Tako je bila akcija v glavnem končana. Lahko rečemo, da je gradbeni odbor z denarjem, ki ga je dobil od krajevne skupnosti Levi breg v znesku 145.000 din in dodatno še 40.000 din, nabavil 200 m betonskih cevi