0 pravopisju v slovenski ljudski šoli. (Spisal Janko Leban.) (Dalje.) fjf^ekel sern, daučitelj narekuj iz čitanke. A zdaj povem še več: Gitanka bodi sredotočje Ą"^ j eziko vnega pouka, kot taka pravi evangelij za pravopisje. Morda mislite, da pretiram? Da čujemo, kaj pravi Kehr: Das in den Handen der Kinder befindliche Schul- respec. Lesebuch ist die Grundlage ihrer Orthographie; denn nicht die Gratnmatiker, sondern die Klassiker sind in Sachen der Sprache die oberste Autoritat. nSchreibe das Wort, \vie du es im Lesebuche gedruckt siehst", das ist die Regel, von der wir nicht abweichen dlirfer_. Glede te točke mi je pisal g. p. St. Škrabec: ,,Kar navajate iz Kehrove metodike, to ima nekaj pravega, nekaj nepravega v sebi. V ljudski šoli se gotovo nima učiti kaka višja lingvistika. Po pravici se torej pravi: ,,Schreibe das Wort, wie du es im Lesebuche gedruckt siehst." Ne raorem pa pritrditi stavku: nicht die Gramraatiker, sondern die Klassiker sind in Sachen der Sprache die oberste Autoritat. Ce imamo pri nas kakega klasika, bil bi menda Prešeren, in vender ne bomo pisali dandanes, kaker je on pisal. Najvišja avtoriteta za šolo je splošna raba dotičnega časa." Kdor je torej pricakoval, da bodem n. pr. na dolgo in široko razjašnjeval, katera oblika je bolja: wspeh ali vspeh; Ijubez?y7y ali ljubezmv; daljnji pot ali daljm pot; že, uže ali vže et curn gratia ad infinitum: — ta se je motil docela. Nam je najprej treba vzornih čitank, in to ne le glede vsebine, nego tudi glede jezika; potern nara bode šele možno govoriti o kakera resničnera napredku v pravopisju. Ob takih čitankah pa, kakoršne imamo sedaj, ko v njih vse rargoli »srednješolske raodrosti", a v njih zaman iščeš mnogo beril, ki bi prijala srcu in umu naše raladine; ob čitankah, v katerih vlada nedoslednost v pravopisju, obilica slovniških pogreškov in teraa tiskovnih spačkov, kar posebno moti in ovira pouk: — ob takih čitankah raoram pač zaklicati z nesmrtnim Dantejera: ,,Lasciate ogni speranza!" — v tem pogledu namreč, da se s takimi čitankami ne bode uspešno gojil jezikovni nauk, torej tudi pravopisje ne. Po raojem mnenju bi se morala potruditi učiteljska naša nZaveza", da pošlje ministerstvu prošnjo, naj bi se naše čitanke preustrojile ne le glede vsebine, nego tudi jezika.*) Res je, da naš pravopis še ni ustanovičen; vendar bi morala vsaj v naših čitankah vladati v tem obziru doslednost. Poslušajte, kaj rni v tera obziru piše sloveči naš pater StanislavŠkrabec: »Doslednostjevpravopisu seveda perva potreba; šolske knjige naj bodo, kar se da, vse v enakem pravopisu,.ki naj ne *) Po ljudskih šolah naj se uvede »Drugo berilo in slovnica", sestavila M. Josin in E. Gangl — ko bode knjiga potrjena. Uredn. zaostaja prevec za sploh sprejetim, ali naj se tudi ne prenagli. Najnovejša moda ni zmirom najboljša". Te zlate besede naj bi uvaževal posebno oni gospod, ki bode popravljal jezik v naših prihodnjih čitankah. Ako se ne motim, je za to važno delo namenjen g. prof. Jos. Stritar, od kogar se smemo nadejati, da pravo ukrene. Preidem k drugerau delu svoje naloge: k podrobnemu učnemu načrtu za pravopisje v slovenskih ljudskih šolah. Izvolil sem si razdelitev po šolskih letih, imajoč v raislih šolo s šestletno šolsko dobo, kakoršna je na Kranjskem. Po tej razdelitvi, upam, bode vsakerau možno, si napraviti za svojo šolo poseben nacrt, bodisi njegova šola že 1-, 2-, 3- ali 4 razredna, saj zakon natancno določuje, katerega šolskega leta otroci spadajo v ta ali oni razred, oziroraa oddelek. — A povem naravnost, da sem v tem obziru oral ledino! Ze g. Božič je lansko leto omenil: ,,Ako pogledamo v normalni učni črtež in učbo (Lehrgang), najdemo, da je glede pravopisja premalo označena učna snov in učni pot." To je resnično! Pri zeleni mizi je pač lože pisati zahteve, nego jih dejanski izvrševati v ljudski šoli! Jaz, hotec povoljno rešiti dano mi nalogo, nisem ležal wauf der faulen Bank", nego sem kot pravi »Biicherwurm" (kakor me je pred leti imenoval nekdo) predelal raarsikatero knjigo, marsikateri načrt v meni znanih jezikih — ali zvečine so rne pušcali vsi ti spisi na — cedilu. Zatorej sem na podlagi svoje dosedanje prakse v ljudski šoli in na podlagi čitanih razprav sestavil ta podrobni učni načrt. Ugodni ali neugodni sodbi se klanjam že vnapreje, a le, v kolikor jo more kdo podpreti z neovržnimi dokazi. Podrobni učni načrt za pravopisje. 1. šolsko leto. 1. Delitev stavkov v besede. 2. Delitev besed v zloge. 3. Delitev zlogov v glasnike. 4. Samoglasnikkin tihniki (soglasniki). (Bolje je, da rabimo v ljudski šoli izraz tihnik, češ: Tihnik je zato, ker se potihoma izgovarja; saraoglasnik pa ima sara zase svoj polni, zveneči glas.) 5. Beseda je eno, dvo- ali večzložna po tera, kolikor ima samoglasnikov. Vaje v razdeljevanju besed na zloge. 6. Prepisovanje in zapisovanje posameznih besed in kratkih stavkov vzporedno s čitanjera (vse leto). Pri narekovanju piše učenec na šolsko tablo, vsi drugi za njira na tablice. Opomnja. Ze takoj v 1. šolskem letu opozorimo lahko otroke pri bralnem pouku o dani priliki na ločila, rekoč, da v govorjenju tu pa tam malo postanerao ali se nekoliko oddahnemo; take odmore zaznamujemo v pisavi z ločili. Taki znaraenji sta vejica (,) in pika (.). 2. šolsk o leto. 1. V začetku stavka (govora) pišemo z veliko začetno črko. 2. Pika (.) sklepa pripovedovalni stavek. Za piko — z veliko! 3. Vsaka beseda se piši posebe! N. pr. Ptica lepo poje (ne: Pticalepo po je). 4. Zlogi se v pisavi ločijo tako kakor v govorjenju. (Za razlogovanje rabirao znamenje „ ali pa - ali sarao -). 5. V vsaki dvo- ali večzložni besedi en zlog glasneje izgovarjamo mimo drugih; pravimo, da ima naglas. 6. Znamenja naglasa so naglasnice. Te so: a) ostrivec ali ksebnik (ker črtico k sebi potegnemo) ['] na precej dolgih zlogih; n. pr. zaviram, srce, krepost, glasan, (od) strahii. b) krativec ali odksebnik (ker črtico od sebe potegnemo) [*] na prav kratkih zlogih; n. pr. mrlič; (je) prišel; pokop; iskal; (na) dnu; (je) tii. Krativec ne stoji le na zadnjem zlogu, nego tudi na predzadnjem; n. pr. nesi. c) strešica (znaraenje, ki je podobno strehi) [A] na prav dolgih zlogih, v katerih se nahaja samoglasnik o ali .. N. pr. Gov6ri, bčdem, berem. Opomnja. Jaz nisem za to, da bi s podrobnim naukom o naglasu mucili učence, niti na višji stopnji ne. Ta partija naj se vzame na kratko, ker temeljito preučevanje te točke presega otrokovo doumljivost. Saj še zrelejšim razumnikom beli glave. Pesnikom je ta nauk potreben, ker morajo n. pr. vedeti, da so n. pr. razpor — b6r; prišel — vjel; enkrat — spat . . . slabe rime zbok različnih akcentov. Prezirati pa te partije vendar ne smemo, ker nam jo predpisuje učni načrt. 7. R ima veljavo samoglasnika, kadar sledi za poluglasnim e v družbi s še kakira tihnikom. 8. Naglasnice rabimo v pesmih, če je katera beseda na nenavaden način naglašena; n. pr. listič (nam. listič); dekle (nam. dekle); oživljene (nam. oživljene) i. t. d. 9. Kadar se po različnem naglasu preminja besedam pomen, tedaj rabimo tudi v navadni besedi (v prozi) naglasnice, ne le v pesmih. N. pr. uči se — uči se; odpusti — odpusti; govori — govori; počiti — počiti; fgra — igra. (Dalje prih.) Književnost in umetnost. Cesar in kralj Frančišek Jožef I. V zalogi K a r 1 a Jansky-ja v Taboru na Ceškem je izišla in se tudi tam kakor v vsaki knjigarnici prodaje nova 110 X 82 cm velika, v 14 barvah, z zlatora in srebrom okrašena nastenska slika Nj. Velicanstva cesarja in kralja Frančiška Jožefa I. V sredi je prelepa in natančna doprsna podoba cesarjeva. Ob straneh so zabilježeni najiraenitnejŠi dogodki in najvažnejši podatki iz njegove postavodajalne delavnosti na polju pravice, narodnega gospodarstva, industrije in ljudske prosvete. V obrobku, ki obdaje podobo, se nahajajo gradovi Nj. Veličanstva na Dunaju, v Pragi in Budirapešti, grbi vseh kronovim z letnicami, kdaj je dotična kronovina pripadla Avstriji, rodovinski grb in prapori vojske in mornarice. Ta podoba je uraetno delo v pravem pomenu besede ter najlepši okrasek za šole, pisarnice in tudi zasebna stanovanja. Za šolo je obenem najboljše učilo pri pouku v ustanovo- in domoznanstvu. ' To, v vsakem oziru dovršeno sliko priporočamo slovenskim šolara kar najtopleje. Ucila iz zaloge gospoda Jansky-ja so znana slovenskemu učiteljstvu ter priznano najboljša, a ta slika nadkriluje vsa druga učila. Cena sliki je 3 gld., v črnem okviru 3 gld. 50 kr., po pošti 36 kr. več. Zlati juMlej preljubega cesarja Frančiška Jožefa j., ki ljubi in vodi svoje narode kot pravi oče že petdeset let. Slavnostni spis za jubilejno leto 1898. To bo naslov krasni knjigi, ki bo izšla v kratkem v zalogi g. J. Giontinija v Ljubljani in na katero že danes opozarjamo slovensko učiteljstvo, šolska vodstva in krajne šolske svete, da si jo naroče pravočasno za obdarovanje otrok povodom praznovanja cesar- jeve 501etnice. Knjigo bodo krasile lepe slike, ki nam kažejo najvažnejše dogodke iz življenja našega cesarja. Kaj več o tej jubilejni knjigi v prihodnjih številkah. Krasen Telikonočni piruh slovenskemu narodu! Toli željno pričakovana knjiga ^Rusko-slovenski slovar" in ,,Kratka slovnica ruskega jezika" je izšla ter se prodaja v razločno in lepo tiskanem izvodu, ki obsega 380 strani slovarja m 88 strani slovnice, le po 1 gld. 50 kr., trdo vezan pa po 1 gld. 80 kr. Po pošti 10 kr. vec. Knjiga se prodaja leprotigotovini ali povzetju v »Goriški tiskarni" A. Gabrščka v Gorici. Cena je postavljena tako nizko radi tega, da se je več proda, in da si jo morejo omisliti vsi oraikanci slovenske domovine. Ker je znana reč, kako so slovarji dragi, moramo pač povdarjati, da je ta cena tako nizka, da ji ni kmalu primere. 0 temeljitosti slovarja in praktičnosti slovnice jamči ime sestavitelja, kateri pripravlja tudi slovensko-ruski slovar. Ta rusko-slovenski slovar je umljiv tudi H r v at o m ; zato je opravičena nada, da si ga bodo naročevali. Z ozirorn na tako nizko ceno ni raogoče knjige dati v koraisijo drugače nego proti gotovini po odbitku 2O°/o od prodajne cene. Slovensko-hrvaško razumništvo, duhovništvo, učiteljstvo, dijaštvo i. t. d., sezi po knjigi, da tako razširirao pot jeziku, ki ga govori nad sto milijonov Slovanov! Zabavna knjižnica za slorensko mladino. — VII. zvezek tega lepega podjetja g. Ant. Kosija, učitelja v Središču, prinaša zopet velik broj povestic, pesemc, poučnih člančkov, smešnic in končno poleg ugank še dvoje napevov. Knjižico, ki stane samo 15 kr., toplo priporočarno. Potrjena šolska knjiga. Naučno ministerstvo je dovolilo rabo Mayr-Kaspretove knjige ,,Zgodovina srednjega veka" v srednjih šolah.