Knjiga Slovenska V XYIII. veku. XLV. Joief Skvinjar (Schkriner, Skrinar) r. v Ljubljani, kaplanaril po deželi, bil župnik v Dolu, pri D. M. Oznanjenji v Ljubljani, naposlod v Gorjah, kjer je umrl 17. aprila 1825. On se šteje med najmodrejše prestavljavce Japeljnovega sv. Pisma. Od njega imamo: 1) Sv. Pismu star. test. a) P. V. Predgovor latinski I—XVIII. Slovenski I—XLVIII. Bukve Pripovist, Pridigarja, Visoke Pejsmi, Modrosti, Siraha. Labaci. Eger. 1798. 8. 411. — b) P. VI. Predgovor latinski I—VI. Slovenski I—CLXVI. Isaia. Jeremia. Lab. Gassler. 1802. 8. 459. — c) P. VIII. Predgovor lat. I—VI. Slov. I-LXXXII. (Per Jos. Skriner et Jos. Richer). Mali Preroki (str. 1—192) in Bukve od Mahabejcov (str. 193-432). Lab. Eger. 1800. 8. 432 (Šaf. 109. 110.) 2) Molituv Grešnika per usakimu sedmirih Psalmov od Pokore k' Bogu zdihujočiga. V Lublani. Recer. I. 1804. 8. 347. III. J. Skarbina. 1817. 8. 384. BSkrinjar's Sprache ist fur jene Zeit ausgezeichnet; sie vermeidet den gewohnlichen Missbrauch des demonstrativen ti, ta, to als Artikel u. s. w. (Šaf. 145)". 3) Štirje Evangelisti in Gredni Psalmi, ktere je poslovenil in s kratkimi razlagami spisal. Razlaganje Evangelija sv. Matevža je izdal in založil Fr. Metelko 1. 1849 (gl. Jezičn. X. str. 71); naslednje tri in psaltne brani Katoliška družba za Kranjsko. Tudi je spisal veliko lepih nagovorov ali pridig, l"ščanskih naukov in druzih duhovnih reči itd. — Na razgled bodi na pr.: BOpusculum, quo Libri Sapientiales V. T . . . in Slavo-Carniolicum idioma translati continentur, hisce Tibi, Benevole Lector, e^Mbeo, quod patriae meae vel ex ea ratione gratum fore existimo, cum in eo lectissima, captuque facillima morum occurrant praecepta, quae sapientissimus Scriptor, divino adflatus spiritu, hominibus cujusvis status, fortunae, et conditionis tradidit, ostendens, quantum nostra intersit, si spretis mundi oblectamentis, vitiorumque illecebris in sapientia, et virtute studia nostra collocemus." ,,Ny biiku v' celim sv§tim Pismi, katere bi ne bile polne izveličanskih resnic, inu bi ne perpomogle ali k oživlenju naše vere, ali k poterjenju našiga vupanja, ali k podžiganju naše lubezni . . . Al med drugimi bukvami Stariga Testamenta so susebnu lepe, inu velikiga prida Modrostne Bukve . . ., katere vam Slovencam k dobrimu na vaš jezik prestavlene zdaj vun pridejo ... V vseh tejh bukvah zvunaj Visoke Pejsmi so sicer resnice veči dejl očitne, inu lohku zastopiti, susebnu v Pripovistih, inu v Sirahi, vender se te bukve v enih mestih enukoliku težej zastopio. Jest sim si sicer v prestavlanji vse perzadel, de bi c§lu govorjenje, kolikur je mogoče, zastopnu sturil, za to sim tudi v enih inestih enkatere besede med dva serpa vmejss postavil, de bi se govorjenje bol vkup vezalu, inu bol zastopnu postalu. Al prestavlavca perzadevanje malu pomaga, aku se človek, kateri bere, brez dobre perprave k branju teh buku poda. Dobra perprava je: Ponižnost, molitu, serca čistost, prave želg resnico spoznati, ino spoznano v djanji izpolniti itd. (P. V.).u »Molitu Jeremia Preroka: Pomisli Gospod, kaj se je nam zgodilu: ozri se, inu poglej na naše zasramovanje. Naš dejlež je prišal na ptuje; naše hiše na vunanje. Sirote smo postali, inu brez očeta, naše matere so kakor vidove. Vodo našo za denar pijčmo: naše dreva dragu kuptijemo. Okoli vratii vklenjene nass gonio, trudnim se ne da pokoj . . Služni čez nass gospodujejo: nikogar ny, kateri bi iz njih rok rešil . . . Preoberni nass, Gospod, k tebi, inu se bomo preobernili: ponovi naše dny kakor od začetika itd. (P. VI)." XLVI. /tnton Traven (Traun Aychensis) r. v Dobu 19. maja 1754, Ss. Theol. Baccalaur., kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, fajmošter na Ježici, kjer u. 18. maja 1807. Po njegovein prevodu so: Sv. Pisma star. test. Bukve Psalmov P. IV. Labaci. Eger. 1798. 8. 372. Predgovor lat. str. 12, slovenski BPredgovor ua Krajnce" str. 13. Na primer bodi: BQuamvis nullus dubitem, quin eruditus Lector praesentem Libri Psalmorum Regii Prophetae in Slavo - Carniolicum idioma translationem beuigne sit accepturus, et probaturus; libet tamen eruditorum lectorum votis satis facere, novaeque versioni praefationem, qua rationem totius operis reddam, praefigere . . — Krajnci! jest vejm, de Svetu Pisrau radi berete, inu duhovne pejsmi z veselim sercam prepevate. Tukaj imate zopet en dejl Sv. Pisma Stariga Testamenta, kateri je Bukve tih Psalmov imenuvan, inu stu inu petdeset svetih pejsem ali molitu v sebi obderžy. Ali Psalmi so Krajncam premalu znani, zato njim morem njih ceno pokazati. Te pejsmi so zapopadik celiga sv. Pisma, razsvitle. pamet, inu omeče. serce. Tukaj najde verni kristian vse potrebne nauke itd." Psalm I: BB16ger človeku, kateri po svetuvanju tih hudobnih ny hodil, inu na poti tih grešnikov ny stal, inu na sgdeži tih špotlivcov ny sedel: Ampak ima svojo volo v postavi tiga Gospoda, inu njegovo postavo noč, inu dan premišluje. On bo enak enimu zraven tekočih voda, zasajenimu drevessu, kateru svoj sad pernesse ob svojim čassi: Inu kateriga perje se ne bo obletelu: inu vse, kar koli bo počel, njemu po sreči pojde itd." \LVII. Jo/.of Rihar (Richer Pillichgraceusis) r. v Polhovem Gradcu 1. 1759, kaplan v Š. Jerneju na Dolenjskem, pri sv. Jakobu v Ljubljani, fajmošter v Komendi, u. 28. nov. 1807. Po njegovi prestavi so Sv. Pisma star. test. Bukve dvoje Kronikne, dvoje Ezdrove . . P. III (deloma). Labaci. Eger. 1801. 8. 1—396. Predgovor lat. 4 str. slov. 38 str. — P. VJU. (deloma) morda Bukve od Mahabejcov. V razgled bodi: nAl on (Eleazar) je začel misliti na svojo perlejtnost, svojo veliko, inu časty vredno starost, plemenitenstvu perrojene sive lasg, inu nedolžnu zaderžanje od otročj;b lejt, inu je hitru po zapovedih svete, inu od Boga narejene postave odgovoril, rekoč, de hoče rajši pred časam v grob jiti. Zakaj ne spodobi se, je djal, na našo starost, se hleniti, de bi veliku mladenčov mislilu, de se je Eleazar, devetdeset lejt star na ptujih živlenje podal: Inu de bi ony skuzi mojo hinavšno zapelfhi bily majhin čass strohlivu živlenje perhraniti, inu jest skuzi to madež, inu prekletstvu svoji starosti napravil. Zakaj aku ravnu bi bil v pričeočim časi od terplenja, kateru ludje nakladajo, rešen, vender ne bom roki Vsigamogočniga ne živ, ne tudi mertu odšal. Za to ker bom z serčnostjo vmerel, bom sturil, kar se na starost spodobi: Mladenčam pak bom močen razgled zapustil, aku z perpravlenim duham, inu serčnu za nar bolši, inu nar svetejši postave pošteno smert sturym itd. (II. Mah. 6, 23 — 28)." XLVIII. Modest Sraj (Schrey), bivši Avgustinijan, lokalist na Vranji Peči, pri sv. Jakobu na Savi, naposled župnik pri sv. Duhu (Grossdorn) na Dolenjskem, kjer je 67 let star umrl 4. jan. 1821. On je poslovenil Sv. Pisma star. test. Bukve (I-IV) od Krajlou. P. II. Lab. Gassler. 1802. 8. 1—543. Predgovor latinski IV. — P. III. (deloma) . . . Bukve Tobiove, Juditne, Esterne. Jobove. Labaci. Eger. 1801. 8. 397—671. Pokaže naj se na pr.: Praefatio ad eruditum Lectorem. Cum quatuor libri Regum, nunc in SlavoCarniolico idiomate prodeuntes, me solum habeant translatorem, rationem forte hujus quaerere in mentem veniet iis, qui in praefatione libro Josue praefixa non unum sed duos eorum versores nominari intelligunt. Verum vicissitudini, ut in compendio votis satisfaciam, id sortis humanae vitae, simulque urgentibus nostratum sacrae scripturae Lectorum desideriis brevi totam in manibus habendi ejusdem versionem esse tribuendum repono etc. (P. Tl). — BDavid je pak Saula, inu njegoviga syna Jonata z' tako žalostno pejsmio objokal: . . Premisli Izrael, kdo so ty, kateri so na tvojih gorrah ranjeni vmerli. Nar imenitniši v Izraeli so na tvojih gorrah pobyti: kaku so moeni padli? . . Gorre Gelboe, ne rosa, ne daž ne pridi na vass, tudi naj ne bo nyv za pervine: za to ker je bil tam škit močnih proč veržen, škit Saula, kakor de bi ne bil z oljam mazan. Jonatovi lok ny nikoli brez krivy, ne brez masty pobytih vojšakov nazaj ptišal, inu Saulovi meč se ny prazen vernil. Saul, inu Jonata lubezniva, inu lepa v svojim živleni, tudi v smerti nista ločena bila: hitrejši sta bila kakor postojne, močnejši kakor levi. . . Kakor mati svojiga ediniga syna lubi, taku sim jest tebe (Jonata) lubil. Kaku so močni padli, inu je vojsknu orožje konec vzelu? (II. Kr. 1, 17 — 27)." XLIX. Matevž Volf (Wolff), lokalist na Bohinjski Beli (in Wochainer Vellach), potem živel v pokoju v Horjulu, kjer je bival tedaj Fr. Veriti, v Dobrunjah pri Sostrem, zlatomašnik v Radoljici star 70 let u. 6. jan. 1827. Preložil je v slovenščino Sv. Pisma star. test. Baruha, Ecehiela inu Daniela Prerokuvanje. P. VII. Labaci. Gassler. 1802. 8. 339. Predgovor latinski VI. Slovenski I —LXVI. Ponatisne naj se na pr.: Ad Lectorem. . . Singulari certe, et adoranda Dei providentia, quae adtingit a fiae usque ad finem fortiter, et disponit omnia suaviter, factum puta, quod Slavo-Carnioli etiam, queinadmodum jam dudum, aliae Christiani orbis naf iones ex immenso thesauro sacrae Scripturae divitias spirituales in sua vernacula lingua jamjam haurire, hauriendo ditari, ac ditati in DomiDO gloriari queant. Ut sacrorum Bibliorum in Slavo-Carniolicum idioma translatio pro votis fidelium hoc idioraa callentium citius absolveretur, ad me derivatus est labor transferendae partis hujus . . . Age igitur, Benevole Lector! accipe, utere hoc meo labore: non te pigeat sedulae lectior;s, cutn me non taeduerit laboriosae versionis etc. Predgovor ... Baruh je bil svgt mož, inu njegovu ime poraejoi v hebrejskim jeziki ravuu toliku kakor Žegnan: zakaj on je za ress poseben žegen, inu gnado od Boga prejel, de se je, aku lih je bil od imenitniga rodu, radovolnu taku globoku ponižal, de je Jeremiu za pisarja bil, inu na mesti tiga, de bi bil sladnosti, inu zložnosti svejta vžival, si je izvolil rajši z' Jeremiam vred za resnico vse sorte britkosti, inu preganjanja terpeti . . — Ecehiel — njegovu ime pomejni v hebrejskim jeziki Moč Božjo: zakaj Bog je njemu posebno moč dal takrat groznu terdovratnim Judam resnico oznanovati . . — Daniel v hebrejskim jeziki pomejni toliku, kakor Sodba Božja: inu to ime vže samu na sebi kaže, kaj njegovu prerokuvanje v sebi ima, namreč: on je mnoge sklepe sodbe Božje čez krajle, inu krajlestva oznanuval itd. Inu Daniel odgovory pričo krajla, rekoč: Skrivnost, katere bi krajl rad vedil, ne morejo vučeni, raodri, vganovavci, inu droba glgdavci krajlu povedati: Terauč v nebesih je Bog razodevavec skrivnost, kateri je tebi krajl Nabuhodonozor pokazal, kaj se bo v poslednih časih godilu ... Glej krajl, ti si vidil kakor eno prav veliko podobo: ta velika podoba, inu nje previsoka postava je stala tebi na spruti, inu njo viditi je bilu strašnu. Glava te podobe je bila iz nar bolšiga zlata, persi, inu roke iz srebra, trebuh pak, inu stegna iz brona. Inu pišali železne: en dejl stopalov je bil iz železa, en dejl pak iz jila. To si vidil, dokler se je kamen od gore sam odtergal: inu je podobo na njene železne, inu jilnate noge vdaril, inu tgiste razdrobil. Takrat je tudi železu, jilu, bron, srebru, inu zlatu razdroblenu, inu razmgtu bilu kakor pleve na gubni po lejti, kateru je veter raznesil, inu ny bilu nikjer najditi: karaen pak, kateri je podobo vdaril, je velika gora postal, inu vso zemlo napolnil (Dan. II. 27—35). Predno je tolikanj pomenljivo delo bilo celo, pošla sta vže prva dva zvezka novega zakona; torej je začotnik vsemu delu — Georgius Japel, Canonicus Gurcensis — poskrbel, da sta se zboljšana natisnila vdrugič (I. 1800. R 1804) ter onemu — K'agenfurti die 3. Jan. 1800 — dal znaraenit predgovor bi- pr.: BNo\_m fe/e proc1;t opus, quod cernis, Amice Lector, peculiiui certe cura revisum, coirectum, ac perpolituni. Miraberis forsan _,,yli magis concisi energiam; ast id ex praeteimissione quara plurimarum particulaiuin, uu sunt articuli, conjunctiones, pronomina personalia, et verba auxiliaria, a nostra vernacula partira alienaium, partim non ineleganter rejectarum, naturaliter fluere deprohendes. Optabant quidein eruditi a'iqui hujus versionis Amici, ut omnes plane articuli, Latinorum more, ex eadem eliminarentur: at cum nec gjaeca lingua, minus Gallica, Italica, Anglica etc. eosdem respuant, iino multo frequentius nostrate, et pleiumqe necessario adhibeant, medium aliquod sequi placuit, ne obscurior et mdibus praeseiain minus intelligibilis evadat oratio. Ex eadera causa et voces quaedam etsi barbarae, sed civitate donatae, et popu'o usitatissimae, retentae sunt, quamquam puriores, et Slavis sat notae prae manibus essent, ut: Troštar, Paraclitus, cujus loco dici potuisset, Odžalnik; item Šac, Thesaurus, pro quo scribi potuisset, Zaklad etc. Sed rejectis recentioribus, aut minus usitatis vocibus, illae praeplacuerunt. His non obstantibus specialis hic, et insperatus primae editionis fructus fuit, ut nitidior jam vernaculae nostrae stvlus communiter arrideat . . Requisitis ob universo venerabili Clero aniinadversiooibus, fere novam, et ad rigorosam critices trutiuaru elucubratum necessario pro<"it opus. Erant autem sequentes operis hujus Censores . . . Quantum viris his in acceptis referara, dici nequit; plurimum certe, ne dicarn, totam hanc emeudatiorem editionem me illis debere, palani hic fatear, necesse est etc." Možje, kteri so po ukazu škofijskem delo pred tiskanjem presojevali, vzajemno si popravljali ter pripomogli, daje prva katoliška biblija slovenska po vsebini iu obliki izišla tolikanj dovršena, imenovani so i po svojem značaju v vsakterem zvezku; leti odborniki so bili gg.: P. Ant. Jevnikor, Franc. Paradiso, Georg. Suppan, Jac. Sortschan, P. Jordan. Zerer, Sebast. Suppan, Mart. Nag 1 itsch, Georg. Miklautschitsch, Georg. Japel, Blas. Kumerdey (u. v Ljubljani 10. marca 1705), Jos. Schkriner, Ant. Traun, P. Honorat. Vadlau, Marcellian. V. Vodnik, Joan. Debeuz, Jos. "VValland, Luc. Purger, Jos. Richer. L. Mej pisatelji piičujočega stoletja ponaša se vže tudi Valentin Vodnik. Kako veže on v slovenskem slovstvu oba veka — XVIII. pa XIX. —: o tem glej v XIV. Jezičniku 1. 1876 (Otec Marko Pohlin pa Valentin Vodnik)! Kakor se v onem še razodeva učenec M. Pohlinov; tako se v tem kaže učenik mnogi_, premnogim novim učencem, budeč jih z gesloraa: 1801.1802. Sto let doživeli,Veselo se kaže Na nov omladeli,Nov' letašni dan, Od perviga spetM; serce ne laže Začnemo živet.Ne letas ne lan'.