THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerika nskI Slovenec ŠTEV. (No.) 5. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGL IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. _____CHICAGO, ILL., PETEK 7. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 7, 1927. IJ.'—i-'-J__ NAJSTAREJSI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. LETNIK XXXVI. MEHIŠKI PREDSEDNIK JE N APRAVIL PRVE KORAKE ZA FORSIRANJE NOVE PETROLEJSKE POSTAVE.—MINISTER ZA INDUSTRIJO MORA PRESKRBETI SEZNAM KOMPANIJ, KATERE SE NECEJO POKORITI POSTAVI.__ Mexico City, Mehika. — Po- • ročano je že bilo o sporu, ki se S lice novega mehiškega zako- 1 ivi, ki prepoveduje, da bi tujci postali lastniki ali da bi izkoriščali petrolejska ozemlja.! Vlada Zdr. držav zahteva, da' se ne smejo pravice pripadnikov Združenih držav, pridobljene na mehiških petrolejskih ozemljih prikrajšati in da morajo koncesije, sklenjene za 50 let, ostati nedotaknjene. V eni zadnjih not je državni tajnik Kellogg zagrozil mehiški vl.adi s prekinjen jem diplomatičnih odnošajev. Za note se pa Mehikanci prav malo brigajo, zahtevajo, da se nova postava: v pošlo va. Kot prvi korak k temu, je i predsednik Calles izdal ukaz ministru za industrijo, da mora preskrbeti seznam kompa-nij, ki se novi vl.adi ne pokorijo, j Nova postava je prišla v velja-j vo 1. januarja 1927. Calles je! naročil tozadevnim uradnikom na i t.-ikoj začnejo s forsiranjem' zakona v smislu člena 27 me-; hiške ustave. j Kompanije, ki se postavi ne-; eojo ukloniti, bodo še nadalje' izkoriščale petrolejska ozem-' Uja, dasi je to od noveg.a leta dalje protipostavno. Najprvo se jim ho boriti pri mehiških sodiščih ; znano jim je, da bodo pri I' ll poraženi. Njih druga pot pa bo, da bodo apelirali na ameriško in angleško vlado. — Kako se bo ta spor končal, je še uganka, kajti nad Mehiko vise črni oblaki. Domalega vsi senatorji so proti Smithu; kršil je postavo, ta madež se ga držj. — Ker je Smith sam priznal, kar ga dolžijo, je dolžnost senatorjev, da ga ne sprejmejo medse. Washington, D. C. —.V torek pozno v noč so se vršile ostre debate radi Fr.ank L. Smitha, ki je imenovan, da bi sedel na prostor pokojnega senatorja McKinley-ia, do konca termina. Senator P.at Harrison (dem. Miss.), je rekel, da bo le neznatno število senatorjev, ki bodo glasovali, da se Smitha sprejme na senatorsko mesto. Senator McKelLar (dem. Tenn.), je tudi govoril proti Smithu. McKellar je rekel, da je dolžnost senatorjev, da ne glasujejo za Smitha, da bi ga sprejeli medse, kot člana v senatu. Kršil je postavo; sam je to priznal. McKellar je rekel: Ako sprejmemo Smitha, s tem damo naznanje ljudstvu v vseh državah naše Unije, da kdor ima denar, naj kar pride in si kupi sedež v senatu. Rekel je J tudi, ako bo senat storil svojo dolžnost, bo dokazal ljudstvu,' da se ne more sedeža v senatu' kupili. I)o ostre debate je prišlo j med senatorjem W>alshem in Binghamom, ko je slednji zatrjeval ,da nima senat pravice' izključiti člana radi prestop-j kov. katere je zagrešil pred vo-Iitvijo. Senator Gould (rep.! Me.), se je tudi zavzel za: .i i Smitiia in prosil, da Jji prene-j hali s preiskavo, s katero hočejo dokazati, da je pred 14.' leti podkupil s $100,000, neke-' ga kanadskega uradnika v zvezi z nekim železniškim načr-J torn. Gould trdi, da nima senat nobene pravice do lakih pre-' iskav. RAZSTAVA SLIK V LONDONU VREDNA $50,000,000. MOČNO ZASTRAŽENA. London, Anglija. — V Royal akademiji v Londonu se vrši razstava slik; zbirka najboljših del celeg.a sveta. Razstavljena dela so cenjena na 50 milijonov dolarjev. Veliko število stražnikov vrši službo na razstavnem prostoru noč in dan. STRACIJA SE PODAJE? Militaristi so prisilili Coolidgea, da je privolil sredstva, s katerimi se bo začelo graditi križarke. Washington, D. C. — "Big | navy," to so tisti advokati, ki hočejo, da bi se Amerika obo-: roževala na morju, trdijo, da so izvojev.ali od administracije, i da je predsednik Coolidge o-: dobril amendment, po katerem j se dovoljujejo sredstva, kolikor se potrebuje za začetno delo ! treh križark, ki so na programu že od leta 1924. V sredo se ■ je s tem predlogom bavil kon-j gres. Istoč-asno je bil tudi predložen kongresu predlog, da bi se dovolila potrebna vsota za grad bo dveh velikih vodilnih zrakoplovov. Kongresu je bil v sredo tudi predložen predlog poslanca Britten-a iz Illinois, v j katerem predlaga, naj bi se gradilo enajst prvovrstnih boj-' nili ladij. Tako silijo militaristi in vojni dobičkarji v ospredje, ki vidijo vedno nevarnost pred napadi. Poslanec Tilson, ki je priporočal amendment ^a križarke pravi, da ni resnica, da bi Coolidge odstopil od stališča,1 ki ga je izdal v svoji proračun-1 ski poslanici proti konstrukciji, bojnih ladij. Amendment, ki je bil sprejet, se nanaša le na j tri križarke. Na sliki vidimo Miss Anne Cudahy, ki bo poročila Bob Custerja iz Frankfort, Ky. Poroka se bo vršila v Hollywood. Nevesta je ljubiteljica športa. Ženin je bil kino-igralec. AMERIKANKA, KI JE POROČILA GROFA, UMRLA KOT BERAČICA. New York, N. Y. — Grofica Bela Zichy, roj. Mable Wright, nekdanja newyorska lepotica, ki se je svoječasno gibala le med boljšimi krogi, kamor je prišla le radi njene lepote, je umrla v Budimpešti v revščini; bolezen jo je dolgo mučila. LEOPOLD IN LOEB PRED SODIŠČEM. Bivši šofer Ream zahteva od Loeba in Leopolda po $100,-000 od vsakega, kot odškodnino za bolečine. — Jetnika sta se smejala, ko je Ream govoril. Iz Jugoslavije« - -i TEŽAK POLOŽAJ ZA RADIKALNO STRANKO; KDO BO PAŠIČEV NASLEDNIK? — PASlČEVI PRISTAŠI NASPROTUJEJO UZUNOVICU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Po Pašičevi smrti. KRIŽEM SVETA. EKSPLOZIJA NA PARNIKU; 2 MRTVA. Baltimore, Md. — Na franco :d jamborniei Fwichelieu je nastala eksplozija, ki je barko raznemu; dva moža od posadko st;i bila pri priči mrtva; trije so pogrešani in 35 je ranjenih. — Istip, Jugoslavija. -— Dva paznika sta peljala bolgarskega komitaša Stojana Stojceva na vešala. Stojcev se jima je pa uprl in oba z nožem težko ranil. Prišli so na pomoč drugi stražniki in se vrgli na 1'olga-ra ter izvršili eksekucijo. — Chicago, 111. — John Thorns, star 45 let, 14732 So. Wood St., se je prehladil. bolezen je pa hotel pregnati z žganjem, a je bilo strupeno. Ko je zaužil le par požirkov, mu je postalo slabo in je umrl. Žena je izpovedala, da ni nikoli preje pil žganja. Tudi ta smrt gre na račun prohibicije. ! — New York, N. Y. — Fr. | Hielemans, mornar na parniku Pennland, družbe Red Star, je j bil tukaj aretiran, ker so našli , pri njem dragih kamenov v 1 vrednosti $125,000, katere je nameraval vtihotapiti v Ameriko. — Chicago, 111. — Puška ni igrača. Tega pa niso vedeli; starši 121etnega Tonyja Suli-ma, 5226 So. Laflin St., ki se je igral z revolverjem, misleč da ni nabasan, in ustrelil svojega sošolca Aleck Luczaka, starega 11 let. -o- KAKO RUSI KAZNUJEJO NEPOŠTENE URADNIKE. Moskv.a, Rusija. — Šest u-radnikov je sodišče v sovjetski Rusiji obsojilo na smrt, ker so bili zasačeni, da so se pustili podkupovati. Nekateri, ki so bili s temi v zvezi, so pa bili obsojeni v ječo, med slednjimi 1 je tudi bivša princezinja Mu-' ratova. —u- Joliet, 111. — Ko sta bila Ri-ch.ard Loeb in Nathan Leopold obdolžena umora malega Robert Franksa, takrat so bile njune slike v vseh listih. Po teh slikah je spoznal bivši šofer Charles Ream svoja mučitelj.a, kakor je že bilo takrat poroča-no. V torek se je začela obravnava; Ream je poved.al pred sodiščem, kako sta ga Loeb in Leopold na 54. cesti in Dorchester ave. z revolverji v rokah prisilila, da je moral z njima v avtomobil, s katerim sta ga potem vlekla na skrivni prostor in ga mučila. Ko je Ream to govoril, sta obtoženca mirno poslušala in se smejala. V sredo se je obravnava nadaljevala ,topot sla obtoženca govorila in se zagovarjala. Loeb je bil videti vesel, jet-niško življenje mu je sicer nekoliko spremenilo lice, a vendar se ni kaz.al otožnega Leopold je tudi vedno še kakor je bil. v jetniški obleki zgleda še manjši, kakor v resnici je.Ream ! zahteva odškodnine za bolečine od vsakega po $100,000. Za Reama ni nikdo kazal pri | sodišču simpatije. Večina je le , tega mnenja, da hoče po lah-i kem priti do denarja. Reamo-va preteklost je pa tudi črna, kajti večkrat je že bil kaznovan radi raznih deliktov. Leopold in Loeb sta pa vesela, I da jima je bila dana prilika za par uric se odtegniti mo-notoničnemu jetniškemu življenju in gledati zopet v obraz množici radovednežev, med katerimi je seveda največ nežnega spol.a. Belgrad.— Smrt gospoda Ni-kole Pašiča je glavna točka v sedanjem političnem življenju. Sedaj je težko presojati, kako da se bo razvilo stanje v radikalni stranki. Dosedaj v radikalni stranki ni bilo večje razdvojenosti, ker je Pašič držal stranko skupaj s svojo avtoriteto. Po razpoloženju Pašičevcev sodeč, ne bodo oni nikdar odpustili Uzunoviču in njegovi skupini obnašanja napram Pa-šiču, posebno poslednjega ne. Pašičevci pravijo, da je to Uzu-novičevo obnašanje tako vplivalo na Pašiča, da je vsled razburjenosti umrl. Druga radikalna skupina je prepričana, da vse to Uzunoviču ne bo škodovalo in da je on sedaj mož, ki bo mogel zbrati vse radikale. Ta skupina zatrjuje, da Marko Trifkovič, o katerem se je govorilo, da bo Pašičev naslednik, niti ne prihaja v kombinacijo za sestavo vlade, in sicer radi zdravja in zato, ker ga smatrajo za preveč eksponiranega pa-šičevca, in ker se bo Radič pogajal edinole z Uzunovičem. Koliko je resničnosti na teh vesteh, je težko ugotoviti. Razburjenje je pri radikalih zelo veliko. Mnogi radikali upirajo oči v Aco Stanojeviča, o katerem si misli, da bo energično stopil na plan in bo radikalno stranko znova obvaroval pred razpadom. ŽELEZNIŠKA NESREČA; 9 OSEB UBITIH. INFLUENCA V EVROPI;. SMRT IMA BOGATO ŽETEV. London, Anglija. — Evropo je zadela nova šiba — bolezen influenca. Milijon slučajev zaznamujejo na britiških otokih J Meseca decembra je umrlo te-, densko v Vel. Britaniji povprečno po 60 bolnikov. Odtu-j kaj se je razširala-tudi v druge dežele in zahtevala mnogo žrtev. Madrid, Španija. — Minuli teden je umrlo v Madridu 94 oseb za influenco; 100,000 je bolnikov po celej deželi. Ženeva, Švica. — V 2enevi je 15,000 bolnikov; smrtnih slučajev ni bilo veliko število. Berlin, Nemčija. — Influen-| ca strahovito razsaja na Bavarskem ; mnogo je smrtnih slučajev. V Berlinu je nad 20,000' bolnikov. — o — Tokio, Japonsko. — Novi japonski cesar Hirohito je nevarno bolan. Ustoličen je, ki bi se moralo vršiti v sredo, je bilo preloženo na nedoločen čas. MUSSOLINI J A STRAŽI VELIKO ŠTEVILO POLICISTOV.! Rim, Italija. — V Italiji je danes ves policijski aparat y akciji; vse straži enega človeka — diktatorja Mussolinija. Zadnji ponesrečen poizkus, spraviti ga s pota, je napolnil fašiste s strahom; vsak kotiček| preiskujejo in se trudijo, da bi, izsledili tiste, ki mu strežejo po j življenju. Niti besedice ne sme nihče črhniti zoper Mussolini- j ja. Vsaka politična agitacija, se mora takoj ustaviti — vse mo-, ra biti za Mussolinija. Sploh vsako politično gibanje, ki je le količkaj nasprotno diktator-, ju, je ustavljeno; listi ne smejo najmanjše stvari pisati proti njemu. Ako dva ali več oseb j skupaj stoji na ulici tali v kakšnem lokalu, morajo zelo pazi-^ ti kaj govorijo. Ako. kdo reče, le besedico proti režimu, ga takoj aretirajo. Fašistom je prišlo na uho, da je več skupin, ki čakajo na priložnost, da umorijo Mussolinija. Straže na mejah so pomnožene in vse polno je tajnih policistov, ki so pomešani med Bukarešta, Rumunija. — S tira je skočil ekspresni vlak vozeč iz Bukarešte proti Kon-štanci v Rumuniji. Ubitih je bilo osem potnikov in en železničar. Podrobnosti o nesreči poročilo ne pove. -o- AVTOMOBILSKA NESREČA; 2 SESTRI MRTVI. Chicago, 111. — Na Ashland ave., bli?u 41. ceste, se je prekucnil avto preko nasipa v ta-kozvani ''Bubbly creek", ob življenje sta prišli dve sestri, i materi malih otrok. Gasilci so prišli na pomoč, da so izvlekli trupla iz vode. Avto, katerega , je vodila ena izmed nesrečnih l žensk, je zdrsnil s ceste in po-. drl slabo ograjo ob nasipu in I nekaj trenutkov stal nepremič-! no; trije mladeniči so priskoči-I li na pomoč, da bi vozilo olpdr-I žali toliko časa, da bi žehski, izstopili iz avto j a, ker pa je bil zaprt nista mogli tako hitro ven in vse skupaj je zagrmelo v vodo. navadnim ljudstvom in tudi med boljšimi krogi, kjer pazijo na besede. brežju srčna kap Ivana Gruberja. Zgrudil se je mrtev. Bila; je poklicana rešilna postaja, ki pa je mrtveca pustila na mestu, dokler ni prišla komisija, nakar so truplo prepeljali v mrtvašnico. -o-- Nesreča. V ponedeljek, 13. dec. so je težko ponesrečila v svojem stanovanju v Mariboru 841etna zasebnica Elizabeta Rojko. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo nad kolenom. Rešilni oddelek jo je pre-peljal v bolnico. Nepoboljšljiva. Pri porotni razpravi v Mariboru dne 10. decembra je prišla med drugim na dan tudi ta-le zanimivost : S Trstn>Jakovo je bilo v isti celici več drugih deklet zaprtih. Ko so te prestale svojo kazen, .it; šla ena takoj k Trstenjakovim na dum hi i i m tam rekla, da njihova hči potrebuje obleko. Seveda so ji domači takoj dali obleko, s katero je neznanka izginila. Drugi dan pa je prišla že druga, ki ie domačim razlagala, da hči potrebuje 5000 Din za odvetnika. K sreči denarja niso imeli doma. sicer bi ga najbrž dali. To so pač nepoboljšljiv.* ' Savinjska dolina. Poroke. Pred adventom smo imeli nekaj novoporočenih parov, katerih skupna starost je znašala čez 100 let. En par celo s skupno starostjo čez 110 .let! -4 Mrtvega so našli v Zalogll nekega delavca. Po vst m sodeč, ga je umorilo preobilo zaužito žganje. Kdaj pač bomo zabranili temu strupu moriti naš rod? Polzela. Tukajšnja takozva-na spodnja tovarna bo menda le začela malo živeje obratovati, če se sploh dosedanje delo lahko imenuje obratovanje. Dobila je drugega lastnika, kateri kaže malo več podjetnosti. Zidarji in drugi delavci so že ; pridno na delu,, da izpremenijo dosedanjo lesno industrijo v tovarno pletenin. DEKLETA KATOLIŠKEGA ZAVODA MORAJO NOSITI DOSTOJNA OBLAČILA. KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIČ I POZOR! POZOR! Dobili smo novo zalogo DRUŽINSKE PRATIKE. — V« oni, ki so povpraševali pq njej in oni, ki jo še žele dobiti, naj se obrnejo dO nas in poslali jo bomo takoj! "AMER. SLOVENEC" 1840 W. 22nd SL, Chicago DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din..............$ 9.45 1,000 Din ________________$ 18.60 2,500 Din >...............$ 46.25 5.000 Din................$ 92.00 7 10,000 Din -------------......$183.00 i Convent Station, N. J. —, Vodstvo zavoda Sv. Elizabete je obvestilo starše, ki imajd svoja dekleta v zavodu, da jim ni dovoljeno nositi kratka krila in si mazati ustne. Katera iz- i med učenk se temu ne bo pokorila, bo iz Ziavoda izključena. Imenovani zavod je bil ustanovljen leta 1899, v njem je vsako leto okrog 300 učenk; mnogo hčera iz premožnih in najuglednejših rodbin. . -o- —Moskva, Rusija.—V sovjetski Rusiji so prepovedani vsi ameriški plesi, ker so nedostojni. Pravijo, da ti plfesi pokvar-jajo mladino. Tako tofaj, v sovjetski Rusiji — kako pa v Ameriki? s -u- Poneverba pred poroto. Dne 13. dec. popoldne je stal pred porotniki v Mariboru pekovski pomočnik iz Vojnika Jožef Kuzman. Dne 27. oktobra 1922 je poneveril v Framu svo- I ji gospodinji 12,500 Din. Kuzman je bil zaposlen v pekarni Bohm kot pomočnik. Stanoval je pri Josipini Pohor. Ta ga je dne 27. oktobra 1922 poslala v Maribor z vsoto 12,500 Din, da jih izroči Francu Štiblecu, kateremu je bila prodala hišo, ko pa se je kupčija razdrla, je vrnila predplačilo. Kuzman se je napotil v Maribor, denarja pa ni izročil Štiblecu, ampak začel v mestu po raznih krčmah popivati. Prenočil je v družbi sumljivih žensk v neki gostilni, zjutraj pa jih na policiji obdolžil, da so mu ukradle 45,000 kron. Še predno se je ta obdol-žitev izkazala kot neresnična, je Kuzman pobegnil iz Maribora ter se potepal po raznih krajih. Izvršil je po lastnem priznanju več tatvin in goljufij. Dne 21. oktobra 1. 1. pa je bil obdolženec v Bakru aretiran radi hudodelstva javnega na-silstva. Pri zaslišanju na policiji je priznal tudi goljufijo, izvršeno z denarjem Pohor j eve. Poslali so ga iz Bakra mariborskemu okrožnemu sodišču, koder je prišel pred poroto. Kuzman je bil obsojen na 16 mese- Smrt na cesti. V Mariboru je zadela na cesti pred gostilno Balon na Po- 100 lir ..............................9 5.20 200 lir _______________:.........$10.10 500 lir.......................$24.25 1000 lir ..............................$47.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogočd vnaprej cene določevati. Merodajno so cene dnev^ ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA« JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y, SMITHA NE MARAJO. "AMERIKANSK! SLOVENEC" Petek", 7. januarja 1927 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi In najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. , ^ I? Ustanovljen teta 1891. Izhaja vsak dan rasun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1649 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: Canal 0098, __ .. TT Naročnina: Za celo leto________$5.00 Za pol leta____2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____6.00 Za pol leta________ _____3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday. and the day after holidays. Published by: EDINOSt PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. —. . Subscriptions: For one year___________$5.00 For half a year__2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________6.00 For half a year______________3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _ POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1S79. Francoski katoličani se probujajo. Po uradni statistiki Narodne katoliške zveze.v Franciji se je ta katoliška zveza v zadnjih petih letih več kot podvojila v članstvu. Zlasti začasa razvpite Herriotove vlade je ta organizacija zelo narastla. Danes šteje Narodna katoliška zveza v Franciji nad dva in pol milijona članov, kar je za tako državo kot je Francija, nekaj velikega. Francoski general Castelnau, ki je med lajiki vodilna sila francoskih katoličanov, pravi v svojem poročilu na francoske katoličane tudi te-le važne besede: "Francija je potrebovala dobo od leta 1870-71, da je spoznala svojo zaspanost in zmoto, v kolikor se tiče malomarnosti katoliške organizacije. A udarci, ki so jih dajale francoskim katoličanom framasonske vlade v Franciji, so privedle francoske katoličane šele do spoznanja. Spoznali so i vodilni cerkveni krogi v Franciji, da katoličani brez organizacije so nič, so kakor prah na policah in vsak piš, bodisi še tako lahek, jih izpiha doli in potegne v svoj vrtinec . . . Tako izjavlja najprominentnejši katoliški la.iik v Franciji, katerega imenujejo v Evropi za francoskega Windthorsta. (Windthorst je bil znamenit voditelj in katoliški bojevnik v Nemčiji za časa Bismarckovega kulturnega boja v Nemčiji.) Iz citiranih besed generala Castelnau-a spozna lahko vsakdo, kako velike važnosti je to, da so katoličani organizirani in to dobro organizirani. Dandanes štejejo samo organizacije in samo potom organizacij se lahko rezistira. „ Posamezniki ne štejejo v današnjih političnih borbah nič, ako niso za njimi organizacije. Da je to resnica, lahko vidimo dokaz v današnji Mehiki. Par odstotkov framasonov diktira ogromni večini katoličanov. Zakaj? Katoličani niso organizirani in politični viharji bodisi še lako majhni, jih izpihavajo kot praK iz polic in kot neorganizirani padajo pod noge sovražnikom. Besede francoskega katoliškega voditelja bi moral vzeti na znanje ves katoliški svet. Upoštevati bi jih moral, kaiti njegove besede so svarilne besede, a obenem informativne, kaj je katoličanom storiti, da ne postanejo navadna igrača svojih zakletih sovražnikov. delih bratomorno gonjo in jo razpihovali, bil tudi Kiril Hri-stov, in sicer ne eden zadnjih. Pesnik v svojem članku tega ne prikriva, nasprotno: "Jaz sam, ki se bližam koncu svojega težkega življenja, se čutim zelo krivega in se odrekam skoro vsega, kar sem napisal med letom 1913 in 3#18." To je priznanje,.iz katerega odseva tragedija naroda, ki so ga tuji vplivi, deloma pa tudi lastna krivda, zavedli na napačna pota. Ali to je preteklost; ako se moz v svojih letih, o katerih sam pravi, da se bližajo koncu, pribori do tolike samo-obtožbe, moramo to vzeti na znanje s spoštovanjem in krivdo prepustiti samo še — preteklosti. "Zdi se mi," pravi Hristov dalje, "da danes samo popolnoma zaslepljeni pristaš šovinistične organizacije še ne more uvideti, kam vodi razvoj in rastoča zrelost južnih Slovanov, katerim pripadajo tudi Bolgari. Samo oni, ki služijo zavestno ali nezavestno nasprotnikom, morejo odklanjati sodelovanje in celo zanikati, da se bo prej ali pozneje končal 'proces, ki bo zedinil zmučeno južnoslovanstvo k taki organizaciji, da bo nehalo biti igrača v rokah te ali one sile in da se bo lahko mirno posvetilo svojemu razvoju." "Danes pod svetlimi perspektivami te bodočnosti je morda medsebojno spoznavanje najdragocenejših literarnih spomenikov južnih Slovanov bolj umestno in potrebno, kakor kaajkoli doslej." Nadalje še utemeljuje nujnost, da se vrši medsebojno spoznavanje v prvi vrsti potom spoznavanja književnosti, ki je najlepši izraz duševnega življenja naroda. • "Na osnovi teh razmotrivanj se stavi jam na razpolago srbskim, hrvatskim in slovenskim umetnikom besede, ki so naziranja, da je mogoče pričeti nekaj v svrho, da se duše naših ljudstev prepoje s svojimi najčistejšimi žarki." Tako zaključuje Kiril Hristov svoj članek. Ce bo imel navedeni poskus bolgarskega pisatelja že sedaj uspeh, je seveda vprašanje. Za vsakogar pa je dragocen dokument dobe in razpoloženja, saj priča, da je spoznanje, kake naloge čakajo južnoslovanski rod v najbližji bodočnosti, zelo živo tudi med Bolgari. Sedaj je dolžnost vseh ostalih južnih Slovanov, da pridejo na plan in skušajo realizirati to veliko idejo, ki naj združi v eno fronto vse južne Slovane. in z delom se začne. V Jolietu bo pet novih, ozir. popravljenih in zboljšanih mostov čez kanal. Mostovi bodo dvignjeni, nekateri na novo postavljeni na sledečih krajih: na Ruby St., Jackson St., Cass St., Jefferson in McDonough St. Vsi mostovi bodo tudi razširjeni, da bodo imeli avtomobilisti in potniki bolje ugodnosti kakor doslej. Treba bo mnogo delavcev in s tem bo dela za par let za več sto ljudi. Ostane pa vedno še vprašanje, kdaj bodo začeli s poglobitvijo kanala in če sploh bodo začeli to leto. Tone jim ne verjame prej, dokler jih ne bo dol z Broadwaya videl, da so začeli. dopisov v slovenskih listih, da-si naša država reprezentira veliko število našega naroda. — Imamo številne velike župnije in velike številne naselbine, a o našem gibanju se pa tako malo čuje. Kaj je temu vzrok, se marsikateri vprašuje. Vsak se povprašuje po vzrokih. Jaz pa pravim, zato ker se premalo zanimamo. Več zanimanja je treba in naše ugledne naselbine malo oglašati. Ali naj minnesotski Slovenci res le samo molčimo in druge gledamo? Jaz pravim, nikakor ne. Oglašajmo se večkrat v javnosti. Poglejte, kako se druge naselbine pridno oglašajo, nas pa' od nikoder ni. Zato prebudimo se v tem oziru. Dovolj je med nami takih, ki so peresa zmožni, taki na dan in v javnost! Prazniki so minuli. Eni so jih slavil^ in obhajali na tak, dru-> gi na drug način. Pri nas na Ely smo jih obhajali kar najsi-jajnejše v kolikor se tiče cerkvenih obredov na božični dan. Pa tudi doma smo jih obhajali prav po slovenskem načinu. Družini John Škufca je umrl 21 let stari sin Joseph. Podlegel je neki hudi bolezni v glavi, radi katere je silno trpel. Žalujočim sorodnikom iskreno so-žalje, pokojniku pa R. I. P.! Iz Hibbinga poročajo, da ^o tam otvorili najmanjšo majno v celem okrožju. Ta mala maj-nica se imenuje Oliver maj na j v Mahoning lokalu. Majna ob ratuje s polno paro, trije šihtl ronajo neprestano, a na vseh treh šihtih je zaposlenih 1: 7 mož, kajti majna je tako majhna, da zamoreta delati v nji obenem in istem času samo dva moža. Majno pa nameravajo raztegniti in povečati, s čemur se bo odprlo delo za več ljudi. Iz Nash\vauka pa poročajo, da je tamkaj umrla znana Mrs. J. Peč&rič. Mrs. Pečarič je bivala dolgo vrsto let prejčna čase na Elyu. Bolna je bila le malo časa. Nagla bolezen jo je vrgla v postelj in v kratkem času v prezgodnji grob. Poročila se je šele pred d vem i leti z Joseph Pečaričem. Zapušča žalujočega soproga in žalujoče sta-'riše ter brate in sestre. Vsem sožalje, pokojni pa R. I. P.! Želim vsem čitateljem našega najstarejšega slovenskega list Am. Slov. srečno in zdravo novo leto! Stari Eiycan. -o- MNENJE NAROČNIKA IZ FOREST CITY. Forest City, Pa. Cenjeni g. urednik: — Prodno nadaljujem z mojim dopisom, dovolite da Vam želim srečno in zadovoljno novo leto 1927! Da bi v tem letu še bolj napredovali in da bi vrli list Amer. Slovenec napredoval še bolj kot je zadnje leto. Amer. Slovenec je pri ras najbolj priljubljen list. Zlasti se mi dopade, ker tako odločno zastopa interese svojega naroda. Dobivam še par drugih listov, a .resnici na ljubo priznam, da je Amer. Slovenec najboljši izmed vsih. Zlasti Rev. Černetovi članki so veliko vredni. Mnogo sem se že naučil iz njegovih člankov. Kako odločno pove vsem svoje misli.—-Tako je, naj narod ve vse, kar ,se godi med nami. Tista cinca-:rija, kakor jo vodijo nekateri nepristranski listi, ki vise na plotu, ni za nikamor. Sploh pa nepristranski danes nihče biti ne more, če noče imeti značaja cunje, s katero se vse pobriše. Povej odkrito, kaj si. — Zato pravim, se mi ravno Rev. Černetovi članki nadvse dopadejo. Naj ga le napadajo pri narod-jni jednoti, saj vemo zakaj ga! Društvo sv. Jožefa KSKJ. je izvolilo sledeče uradnike za 1. j 1927: John Churney, predsednik; John Škrabec, podpredsednik; Frank Zidar, tajnik; Gregor Verhovšek, blagajnik. Nadzorniki pa so: John Tel- i ban, John Dečman in John Za-lar. 1 Kakor pripovedujejo, je za ^lašo serantonsko škofijo že določen novi škof. Very Rev. Joseph L. Whitaker bo baje imenovan naslednikom našega bivšega pokojnega škofa Rt. Rev. Hobana. Mnsgr. V/hiL-aker je rojen Pennsvlvančan, doma iz Shenandoah. Bogoslovne študije je izdelal v St. jCharles Seminary, zatem jo študiral v Rimu, kjer je izvrši! študije na tamošnjem North :American College. Tekom vojne je služil v armadi kot vojaški kaplan. Ko.se je vrnil iz i ,vojaške službe, je bil imenovan (privatnim tajnikom kardin ia jDougherty, pozneje pa je bil tnadškofijski tajnik v Philadel-Iphiji. Zdaj na bo i zvišan v škofa. Naša slov. župnija sv. Jožefa v Forest ( i y spada v j scrantonsko škofijo, j Pozdrav vsem čitateljem 1 ; Poročevalec. NAZNANILO. Ciiicapjo, 111. Vsem t hm:. j.: društva I Ilirije Pomagaj , 78 ivSK-J. u 1 judn(> naznan i;1., d;>.. ,] b !o na naši zadn. I redni s- ii .Ukinjeno. da se korpo •a:.ivii(> ir.ij-liežimo slavnos i 2 ■! , '••<■ in razvitja nove :'. >sU v. '"V Sv. Genove fe št. 10 KSKJ., Jo-,liet. 111., v necieijo, i). i;:; u. r-fja 11*27. Ker je dru.-u . o .. ■ ic-jnovefe nas v tako k-Mom ."levi-s I ii počastilo na na : 20Ie! ;smo me d >lžne jim v d < :, i 'meri povrni l. VaMli se lOivj vse priglašene, kakor tudi vse .ostale čianico, da nam ; ri-; družite. Zbiram » •• na d n:-:.i .tajnice ob 7. ur; zjutraj, da gremo na Uni« a >< . t ijo. iVi::- -site društven-, regalijo. Sosesterski j>oxdra\. Mary Kcbal, predse« Ir .ea. Julia Gottlieb, taj: i ca, Marija Grego».*ic';i, blagajnie. -o- NAZNANILO. Chicai/o, II!. Članom in članicam * lov. Podporne Družbe sv. Mohorja na znanje: Na naši zadnji redni seji bilo je sklenjeno, da se korpora'.iv-no udeležimo veselice društva sv. Štefana št. 1 KSKJ. v n :<-jljo, 9. januarja Val-'-" ise vsi člani in članice, c a s» u-ideležite igre popoldne in ve> -|lice zvečer. Točno ob t1, liri zvečer (takoj po večernic; h) jse zberemo v cerkveni dvor; ni, jda gremo korporativno na veselico. Pride naj vsak. kdor i - more. Odbor. noben način ne morejo pozabiti svojih narodnih običajev iz Mehike. Kakor tam, tako tudi tukaj kateremu zavre kri in začne treskati s samokresom. Sodniki navadno take vroče-krvneže dobro zašijejo, ali pa jim obsodbo dobro z globo zabelijo. Pa še vse skup nič ne pomaga, streljanje je Mehikancem prirojeno in sploh pravega življenja za njih ni, če od časa do časa ne poka med njimi. Te dni so dobili pri Mehikancu Martinezu samokres in vsled tega so ga obsodili na $100 globe in stroške. Senor Martinez bo odslej bolj pazil, kadar bo nosil okrog kak samokres. Vsaka šola nekaj stane! Kronika avtobmobilskih nezgod za leto 1926 je sledeča: Ubitih je bilo v mestu Jouet od avtomobilov pri raznih nezgodah 42, poškodovanih pa 213. Kronika avtomobilskih tatvin pa kaže, da je bilo v Jolietu zadnje leto ukradenih 217 av-tojev. Od teh so jih dobili nazaj samo 186. Torej tudi ta obrt cvete v Jolietu kljub temu. da imamo tukaj veliko ječo . . . Bojijo se jo pa ravno toliko, kakor vrabci nagačenega moža v prosu. Kronika policijskega urada pove, da je*bilo tekom zadnjega leta v Jolietu 2130 oseb aretiranih za razne prestopke. Povprečno po šest oseb je bilo a-retiranih dnevno. Hvala Bogu, Tone s hriba ni bil med njimi. Kako bo za naprej pa ne vem. Na svetu je vse mogoče. Pri nas v Jolietu je vedno luštno. Ampak tako luštno kakor bo pa prihodnjo nedeljo v Slovenija dvorani pa še ni bilo. in ne bo. Pa morda vprašate, zakaj ? Zato, ker bo društvo sv. Genovefe št. 108 KSKJ. priredilo na to nedeljo svojo veliko veselico v proslavo svojega 20-letnega obstanka. Dopoldne bo slovesna sv. maša z leviti. Nato bo banket v dvorani in razni govori. Potem bo pa ples in prosta zabava. Luštno bo, da le kaj in Tone si je preskrbel že nove čevlje za ta dan. Plesati bo treba, da kaj. Društvo sv. Genovefe je žensko društvo, kjer je zbran cvet slovenskih žena in deklet iz Jolieta. Potem veste, da luštno bo. Zato pa le vsi prihodnjo nedeljo v Slovenija dvorano! Gospa Štorklja se mi je te dni spet prikazala pred moje oči. Ustavila se je pa pri družini Mr. in Mrs. Anton Papež in jim je za spomin prinesla krepkega sinčka, na katerega so vsi ponosni. Na Ingalls Ave. sfe je pa ustavila pri družini Mr. in Mrs. Jos. J. Juričič in je pustila za novo leto brhko hčerko. Tudi ti so je veseli. Obema družinama prav iskreno čestitam. Gospej Štorklji pa za novo leto želim še obilo, obilo posla v Jolietu! Zdaj sem pa mojo poročevalsko torbo spet docela spraznil. Kadar se spet kaj nabere, pa spet poročam. Obenem to pot voščim vsem prav srečno in zdravo novo leto in ostajam vsem udani Tone s hriba. Za edinost južnih Slovanov. V "Prage r Presse" je te dni priobčil znani bolgarski pisatelj Kiril Hristov na uvodnem mestu članek, ki zahteva pozornost in resno upoštevanje. Članek Kirila Hristova ima naslov "Pesništvo in sporazum" ter mu je poglavitni smoter dati pobudo za sporazum med južnimi Slovani, v prvi vrsti med Bolgari in Srbi. Namen članka je tedaj tak, da moramo resno odgovoriti na pobudo, ki prihaja z bolgarske strani in je naslovljena očividno na nas vse. V navedenem članku pripoveduje Hristov, kako sta imela s srbskim pesnikom Jovanom Dučičem, ki je bil takrat srbski poslanik v Sofiji, 1. 1912, načrt, izdati skupno antologijo bolgarskega in srbskega pesništva. Angažiral je zato vrsto bolgarskih književnikov, ki jim je bil vsem načrt simpatičen, in priprave so bile povsem ugodne. Tedaj pa je izbruhnila vojna s Turčijo, ki ji je sledila druga balkanska in nedolgo pozneje velika svetovna vojna. Hristov pravi, da po bolgarski katastrofi 1. 1913 ni bilo več ni-kake potrebe za take publikacije, kakor so jo zasnovali književniki v 1. 1912. "Mnogo smo preživeli zadnjih trinajst let,' pravi dalje Kiril Hristov. "Mnogo napak so napravili politiki. Mnogo sramotnih bratomorov so opevali pesniki, ki bi morali biti prvi, ki bi jih obsoja1' in jih skušali popraviti." Vemo, da je med temi književniki na bolgarski strani, ki so odobravali v svojih Leto 1927 obljublja novo prosperiteto. Pardon, ljudje tako obetajo. Naši financirji izjavljajo, da je vse najbolj ugodno za kar najboljšo prosperiteto v deželi. Dal Bog, da 'bi bilo tako, ampak Tone s hri-iba je že par dni doma brez de-'la. Dali so mi prostovoljne počitnice, baje le za par dni, pa zna morda trajati par tednov. Pa tudi drugi so doma. Navajajo se vzroki, kot štetje itd. Časopisi tudi obetajo boljšo prosperiteto kot smo jo imeli v minulem letu. Jaz pravim, Bog jih usliši, da bi bilo res to, kajti doslej so nas s prosperiteto le farbali. Leslie C. Small, državni direktor za vodne in potne prometne konstrukcije izjavlja, da v tem letu prične država z delom za poglobitev kanala, o katerem se je že leta in leta pisala in govorilo. To leto pravi Small, da bodo zapele lopate TONE V SKRBEH, DA BO i VLEKEL PLOH . . . Joliet, 111. Pri nas v starem kraju so djali o sv. Treh Kraljih takole: "Sveti Trije Kralji nam so potico pobrali; še sneg naj nam neso, da bolj gorko bo..." | Letos tega ne morejo pri nas ,v Jolietu, ko snega nimamo. A imeli smo ga pa že. Kdo ga je odnesel, ne vem. Tako lepih dni že dolgo ne pomnim kot jih imamo te dni. Morda je pomagalo, ko sem jeseni čez vreme zabavljal. Kaj se ve, morda pa iTonetove besede le kaj zaleže-jo? Mrzlo je pa vseeno, četudi snega ni. Pa kaj bi o vremenu govoril, ko se bo kmalu spremenilo, zdaj ko je predpust, ko imamo fantje vse druge dolžnosti, kot pa o vremenu govoriti. Zdaj je čas, da pogledamo malo okrog, samo to je spak, ko imam vendar dogovor s prijateljem Martinom, da mi nekaj komandira. Zdaj pa ni zadnje dni od nikoder ne Martina, ne koga drugega. Cas pa beži naprej in nazadnje zna Tone še ploh vlečt. Ce se mi pa to zgodi, potem pa povem, da bom šel po tovariši-co za v življenju tja za Gorjance, kjer rastejo rdečelične cvetke naših belokranjskih gora. Lahko me goljufa še ta predpust, a prihodnji me ne bo. Za drugo mi itak vse skup nič ni, samo da bi me potem soseda skoz zobe ne vlekla. To bi se mi smejala, če bi res moral ploh vlečt. Tega veselja ji pa že res ne privoščim. Mehikanci, ki so se priselili iz pešč^ie Mehike v Joliet, na DELAVSKE RAZMERE IN DRUGO NA IRON RANGE. Ely, Minn. _ Ne vem, kako je to, da od nas iz Minnesote je tako malo Rev. Aleksander Urankar: GOSPOD KAPLAN. (Konec.) Na katoličanstvo zamorčevo nisem po-rajtal'. V Ameriki je vsak pijanec katoličan, če sreča katoliškega duhovnika, pa naj bo afriški pagan ali evropski protestant. Da me je imenoval Greenhorna, zele-njaka, to me je jezilo. Ljudje so hodili mimo in me čudno pogledovali. Zamorec se pa smeji: "Takoj sem vedel po kovčku, da ste od tam. Tukaj v Ameriki nosijo drugačne koyčke, pa visoke pete imate na čevljih." — Glejte, tako so mene spoznali takoj, ko sem prišel v Ameriko. Bos sem bil, kar v Ameriki niso, pa navad- na capa mi je služila mesto kovčka. Zato pa pozdravljen, preljubi brat zelenjak." — In mi pade krog vratu. Ves sem bil v ognju. Otresem se ga in smuknem v karo, ki je ravno pridrla. >Za mfenoj pa smeh in krohot. To je temna poteza, ki tako sliči levi potezi g. Janeza: zelen sem. Pa naj se še tako trudim in skrivam svoje starokrajstVo, vsak me bo najprej prašal: koliko let sem že v Ameriki? Sedim v pisarni, prva beseda: To in to bi rad, krstni list, poročno spričevalo. Druga, tretja beseda pa bo že: Kedaj ste prišli v Ameriko? Sedem v spovednico. Jaz: Hvaljen Jezus! Spovedanec: Ali razumete angleško? To je že od sile. Kakor, da bi mi bil Bog ha hrbet prilepil košček papirja z napisom "zelenjak."—Tako smo časih mi lepili svojim sošolcem papirčke na hrbet z napisom: osliček. Vse se je oziralo in smejalo ubož-čku. Učili so nas, da Bog vse kaznuje. Največkrat pa kaznuje z, isto reč j o, ki si z njo ti grešil. Jaz sem lepil sošolcem osličke na hrbet, Bog je pa vse moje življenbke poti tako uravnal, da so peljale v Ameriko. Sem stopil v Ameriko, pa je rekel: "Čakaj, para ! Kaj si napravil s svojim sošolcem to in to uro? Sramotil si ga. Zdaj si mi prišel v roke. Angelj* varih Zedinjenih držav, prilepi mu na? hrbet neviden listič z nevidnim napisom: zeletijak. V pokoro naj ga nosi eno leto, dokler se ne privadi ameriškim razmeram in jeziku. Jaz mu bom dal V* In tako se je zgodilo. Angelj je bil pokoren in jaz hodim sedaj po Ameriki z napisom na hrbtu. Hodim jaz, hodi gospod Janez in vsi oni, ki so bili hudobni do svojih sošolcev. Vidijo ta znak tujci, muzajo se, vidijo ga domačini, za tri funte zgubiš na spoštovanju vsak mesec, vidijo ga otroci v šoli, nisi. jim v očeh to, kar si pričakoval pomaga nobena beseda nič, divji so, razgrajajo in se tepejo v šoli pričo tebe. Tako je. Hudo je zelenjakom. Bog se nas osmili. Ne" vem, zakaj mi je Bog dal hude oči in trdo besedo. Jaz sem vedno mislil, da jih bom še kedaj v šoli rabil. Bliski bodo švigali in strele bodo udarjale, da bo šola polna nevihte in strahu. Pa ravno narobe. Zakaj sem lepil sošolcem zabavijivke na hrbet! Zdaj samo še'čakam, kedaj bo minilo leto, da pridem v svoj tir. Takrat pa, kajne g. Janez, bova nastopila, da bodo vedeli, kaj so slovenske pesti, kaj je slovenska duša. Slovenske pesti so za sto ameriških in slovenska duša je -za deset ameriških. Kaj jo ameriška pest? Samo za pisarno rojena. Kaj je ameriška duša? Tolarju je prodana. Naše pesfl, naše duše so pa prosto in krepke, kakor je prosta in krepka slovenska lipa. Rase, kamor hoče in rase, kjer hoče. Ali ni tako, gospod Janez? POLEG TVOJEGA NAŠLO VA na listu je datumf do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški, NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo cam čimprej moreš na upravo lista. Preiskava proti nemškemu kancelarju. Javnost se mnogo bavi s preiskovalnim odborom zbornice, ki preiskuje vzroke, ki so do-^edli Nemčijo do poloma na frontah 1. 1918, pa tudi 1917. Začela se je razprava proti bivšemu državnemu kancelarju dr. Michaelisu, ki ga dolže, da je preprečil izvedbo akcije za mir, ki jo je začel poleti 1. 1917 papež Benedikt XV. Kakor znano, je izvolil nemški parlament dne 19. julija 1917 poseben odbor sedmorice, v katerega je poslala vsaka stranka po enega zaupnika. — Ta odbor naj bi skupaj z drž. kancelarjem sestavil in predložil plenumu v razpravo resolucijo, s katero izraža nemški narod po svojih predstavnikih pripravljenost za mir. Sedmo-rica se je imela takrat baviti z odgovorom na papeževo noto, ki jo je poslal dne 1. avgusta 1917. V tej noti je papež predlagal, naj bi Nemčija izpraznila Francijo in zlasti Belgijo, čije neodvisnost se ima popolnoma zajamčiti. Angleška vlada je na podlagi te note izjavila, da je pripravljena k pogajanjem za sklenitev miru, ako poda Nemčija jasno izjavo, kaj namerava storiti z Belgijo. Odbor sedmorice se je nato zedinil na besedilo odgovora, ki pa ni omenjal Belgije. Ta nota je bila poslana papežu kot oficijelni odgovor Nemčije. Poslanec Bredt je izdal knjigo o delovanju parlamenta za vojne. Pri zbiranju gradiva je naletel na spise, iz katerih je videl, da je poslal takratni kancelar dr. Michaelis pape-škemu nunciju Pacelliju posebno pismo, ki je šlo sporedno z nemškim odgovorom na papeževo noto. Bredt je vso zadevo preiskoval dalje in dal povod za obtožbo proti kancelarju. Ugotovil je namreč, da je dr. Michaelis izročil par dni kasneje nunciju pismo, ki izrecno odklanja zahtevano izjavo glede Belgije v danem trenotku. Pismo omenja le, da bi bila Nemčija pripravljena izprazniti, ako se izpolnijo gotovi pogoji. S tem pismom se je razbila papeževa akcija za mir, ker je Nemčija odklonila to izjavo, jo je zahtevala Anglija kot pogoj za začetek pogajanj. O tem pismu pa dr. Michaelis ni obvestil odbora sedmorice, ki zato tudi ni vedel, zakaj se je stvar razbila. Bivši državni kancelar je pri razpravi pred preiskovalnim parlamentarnim odborom priznal, da za svojega kancelaro-vanja ni o vsem obveščal odbora sedmorice. Za namero so vedeli le on, cesar Viljem, takratni zunanji državni tajnik Kiihl-mann in najvišji predstavniki vrhovnega armadnega vodstva. Dr. Michaelis se je zagovarjal S tem, da dr. Bredt ni prav razumel njegovega pisma nunciju. On ni v tem pismu gladko odbil zahtevano izjavo glede Belgije, ampak dal razumeti, da je bila Nemčija pripravlje- na odreči se Belgiji pod gotovimi pogoji. V odgovoru ni bil gladek "ne," ampak pogojni "da." Očividno je tudi Vatikan njegovo pismo napačno razumel. Glede očitka, da tudi ni postopal v skladu s cesarjem, je prečital dr. Michaelis pismo, ki mu ga je pred dobrim mesecem poslal razcesar iz Holan-dije in v katerem pravi, da ne more razumeti, zakaj se ta stvar vlači sedaj v javnost in napačno razlaga. Viljem ugotavlja v tem pismu, da ni takrat v razgovoru s kancelarjem o pismu nuncija Pacellija prikrival težkih pomislekov, da bi se država po krasnih uspehih vojske in mornarice odločila o-pustiti Belgijo, ako bi Nemčija s tem prišla do konca 1917 do miru. Cesar piše dalje: V smislu vaših predlogov sem pristal na kronskem svetu na opustitev Belgije. Vendar se je moglo to zgoditi le pod pogoji, ki sem jih smatral za neobhodno potrebne v interesu miru bodočnosti. V tem smislu je bilo tudi sestavljeno Vaše pismo z dne 24. septembra 1917, ki je v svojih končnih ciljih popolnoma odgovarjalo mojemu nazira-nju, naj pismo ne izključuje končne izpraznitve Belgije, ki da se nikakor ne sme izvršiti brezpogojno. Pismo torej ni bilo v pVotislovju z oficijelnim odgovorom na papeževo noto. Tudi danes je še vedno moje mnenje, da bi bilo neodgovorno, da bi vnaprej izrekli, da se odrečemo Belgiji samo zato, da bi dobili šele pri bodočih mirovnih pogajanjih jamstva, ki sem jih smatral za neobhodno potrebna za dobrobit svojega naroda." Dr. Michaelis je končno izjavil, da vlada ni hotela obdržati Belgije, ampak preprečiti, da bi država zopet ubrala stranske poti. Hoteli smo, da bi bila gospodarsko od nas odvisna potom skupnosti nemškega in belgijskega kapitala. Flandrij-ski obali smo se hoteli odreči, cesar pa je zato hotel dobiti od Anglije oporišče v Sredozemskem morju, na Krfu ali pa v Valoni. Sporazum s Hinden-burgom je bil vedno nemogoč. Kancelar je pristal na opust flandrijske obale, Hfndenburg pa je hotel obdržati Liege, dokler se ne izpolnijo nemške gospodarske zahteve. V Locarno so lani dne 16. oktobra podpisali dogovor, ki naj bi bil začetek prijateljstva med Nemci in Francozi. Letos so v spomin na ta velevažni zgodovinski dogodek odkrili v sejni dvorani zgodovinsko ploščo, nasproti ure, ki kaže še zmeraj čas 7 ur in 35 minut; takrat je namreč zadnji odposlanec listino podpisal. -o-- IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN " AMERIK AN- SKI SLOVENEC". INOZEMSKI VOJAŠKI PRIBOČNIKI. Kanada. Pise :Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Sask., Canada. (Dalje.) Slika nam predstavlja vojaške poslanisk? pribočnike inozemskih narodov, ki so nastanjeni v Washington*!, katere je nedavno povabil na sestanek generalni major C. P. Sum-merall, novi štabni načelnik. Sestali so se vsi skupaj v dvorani vojnega departmenta; pozdravni govor je imel gen. Summerall. Razne zanimivosti. ALBANSKI ŽENIN IN ITALIJANSKI BOTER. Italijansko - albanska pogodba nima samo političnega ozadja, ampak tudi svojo srčno plat. Ahmed beg Zogu se namreč ženi in žena mu bo italijanska princesa. Nasvetoval mu je to bodočo boljšo polovico italijanski ministrski predsednik, ki je poskrbel na ta način tudi za srčni mir predsednika albanske republike. Ahmed beg Zogu je že izkušen kavalir v ljubezenskih zadevah. Svoj čas je obetal srce, roko in čast hčerki bivšega predsednika albanske vlade Šefked bega samo toliko časa, dokler je potreboval njegove politične pomoči. Ko je videl, j ■da lahko izhaja brez njega, je, svoje obiske opustil in se ni več' prikazal v hišo. , Ko je začel Mussolini koketirati z Albanijo, je namignil Ahmed begu, da ima zanj na razpolago ne samo denar in prijateljstvo svoje države, ampak tudi primerno družico za zakon. Zogu je poslal v Italijo oglednike in ti so prišli nazaj z veselimi in dobrimi poročili. Po njih nasvetu se je predsednik albanske republike odločil, da sprejme ne le italijansko prija-telstvo, ampak tudi da vzame Italijanko za ženo. Mussolini, ki skrbi povsod za prijaznost in Ijubeznjivost, je1 bil tudi tukaj brž z dejanjem na razpolago in se je ponudil Ahmed begu za poročnega bo-; tra. Kje in kdaj se bo vršila po-' roka predsednika albanske re-j publike, še ni znano. Verjetno pa je, da bo ceremonija v Tira- j ni, kamor bo Mussolini v tem| primeru poslal svojega zastop-j nika. Tako bo zapečateno alban-j sko s. italijansko prijateljstvo' tudi s srčno krvjo prezidenta skipetarske dežele. In menda ni treba pripominjati, da ne z dobrimi posledicami za Jugoslavijo. RECEPT ZA DOLGO ŽIVLJENJE. PRIJET UBEŽNIK. V Garnett, Kan«., se je nedavno mudil cirkus, ki je imel Tfč lienor. Nekemu teh velikanov pa življenje ▼ cirkusu hi prijelo in j« ušel. Ni pa dolgo užival zlato svobodo. Prijeli ■o ga, ko je napravil že mnogo škode farmarjem in jim pri-ss4M nno90 »traku« Zasledovalci so na njega streljali in vttttai rtnjenega povezali z vrvmi in verigami, kakor kaže slika, ter ga vrnili lastniku. -u- NASLEDNIK JAPONSKEGA CESARJA. Japonski mikado Joshihito je umrl. Bil je zelo priljubljen vladar in podložniki so ga imeli radi posebno zato, ker je umno nadaljeval tradicije svojega očeta Mutsihita, ki je začel svojo državo urejati po vzorcu evropskega zapada. Naslednik Joshihita je princ Hi-rohito, mladenič, ki mu je šele 26 let. Kljub mladim letom pa je Hirohito uravnotežen, evropsko naobražen človek z vsemi vrlinami rojenega arisfo-krata. Poleg vse svoje priljubljenosti pa je bil Joshihito znan kot zelo strog in v nekem pogledu naravnost krut vladar. Imel se je za neke vrste boga in je posebno pazil na etiketo. Gorje GENERALNI PRAVDNIK OSCAR E. CARLSTROM VRNIL DRŽAVI ILLINOIS V GOTOVINI $1,500,000.00. J-7-2&.71C Illinois Central Railroad Company CHICAGO, ILL. ILLINOIS MČRCHAKIS TRUST CO., Chicago, 24 Treasurer, state of Illinois, Springfield, Illinoic MONTH AUDIT NO, ■79? 7 TftEAS. FOLIO NO. One Million, give Hundred Thousand # -________ IN FULL PAYMENT OF ACCOUNT. AS DESCRIBED ON MEMORANDUM WHICH ACCOMPANIED THI^pRAFT Approvsd^^Paymertt^ ^^ Audited: ^ DOLLARS $JL#J50Ql^0QQ.C0 LOCAL TRBASUKC* Slika nam predstavlja ček in sliko generalnega pravd nika države Illinois, ki je te d n izročil državi $1,500,000.00, katerego vsoto je prejel po tožbi zadržavo od Illinois Central železnice. Tekom 23 mesecev, kar uraduje kot pravdni zastopnik države Illinois je izvojeval zaključek sodnijskega procesa, ki se je vlekel po naii h sadOčih nad 20 let ter ie stal državo vec kot $900,000.00. Proces je Sedaj končan. njemu, ki se je pregrešil zoper predpise na dvoru! Čakala ga ' je huda kazen, ne baš redko harakiri. Kaznjenec si je moral sam prerezati trebuh, da-go mu izkipela čreva ter je nastopila smrt. Od Hirohita si obeta japonski narod izboljšanja tudi v tem pogledu. Vzgojen je demokratično. Njegov učitelj je bil znani admiral Togo, ki mu je vcepil vojaško in civilno vzgojo. Hirohito je navdušen športnik. V domovini ga poznajo kot strastnega jezdeca. Na sprehod ne gre nikoli drugače kakor jahaje na konju. Avto-' mobil uporablja samo za službena pota in pri reprezentaci-jah. Čim je mikado Joshihito zbolel in ni bilo upanja, da ozdra-vi, je bil princ Hirohito proglašen za regenta Japonske. Po cesarjevi smrti je nastopil čas njegovega dejanskega vladanja in v kratkem bo pač tudi formalno izklican za cesarja dežeie Vzhajajočega Solnca. Neki ameriški zdravnik, ki že dolga leta skrbi za zdravje Johna Rockefeller ja, enega izmed najbogatejših ljudi na zemlji, je svoje čase dal svojemu klijentu in prijatelju formulo za dolgo življenje. Rockefeller ima danes 86 let in je čil in zdrav kakor malokdo. Zato bo zanimivo čuti, kake nasvete mu je dal njegov zdravnik. Multimilijonar si more privo-: ščiti najdražja zdravila in za- [ dor.titi vsem zdravnikovim zah- ' tevam. Toda recept, ki mu ga j je dal zdravnik in ki ga je; Rockefeller dosledno izpolnje-l val, je vrlo priprost in dostopen ! tudi nam, navadnim Zemljanom. Evo ga: / 1. Ne jezi se! 1 i 2. Ne debeli se! 3. Izpij tri litre vode na dan! 4. Uri se dosledno v gibanju, telovadbi in športu! 5. Vdihavaj med spanjem čim največ dobrega zraka! Ameriški zdravnik zagotavlja, da je ta recept veljaven za vsakogar. Mora že biti res, sicer Rockefeller menda danes ne bi več živel. Toda Rockefeller je vzlic vsemu le eden, i kot milijonar i kot oseba, in kar velja zanj, še ni da bi veljalo za 1700 milijonov ostalih ljudi .. . Izpred madžarske justice. i i Pred tukajšnim sodiščem je bila zanimiva tiskovna pravda proti uredniku "Magyar Hir-pala" dr. Felekyju zaradi ob-.rekovanja rasista Eckhardta. Feleky je namreč napisal, da je oni, ki trdi, da so se na Madžarskem ponarejevali francoski franki le v narodnem interesu, pustolovec, pa n.aj si ima tudi ime predsednika "probu-jajočih se Madžarov." Na razpravi je vprašal predsednik Toroki Felekyja, ki je izjavil, da se ne čuti krivega, kdo je takr.at hotel vreči vlado v fal-zifikatorsko afero. Dr. Feleky je izjavil, da je hotel le loka-lizirati afero. Sodišče je nato obsodilo Felekyja na pet mesecev zapora in 20 milijonov madžarskih kron globe. Razen tega mora Feleky plačati predsedniku društva "probujajo-čih se Madžarov" 100 milijonov kot odškodnino. Skrivajte smodnik pred otroci! Petletni Lojze Zupančič iz Cerovega loga je prišel na nepojasnjen način do smodnika. Nasul ga je v klado in zažgal. Pri tem se je tako hudo opekel, da bo najbrž ob oko. Škof Laval postal je škof quibeske škofije. Bližnji Montreal tega ni Čislal dosti, kajti St. Sulpice bi rad ostal zase. — ,Takoj po nastopu je škof La-jval razširil svojo oblast ne le jčez celo sedanjo Kanado, am-jpak daleč dol do današnjega New Orleansa ob izlivu Mississippi ja. J^ezuitje so ga podpirali na vse moči,; ne tako pa St. Sulpice. Tudi njim je bilo dano velikansko ozemlje kot j"grant." Na pozorišču kanadske zgodovine sedaj prvikrat nastopijo tri osebe, ki so imele v rokah vso oblast, in sicer: governor, ki je bil zastopnik francoskega kralja; intendant, kateri je imel v rokah upravo in ekonomijo vse dežele, in pa škof, pod katerega so spadale vse cerkvene oprave m osobito misijonarstvo. Ker pa ta trojica ni bila vedno enega mnenja, je dostikrat prišlo do nesporazuma. Škof je j zahteval isto javno čast kot ona dva in če je on rekel besedo v ekonomičnem ali kanadsko-po-litičnem oziru, bila je njegova beseda dalekosežna. Pri njem se je šlo v prvi vrsti preprečiti uvoz žganja med Indijance. Žganje je bilo Indijancu vse. Ce pa se je upijanil, postal je Indijanec gola zver in mu ni bilo dosti na tem, da je umoril kakega ujetnika drugega indijanskega rodu, kar je imelo za posledico maščevanje istega rodu nad krščanskimi Indijanci rezanje ušes, izka-panje oči ali posekanje udov prišlo je po takem zavživanju žganja redno na vrsto. Tudi bi tak Indijanec prodal ženo in otroke in vse kar je imel, samo da bi prišel do tiste žive vode. To so kožuharji dobro vedeli in delali velik denar s kupčijo kožuhovine s pijanimi Indijanci. Zato škof Laval ni hotel dati dostopa do Indijancev nobenemu, raz ven svojim misijonarjem, da bi tako zatrl prodajo žganja. Intendant je postal Jean Talon ob tem času. Bil je mož bistrega uma in velike podjetnosti. Načela škofa Laval mu niso bila dosti po volji, kajti hotel je živahno Kanado, polno življenja in podjetnosti. K temu, mislil si je, spada tudi dober požirek. Pred vsem je zahteval dosti naseljencev iz Francije. Bil je v tem oziru s svojimi zahtevami tako nasilen, da mu je Colbert, kraljev minister v Parizu, odgovoril, da zavoljo Kanade ne bo ubožil Francijo prebivalstva. Pa Colbert se je zelo urezal pri tem. Ce bi bil poslal le 500 naselnikov vsako leto, bi bila štela Kanada okoli pol milijona prebivalcev in bi poraza 1. 1760 ne bila doživela, kakor bo poznejša zgodovina pokazala. Talon je začel z načrti za nove vasi, katere je izdelal, z nekim prijaznim vabilom, stavil dobre hiše, dobival od doma se- mena za razna žita In zelenjavo; vpeljal dosti živine vsake vrste, tako da naseljenec že ni bil srečen, če ni imel dva ali tri konje. Začel je z ladjedelnico in pospeševal ribjo obrt, stavil je celo pivovarno ter zgradil dosti dobrih potov. — Sploh v njegovem času bila je Kanada živahna. Da bi se naselniki ženili Ie z belimi, je naseljencem prepovedal vstop med Indijance. — Cerkev je dobila četrtino tedanje znane in zasedene zemlje. Ta zemlja se je razdelila med naseljence in kot davek so plačevali okoli četrtinke od vsega žita misijonarjem. Drugi pridelki, kakor krompir ali zelje, ni bilo všteto v ta davek in tudi ne živina. Po malem se je Kanada začela razvijati bolj po evropej-skem sistemu. Na Francoskem je kralj dal onim, ki so se posebno odlikovali v vojni, velik del kake pokrajine. Posestnik take pokrajine jo je zopet razdelil med svoje prijatelje pod pogojem, da so mu zvesti in mu pridejo na pomoč, kadar jih potrebuje. Posestnik dobil je nekaj dohodkov od svojih podanikov in jih je ščitil v zadregah. Ta modus vivendi se je vpeljal tudi v Kanadi. Ta način gospodarstva so imenovali fevdalizem. Poglavar se je imenoval Seignieur, senior, ali po naše starešina. V Quebecu je bila vedno velika slovesnost, -kadarkoli je guverner oddal tak seniorat podaniku. Da je senior dobil tak "grant," se je moral bližati guvernerju golo-glav, brez meča in ostrog na čižmah, poklekniti pred njega in zktpriseči kralju zvestobo in udanost za čas dokler je pravo-močni senior. Take "grants" so navadno sprejemali višji častniki, zaslužni lajiki in tudi višji cerkveniki. Enkrat je Kanada štela tristo takih seniorov, ka-jterih naloga je bila pridobiti naseljence na lastne stroške, čistiti gozde in sploh se zanimati na vsak mogoč način za blagor Nove Francije. Ta sistem je dobro vplival na Kanado. Senior sam je bil navadno ubog in tudi ni plačal nobenega davka, samo da je izvršil voje dolžnosti. Naseljenci so dobili od seniora od 50 do 100 akrov zastonj. Za pet let jim ni bilo treba plačati nič. Senior je bil takorekoč središče socialnega življenja, od katerega se je dosti pričakovalo, pa kojemu nič ni neslo. Imeli pa so nekako,sodnijsko pravico, ki je celo šla! do smrtne kazni. Pa ta se nikdar ni uveljavila. Senior je poravnal vse pravde. — Podložni so se imenovali "habitants," pa niso stali v takem razmerju do seniora kot evropski "serfs." Niso bili njegovi hlapci, ampak sodelavci. Stari duh fratfcoskega fevdalizma se v Kanadi nikdar ni ugnezdil. (Dalje na 5. strani) Tolmačev kotiček. IIJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ Nevtralen (lat. ne-uter—noben izmed dveh) znači tistega, ki pri morebitnem sporu ne drži niti s tem, niti z drugim, ampak pusti, da se končna zmaga odloči brez njegovega sodelovanja. Na pr.: Švica je bila med 3vetovno vojno nevtralna, ker ni hotela z nobeno državo potegniti in poseči v vojno. Tip (grško tipos — primer) rabimo v pomenu značilni zgled. Na pr.: Obtoženec, ki je stal pred sodiščem, je bil pravi tip zločinca, da je namreč izgledal tako, da bi ga lahko postavili za primer, kako se zločinec po zunanjosti spozna. Kosmopoiit (grško kosmos— vesoljni svet, in polis — država) znači tisto osebo, ki iz principa ne priznava umetnih meja med državami, ampak trdi, da bi morala po celem svetu obstojati ena sama država z e-nakimi zakoni, brez meja ali kake carine. Homogen (grško homoios — sličen, enak, in genos — rod) znači slovensko istovrsten, enak. Na pr.: Vodstvo države je bilo v rokah homogene brez-verske stranke, namreč, da so bili na vladi izključno sami člani te stranke in ni bila nobena druga stranka zastopana. Diametralen pride iz grške besede diametros, ki pomeni premer kroga, to je tista ravna črta, ki gre skozi središče kroga in veže dve nasproti si stoječi točki na obodu kroga. To sta dve točki, ki sta si v krogu vedno najbolj oddaljeni druga od druge in v tem smislu rabimo tudi besedo diametralen o skrajni razliki v mišljenju dveh oseb. Na pr.: Življenje obeh bratov si je stalo v diametralnem nasprotju, prvi se je odpovedal vsemu posvetnemu in živel le za Boga, drugi pa je veroval le v denar in časno uživanje. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V A ME- 4'Knjigarna Amerikanski Slovenec" 1849 WES1 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ZALOGA MOLITVEN I-KOV, RAZNIH POVESTI IN POUČNIH KNJIG. DESET UR JE VISEL NEKI MOŠKI Z GLAVO NAVZDOL. New York, N. Y. — Od devete ure v nedeljo večer do sedmih v pondeljek zjutraj je visel z glavo navzdol nočni čuvaj Peter Maas, star 68 let, predno je bil rešen. Nesreča se je zgodila, ko se je njegova no-g.a ujela v sidrno vrv, ki je bila napeljano preko 30 čevljev globokega nasipa. Vpitja na pomoč ni bilo mogoče slišati, radi velikega šuma na bližnjem mostu, kjer ni sekunde, da bi ne vozil preko težki truck,, ali kakšna druga vozila. Ko je že bil Maas ves onemogel, se je spomnil, da ima kot nočni čuvaj policijsko piščalko, na ka- tero je zapiskal, kmalu je bil pri njemu neki policist, ki ga je potegnil na varno. Zdravniki nimajo upanja, da bi ostal pri življenju. Otrok se zadušil. Sedemletni sinček delavke Špengler v Slovenskih Konjicah se je zadušil in tudi opekel po nogah. Stara mati je dobro zakurila in odšla na delo. Fantek speč na peči ni opazil, da uhaja dim iz razpokline, ter je na tako žalosten in grozen način končal svoje mlado življenje. Vnela se je tudi slamnata vreča, radi tega je imel opečene noge. GLASNIK SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem. Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers of this paper! — Always support your home town dealers and mer-chants! * _ South Side Wood Supply South 10th Str. in Alabama ave., Sheboygan, Wise. Sc priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in Hrvatom. ROK JURIČEK, lastnik. JOHN GRANDLIČ — URAR IN ZLATAR — 1103 N. 8th Street, Sheboygan, Wise. Se priporoča rojakom za nakup zlatnine, ur, prstanov, itd. a-rj Jeweler Ori the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis. Home of the Chrysler Cars (Dom Chryslerjevih automobilov) $750. $55°9D. F. O. B. Detroit W. A. Knaak Motor Co. 1326-1330 SO. 13th STREET SHEBOYGAN, WISC. ............................................................... POVESTI IN ROMANI. Agitator. Roman. Janko Kerstnik .80 Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju. Popis zanimivih doživljajev raziskovalcev severa____________________ .45 Barvaste Črepinje. Zbirka več kratkih povesti__________________ .35 Bele noči.—Mali junak. Romana. Dostojevski _______________________ .50 Bitka pri Visu leta 1866. Črtica iz avstr. zgodovine ____________________45 < "Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng. Gangl ______________________________ .65 Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih poldan, v dveh delih. Vsak del po________________ .50 Cesar Maks in Mehika. Doživljaji Avstrijcev v Meksiki_______ .25 Colomba. Povest po- znanem franc, pisatelju Prosper Me- rimee __________________________ .65 Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja ---------------------- .75 Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pre- ' tresljiva povest----------.75 Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo podučne zgodbice _______________ .25 De tela, zbrani spisi. 1. z v. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše, veseloigra __________________________ .70 Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v treh dejanjih ____________________________ .40 Don Kišot iz La Manche. Pustolovski doživljaji ________________________ .50 Duh v Kentervillu. Angl. pravljica —---------------------------------- .35 Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve povesti s podeželskega življenja .50 Fabijola, ali cerkev v katakom- » bah. Povest iz rimskih časov.... .45 Furij. Burna novela iz mladeniče- vega življenja _________________________ .75 Glad. Knut Hamsun. Roman....— 1.25 Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70 po Krist. 2 zvezka skupaj---------- 1.50 Golobovi. Novela s podeželskega življenja ..................................... 1.25: Gospodarica sveta. Avanturističen roman .........._....................... .60 Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ___________________ .30 Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza. j Starogrška pravljica ----------------- .45 Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.....75 Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv._ 2.50. Izdajavec. F. V. Slcmcnik. Zgodovinska povest iz turških časov .45 Iz dni trpljenja. Andrej Rape. 1 Kratke povesti ..............................60 Izlet g. Broučlra v XV. stoletje. Svatopluk Ceh ..............................50 Iz življenja za življenje. Kratke, I poučne povesti ............................20 Jagode. J. Stritar. Knjiga za od- | rastlo mladino _________________________50 Jan Marija Plojhar. Roman ........ 1.50 Jaromil. Češka narodna pravljica .30 Jernač Zmagovač. H. Sienkie--\vicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika ......................------ .35 Juan Miseria. P. I,. Coloma. Španska povest .................................... .50 Junakinja iz Štajra. Povest iz boja med katol. in prot. vero-------- 1.50 Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman .............................. 1.00 Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po _____________________________________ 1.00 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa. tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8.^.zvezek: Ivan Erazem Ta-tcnbach. >— Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Deseniška. 10. zvezek: Slovenski^vetec Ponarejeni bankovci. delal, ko je krompir kradel. — Kako sem se jaz likal. Jak. Ale-šovec. Povest slovenskega trpina. 1., 2. in 3. del skupno_______1.25 Kapetanova hči. A. S. Puškin. Ruska povest _____________________ 1.0U Kazan, volčji pes. J. O. Curwood. Kanadski roman ..................1.00 Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode --------------------I______ 1.00 Kralj gora. Edm. About. Francoska povest_____:------1.00 Kratka povest o Antikristu. Slika iz prihodnjosti___30 Kresalo duhov. P. A. Sheehan. Roman iz irskega življenja___1.00 Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek .65 1. zvezek: Ljudevit Hrasta r. — Golobček 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, tur- ški suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata.— Različni sestri. Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman.........60 Krivec. Jos. Kostanjevec. Roman iz podeželskega življenja ......... .50 Križev pot. Roman češkega duhovnika _____________________________ 1.20 Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest iz ljubljanskega življenja _________ .50 Ljubljanske slikr. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom...................... .75 Mali klatež. Mark Twain. Povest iz resničnega življenja ................60 Mali lord. Povest iz angleškega sveta z zelo napeto vsebino_______ .90 Mati božja dobrega sveta. Povest iz časov turških bojev__________, .45 Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več kratkih povesti .......................... .50 Mladi gozdar. Izviren roman _____ .45 Mladi samotar. Krištof Šmid. Doživljaji mladega dečka ............... .35 Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja.......70 Mrtvo mesto. V srce segajoča povest __________________________________________ 1.00 Na negotovih potih. Poučna p o v. .30 Na različnih potih. Povest za dečke od 11. do 14 .leta............. .35 Narod, ki izumira. Zanimivosti iz življenja in običajev Eskimov___ .25 Narodna biblioteka. 7. snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ...............30 3. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ...............................45 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrcjčkov Jože. Kratke, vesele povesti _____________ .30 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ------------------------ .30 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ........................ .30 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pesjakova. S srce segajoč roman ..............................45 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ____________30 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velczanimiva povest .....................75 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest .30 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca......................... .30 43. snopič: Edip na Kolonu. Sofoklej. Starogrška drama.......30 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ___________________________________30 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj.. Povest slovenskega visokošolca .................................30 59. snopič: VeČ kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože .30 60. snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske- ga življenja ...............................30 Narodne pripovedke. 1. zvezek: Dominicus ____________________________________35 Narodne pripovedke. ..4. zvezek: Dominicus .............................._ .40 Narodne pripovedke in pravljice. S. Sekolov .................................. .35 Naseljenci. Ameriška povest .........35 Naša leta. »M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti .................................... 1.00 Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja .............................75 Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja...... .40 Na valovih južnega morja. Pripovedka ....................................35 Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. Povest ...........................................50 Nihilist. Iz ruskega življenja ________ .40 Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev .......... 1.25 Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. Ks. Meško, • Kratke črtice ............................... 1.00 Oče naš. Povest mladeniča_________ .75 Odiseja. Andrej Kragelj. Staro- I grška pravljica .............................45 Oglenica, ali hudobija in nedolžnost. Povest ...................................35 Paberki iz Roža. Iv. Albreht. Pripovedke ------------------------------ .25 Pastirjeva nevesta. Cvetko Golar. Zbirka zabavnih povesti ...........50 Patria. Povest iz irske junaš. dobe .30 Perpetua, ali afrikanski mučenci. Povest iz 3. stol. po Kr.............45 Petelinov Janez. Jak. Alešovec. Poučna povest .............................85 Podobe iz sanj. Ivan Cankar. Kratke slike iz časov svetovne vojne. ________________________________________ .60 Pod svobodnim solncem. F. S. Finžgar. Krasna povest iz zgodovine naših JJradedov. 1. in 2. del. skupno —________________________ 2.50 Pol litra vipavca. D. Feigel. — Kratke, vesele dogodbice........ 1.00 Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda __________ JO Poslednji dnevi Pompejev. Roman. ft in 2. del skupno____2.00 Po strani klobuk D. Feigel Kratke črtice vesele vsebino__.75 Povestic^. Rabindranath Tagore .36 Povesti in slike. Ks. Meško. Kratke povesti____________ .45 Pravljice. Fr. Milanski. Po slovenskih narod, pesmih______ .90 Pravnice Iztoka. Iv. Vuk______ .75 Ftavijice. Wilde_____________________ .50 Prihajač. Dr. Fr. Detela. Zanimiva povest iz kmetsk življ.........- .45 $750. do $5590. F. O. B. Detroit Prva slov, trgovina — za — •veže in suho meso, vsakovrstne klobase in grocerijsko blago Se priporoča: S1SCHA COM?. 931 I*......... . .30 10. snopič. — Fernando, strah Asturijc (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja Cm). — Poštna skrivnost ali j začarano pismo gm). — Stru- j hovi (z)..........................................30 11 snopič. — Večna mladost in I večna lepota ('/.). — Rcpoštev Cm). — Prepirljiva soseda Cm). .30 , 12. snopič. — Izgubljeni sin Cm). — V ječi Cm K — Pastirci .in kralji Cm). — Ljudmila Cž). 1 — Planšarica Cž)..........................33 13. snopič — Vestalka Cž). — Smrt Marije Device Cž). — ' Marijin otrok Cž)........................30 I 14. snopič. — Sv. Boštjan Cm). * ! Jiinaška deklica Cž). — Materin blagoslov Cza mladino)..............30 j 15. snopič. — Turki pred Dunajem Cm) — Fabijola in Neža j (ž)....................................................30 16. snopič. — Mojstra Kržišni-ka božični večer Cm). — Syoje-glavna Minka Cž)........................30 17. snopič. — Dimež, strah kranjske dežele Cm). — Oh, ta Polona (ž). — Prisiljen stan je zaničevan (ž)................................30 , 18 in 19. snopič. — Pijavka (m). — Skriven zaklad (m).-^-Rešitelj (m). — Kmet in avtomat (m). — Dekla božja (ž). — Junaške Blejke (ž)............. .60 20. snopič. — Sveti Just (m).— Ljubezen Marijinega otroka Družba sv. Družine Oejstva glede RAPID TRANSIT KOMPANIJE Operira na 216.64 milje dolgi progi z 1906 vozmi. Vozi 5300 vlakov dnevno. Lastuje t o 1 i ko sveta v mestu, kakor je velik Washington park Ima lastnine vredno $94,5 6,047 na podlagi cenitve Public Utali-ties komisije države Illinois. Ima pravico do operacije še mno go let. Vsaki dolar od •Prior Preferred* jc zavarovan z imetkom okrog $4.50. UTILITY SECURITIES COMPANY 72 West Adams Street, Chicago 1 should like to have you mail me literature <>u the 7.2% Prior Preferred shares of llic Rapid Transit Company. It is understood that I do not obligate myself bv asking for this. Name ........................................................................ Street ................1......................................................................... City .................................................. State............................... (Please print plainly) DOBRO MESO JE VEDNO OKUSNO V naši mesnici se dobi vedno najboljše sveže, suho in vsakevrste dobro meso. Isto-tako grocerijo. — Na rokah imamo vedno vsakevrste sadje in zelenjave. Postrežbo, točnost in zmerne cene jamčimo. JOSEPH KOKMAH Grocerija in mesnica 1837 W. 22nd St., Chicago Phone: Canal 5634 p 'Najboljše delo za manj denarja ŠIRITE AMER. SLOVENCA! NAROČNIKOM V SO. CHI-CAGI! Naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr Martin Kremesec, ki je pooblaščen pobirati naročnino in vse, ki je v zvezi . z listom Amer. Slovenec. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava A. S. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokažem, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. PREVOZ - DRVA - KOLN BREZPLAČNO C V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje itv. sobe 204 Phone: 4854 Amerikanski Slovenec I Odprto: od 9. zjutraj do S. zvečer. Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob časti selitve. ' Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place, Chicago, HL je med katoliškimi Slovenci najbolj razširjen list. Slovenski trgovci poslužite se ga! Oglašajte v njem! Oglaševanje je patent napredka! V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludn*. QHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah CUTVE1/ • TAl TT7T TI T Inkor. v drž. I1L Severne Amerike 0£/li!j£j (JUlililil ILL Inkor. v drž. Pa Naše geslo: *'Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden ;;a vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik.................... GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, IU. I. podpredsednik.—.'JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. pcdpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik.............................J OS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, IU. Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik..............................SIMON SHET1NA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja...............REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODEOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. IU. ~ JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St, Universal, Pa, ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, I1L -o-— Do dnc 30. junija 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku 345,456.91. -o- Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo mesko ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi I sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje S članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od IG. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje sc lahko za £250.00 ali $500.00. Ka dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na 51.000.00. Od. 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00 Polcf? smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! KOMIŠEN, INVESTIRANJE DENARJA IN DRUŽBA SV. DRUŽINE. V Amer. Slovencu smo zadnje čase eitali nekaj člankov izpod peresa Rev. James Črneta, tičoče se investiranja denarja in komišna pri slovenskih bratskih organizacijah. Mi Rev. James Černeta vsi osebno poznamo, vemo tudi, da ie namen teh člankov, koristiti članstvu naših organizacij in slovenskega naroda v obče. INI i se ne maramo spuščati z Rev. James Čer-netom v nobeno debato. Ker pa se ti članki tičejo vseh bratskih organizacij, smo prinuorani dati nekoliko odgovora, da ne bo članstvo D.S.D. mislilo, da se nas drži kakšen komišen. Rev. Černe trdi, da se dobi komišen ter da je članstvo opravičeno vedeti, kam gre ta komišen. Nadalje trdijo, da vsi uradniki podpornih organizacij, kateri imajo opraviti s finančnimi zadevami, ne razumejo svojega posla niti za pet procentov ter da on, Rev. James Černe, ve več o finančnih poslih, kakor vsi uradniki skupaj. — Kar se tiče nas uradnikov 13.S.D. temu ne oporekamo. Sami ste se izrazili, da nismo hodili v finančno akademijo. Gotovo je, da Vi, Rev. J. Cerne, veste več kot mi. Mi smo le navadni delavci, trgovci in obrtniki, kateri nismo izdelali višjih šol, kakor ste jih Vi. Mi Vam bomo zelo hvaležni za vsak nasvet, katerega nam daste iz svoje bogate skušnje. Hvaležno Vam bo tudi članstvo Družbe sv. Družine, ako nam dobite dobrih bondov, kateri bi nosili večje obresti ter, da bi pri njih dobili še komišen. Priznamo, da nismo u-radniki D.S.D. nobeni učenjaki. Nikakor pa ne pustimo, da bi se omadeževalo naše poštenje in dobro ime. Družba sv. Družine je mlada in mala organizacija, zato ne razpolagamo s stotisoči. Investirati moremo le bolj male vsote. Ako pogledate letni račun D. S. D. od 3. januarja do :>1. decembra 1920 najdete zapisano: Dobiček pri nakupu obveznic $152.00. — V računu od 1. januarja do 31. decembra 1921 zopet: Dobiček pri nakupu obveznic $148.60, toraj komišen. Družba sv. Družine lastuje sedaj za $29,300.00 bondov. Razun za $1000 Liberty bondov, so vsi drugi mestni bondi (City Improvement Bonds). Vse te bonde smo dobili po prijaznosti in priporočilu jolietskih bankirjev, katere dobro poznamo, da so pošteni, ker poslujejo že dolgo vrsto let.4 Do leta 1922 so se te vrste bondi lahko dobili, včasih tudi pod sto-procentno vrednost, kakor kaže račun iz leta 1920 in 1921. Pozneje pa teh bondov ni bilo več dobiti, ker so jih prijatelji naših mestnih očetov prej pokupili, predno so bili izdani. Kar smo jih mogli dobiti, je bilo le po prijaznosti nam naklonjenih bankirjev. . Vsi bondi so bili kupljeni od sledečih; Henry Weber, Frank Kramer, Joliet National Bank, Woodruff Securities Co. in najzadnje Rockdale "Village bondi, katere smo dobili po po- sredovanju našega rojaka Anton Anzelca, Jci je alderman v bližnjeln Ročkdale. Na zahtevo damo natančni datum, kdaj smo jil kupili, z* koliko smo jih kupili, ter natančni naslov teh oseb, (Id katerih so bile obveznice kupljene. Pri njih boste dobili pujasnilo, koliko smo dobili komišna in kdd je komišen spravij. * ^ Kar se tiče kakovosti naših bondov, naj služi izjava dr-žavnity nadzornikov (State Insurance Examiners), kateri so rekli, jda imamo jako dobre obveznice (mighty good bonds). Ti mtpje so bili poslani iz države Illinois meseca septembra, kateri so pregledali vse naše poslovanje in naše obveznice. Ti možje morajo gotovo vedeti, katere obveznice so dobre in katere niso, saj to je njih delo. Na ponudbo smo imeli več raz-jiih obveznic, pri katerih bi bili dobili komišen. Ker pa so bile te obveznice dvomljive vrednosti in jih naši bankirji niso priporočali, je naravno, da jih nismo kupili in tudi ne dobili komišna. Ako ham more kdo dokazati kako nepošteno dejanje pri našem poslovanju kot uradniki D.S.D., smo pripravljeni povrniti za vsak cent $100.00 (sto dolarjev). Toraj na dan z dokazi! Članstvo Družbe sv. Družine pa naj bo prepričano, da ima in je vedno imelo poštene in vestne uradnike. ^ Upajoč, da smo članstvu dovolj razjasnili to zadevo ter da je članstvo prepričano o naši poštenosti, ravno tako tudi Rev. James Cerne, ostajamg z bratskim pozdravom Vaši udani sobratje, George Stoničh, predsednik, Joseph Slapničar, tajnik, Simon Šetina, blagajnik. ČLANSTVU D.S.D. Glavni urad je prejel od ak-tuarja Mr. Landisa uradno obvestilo, da je po natančnem pregledu Družba sv. Družine 97% solventna. 'Torej manjka Družbi le 3% do popolne sol-ventnosti, katera se bo pa gotovo v kratkem dosegla na pod- ■ lagi nove lestvice, ki jo je sprejela zadnja konvencija. Toliko vsemu članstvu v blagohotno obvestilo. Podrobnejše poročilo o tem pa sledi v eni prihodnjih šte-!vilk. MALI OGLASI. POHIŠTVO PRODA za 4 sobe, — vprašajte na 2014 Fowler St., blizu _Robey, 2nd f!a1\_____94-sr,č,p PRODA S izčisčenih farm, 240 akr. v Michigan, 400 akr. v Idaho, ostale v "Gulf Coast of Texas." Eno tretjino takoj, ostalo na dolge obroke. — J. C. Young, 7158 Normal Blvd., Chicago, 111. — Stewart 3085. _____96-sr,c,p BUNGALOW s 5. sobami se proda, ena soba v podstrešju; lota 45x125; parna toplota, garaža, cena nizka. 1525 E. S4th Pl. Sag. 1560. _____ 93-sr,č,p \ V11XY S-K XIG H T taxi sedan type, Jf4(J0 v dobrem stanju; 5 dobrih gumijev poleg. Vprašajte Robert __ Rcillv, 6028 S. Kolin Ave. 98-p do p PRODAM POHIŠTVO za 3 stanovanja kompletno, uključeno 2 kom. "mohair suite", 4 kose za spalno sobo, 7 kosov za jed. sobo, player, piano, 5 tube radio in console fo-nograf, preproge, zagrinjala, etc. —! Vse zgleda kakor novo. Staue več kot $2000, prodam veliko ceneje. — Pridite zvečer po 6. uri. Devore. 726 Roscoe. _ 99-p,s,t V NAJEM SE ODDA 2-4 sobe flats, "modem stove lit." 2 bloka od I. C. in dva bloka do 6 kar vozečih na vse strani. Stanovanja so nanovo barvana in novi papir na stenah. M esečno $30. Geo. Bonner 7716 Avalon Ave. Q0-p do p -n_ ŠIRITE AMER. SLOVENCA! i (Nadaljevanje 3. strani) KANADA. Za seniora, ki je bil ubog, bila 1 je samo čast plačilo za dosti težav. On je moral preskrbeti en mlin in druge potrebščine. Habitants, ki so postali že bolj samostojni, so potem plačali na leto deset centov in en mernik žita, kako kurico ali celo male prase. Večji so se tudi bolj ska-; zali. Vse to se je zgodilo na sv. Martina dan, ko so naseljenci romali proti "Manor house," kakor se je hiša seniora imenovala. Pota so postala ta dan kaj živa in bilo je dosti kokodakanja slišati. Sicer pa je bilo vse dobrodošlo, kar so mogli : prinesti in vsak se je potrudil ;se prikupiti senioru, kajti ta dan je bil praznik družinske' vezi in veselja in to tem bolj, i ker je vsak po pravici pričako-! val, da se je senior na ta dan; dobro pripravil z whisko in vi-j PRODAM ČRNO "crepe beaded" žensko obleko, z dolgimi rokavi $5. 5-38 vel. bluze $2. 5-34 svilenih "lounge robe", $4. Črn satinast klobuk, 939 S. East Ave., Oak Park, 111. 01-p PATENT NAPREDKA Slovenci kaj radi povdarjamo geslo: "Svoji k svojim." _ A vse ostane le pri samih besedah. Trgovci ce pritožujejo, zakaj je tako, pa tudi odjemalci pravijo zakaj ni drugače. A tako pritoževanje ne pomaga nič. To ne bo izboljšalo teh razmer. Ako hoče slovenski trgovec napredovati, mora znati prodajati svoje blago. Mera znati privabiti odjemalce. To prav lahko stori potom oglaševanja v časopisu. Povejte svojim rojakom, da imate isto blago kot tujec, da so pri vas cene zmerne, če ne morda nižje kot pri tujcu. Povejte ljudem, kadar dobite nove zaloge v vaše prodajalne, oznanjajte ljudem svoje prodajalne in svoje blago in ljudje bodo znali za Vas. nom. Senior imel je prednost tudi v cerkvi. Imel je odlično klop, pri procesijah šel je prvi za duhovnikom in vsako leto so ga njegovi ljudje tudi počastili in sicer prvega maja, ko so mu postavili velik mlaj pred hišo. Seve se je tedaj navadno tndi sv. Martin obnovil. Vse je bilo veselo in zadovoljno. Le malo-{ j kateri je znal pisati ali brati, jrazdornih vplivov ni bilo, vsi j so bili katoličani in tudi enega ;prepričanja glede svoje nove jdomovine, ki jim je dala svobodo in neodvisnost, o kateri nikdar niso sanjali. V resnici Kanada bila je tedaj srečna! (Dalje prih.) ■ — Washington, D. C. —Mrs. 'Coolidge, soproga predsednika i Zedinjenih držav, je obhajala | v pondeljek svoj 48. rojstni "dan. S soprogom je šla zvečer na ples, ki je bil kakor običajno vsako leto, za podporo bolnih otrok, ki so v bolnišnici. -n- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Varna investacija po 7.2% obresti Lahko ste deležni mesečnih dohodkov od Rapid Transit Company Investirajte v "L" vaše prihranke po našem mesečnem hranilnem načrtu. Vablj eni ste, da postanete delničar dobičkanosneg;i podjetja Rapid Transit kompanije, katera skrbi za dobro transportacijo v Chicagi in predmestju. Puapid Transit kompanija nudi udobno in hitro sredstvo za prevažanje potnikov po vedno naraščajočem mestu Chicago, katerega 3,000,000 prebivalstvo se poslužuje u-dobnosti. Njene črte so izpeljane iz dolenjega dela mesta '"Loop" proti severu, zapadu in južnem delu od mesta in predmestja. Inženerji trdijo, da bo Rapid Transit kompanija hrbtenica chikaškega transportacijskega sistema v bodočnosti, treba je računati, glede na to, kako raste mesto, da bo Chicago štelo 5,000,000 prebivalcev do leta 1950. Dividente dobite po pošti vsaki mesec Omejeno število 7.2% "Prior Preferred" delnic se lahko sedaj dobi. Njih vrednost je vsaka po $100. Dividende po GO centov ocl vsake, dobi lastnik vsaki mesec po pošti. Lahko kupite eno ali več delnic na obroke ali proti gotovini. Deset dolarjev je treba takoj, in vsaki mesec $10.00. Šest odstotkov dobite od vašega denarja dokler nimate vse plačano. Ako pa bi,ne mogli več plačevati, se v.am ves denar povrne. Bodite tudi vi delničar podjetja, ki skrbi za mesto Chicago z dobro transportacijo — bodite tudi vi deležni napredka našega rastočega mesta. Pišite danes za pojasnila. Poslužite se kupona. Utility Securities Company 72 West Adams Street, CHICAGO St. Louis Milwaukee Louisville Indianapolis Nobenfcga izgovora za slabe zobe. Preiskava in *hiw ženska postrežnica Pefelc, 7. januarja 1927 ROŽA Spisal A. R. Haggard. "Godvin," je rekla in udarila z nogo ob tla, "ako on da obljubo, jo drži po duhu kakor po črki." "Gotovo. Sedaj vidiš, v kako zadrego pride zmotljiv človek, če ima svetnika za brata in tekmeca! Ne, ne srdi se name, Rozamunda^ če ne morem hoditi po poti svetnikov." "To ti verujem, Wulf, nikakor pa ni potrebo norčevati se iz onih, ki hodijo po takih potih." "Jaz se ne norčujem iz njega. Ljubim ga prav tako — kot ti." In motril je njen obraz. Ali obraz se ji ni izpremenil, »kajti v Ro-zamundinem srcu se je skrivala moč in molčečnost orientalke, ki zna položiti preko svojega obraza in njegovih potez neprodirno krinko. "Veseli me, da ga ljubiš, Wulf. Glej, da ne pozabiš nikdar svoje ljubezni in dolžnosti." "Hočem; da — celo ako me zavržeš in njega izbereš." "Poštene besede to, takih sem želela od tebe," odvrne z milim glasom. "Sedaj pa, dragi' Wulf, z Bogom, kajti utrujena sem--" "Jutri--" ji je segel v besedo. "Da," je odgovorila z resnobnim glasom. "Jutri moram govoriti, — ti pa poslušati." * * * Dolga je bila noč, daljši še dan, vendar tudi ta dan je končno ura kazala štiri popoldne. Brata sta stala pri velikem ognju v dvorani in pogledovala dvomljivo drug drugega. "Čas je," je rekel Wulf in Godvin je prikimal. V tem se jima je približala dekla. "Sir Andrej mi naroča povedati vama, da bi rad govoril z vama," je rekla ženska in odšla. "Kaj to pomeni? Mislim, da ni nobeden!" vzklikne Wulf in se nasmeje. "Morda res," reče Godvin, "in morebiti bi bilo tako najbolje." { "Jaz pa mislim, da ne," mu odgovori Wulf, in stopa za njim. Odšla sta po hodniku, in vstopila v stričevo sobo; pred njima je sedel na svojem stolu pri ognju Sir Andrej; poleg njega pa jestala Rozamunda ter držala svojo roko na njegovi rami. Opazila sta, da je bila oblečena v svoja najdragocenejša oblačila. Stopivši naprej, sta se priklonila najprej njej in nato svojemu stricu; ona pa je vzdignila svoje povešene oči in se nasmehljala v pozdrav. "Govori, Rozamunda," je rekel oče. "Ta dva viteza mučijo dvomi." "Zdaj pade smrtni udarec," je zamrmral Wulf. "Glede zadeve, v kateri sta se včeraj obrnila name," je pričela Rozamunda, "sem se posvetovala s svojim očetom. Veliko čast sta mi izkazala, ko sta me zaprosila, da bi postala žena tako vrednih vitezov, s katerima sem bila vzgojena in ki sem ju ljubila od otroških let, kakor sestra ljubi svoje brate. Žali-bog pa, da ne morem dati nobenemu odgovora, kakor si ga želita." "Smrtni udarec, zares," je zašepetal Wulf, "skozi oklep naravnost v srce." Godvin pa je prebledel in ni rekel ničesar. Nekoliko časa je vladala tišina, stari vitez je motril izpod obrvi njuna obraza, ki jih je razsvitljevala luč baklje. Zatem je Godvin izpregovoril: NOVI NASLOV Joseph E. Ursich M.D. 2000 West 22nd St., vogal Robey St., Chicago, 111. Telephone: Canal 4918. Uradne ure: Od 1. do 3. pop. in od 7. do 8. zvečer. "Zahvaliva te, sestričina. Pojdi, Wulf, odgovor sva dobila;-pojdiva." "Še ne celega," mu hitro seže Rozamunda v besedo, in videlo se je, da sta se oddahnila. "Poslušajta," je rekla, "ako je namreč vama všeč, hočem storiti obljubo, ki jo je že oče odobril. Pridita k meni čez dve leti, in ako bomo vsi trije živi in zdravi, in ako me bosta obadva še vedno želela za ženo, tedaj naredim konec nadaljnemu čakanju ter imenujem onega, ki ga bom izbrala in se takoj ž njim poročila." "In če je eden izmed naju mrtev?" je vprašal Godvin. "Potem," je odvrnila Rozamunda, "potem se poročim z drugim, ako je njegovo ime ne-omadeževano in ni storil nobenega dejanja, ki ni vitežko." "Oprosti--," je segel Wulf v besedo. Ona pa je dvignila roko ter ga ustavila, rekoč: "Ti meniš, da so te besede skrivnostne in jaz ne tajim, da so; pa tudi vsa stvar je skrivnostna in zame je ta slučaj zelo mučen. — Pomnita, da se gre za srečo mojega življenja in vajinega in da si utegnemo vsi želeti več časa, da se dobro premislimo, kako se bomo odločili. Vsi trije smo še mladi; zato bo še dovolj časa, ako bo Bog čuval naše življenje. V dveh letih morda tudi spoznam, kdo izmed vaju je v resnici bolj vreden vitez, ko sta danes videti obadva enako vredna." "Torej ti ni nobeden izmed naju več nego drugi?" je vprašal Wulf naravnost. Rozamunda je zarudela in prsi so se ji dvigale, ko je odgovorila: "Na to vprašanje, Wulf, je danes odgovarjati prezgodaj." "Pustiva to vprašanje po.želji Rozamunde za sedaj nerešeno: jaz zase pritrdim tej modri in pravični razsodbi in sem zadovoljen, da se stvar odloži za dve leti. Da, celo vesel sem tega, ker se nama daje čas in priložnost, da tekmujeva med seboj v izvrševanju velikih del, ki jih po pravici pričakujejo od naju." "Dobro si govoril," je rekel Sir Andrei; "in ti, Wulf?" "Nebo mi je priča — je.dejal — tudi jaz sem zadovoljen, tembolj, ker saj ti dve leti ne more nastati med nama nobeno nesoglasje. Stric, jaz vas prosim dovoljenja, da služim kot vazal v Normandiji." "In jaz prav tako," je rekel Godvin. "Spomladi, spomladi," je odvrnil Sir Andrej, "ko kralj Henrik dvigne svojo vojsko. Medtem pa živita fukaj v dobrem prijateljstvu, in vedno pripravljena za vse, kajti morda bomo vajinih krepkih rok prav tako kmalu zopet potrebovali, kakor smo jih nedavno. Še več: pričakujem od vas vseh treh, da se ne spregovori nobena beseda več o vsej tej stvari, ki je tako zelo vznemirila mene in mojo hišo. Za sedaj je zadeva urejena za dve leti, tačas pa bom najbrže jaz že v grobu, prost vseh sitnosti in sami boste stvar uredili, kakor boste najboljše vedeli in znali. Sedaj smo s to zadevo pri kraju. Rozamunda, odpusti svoja viteza!" er- naznanilo "m Cenjenim rojakom v naselbini laznanjam, da sem se preselil na: 1810 West 22nd Place, Chicago, HI. kjer bom nadaljeval s svojo obrtjo. Popravljam čevlje trpežno, rabim najbolje usnje. Postrežba hitra, ker imam najnovejše stroje. Rojakom se priporočam v naklonjenost: ig. archull. Prva slovenska čistilnica in krojačnica v Jolietu! Sprejemamo naročila za nove obleke po meri, pre-delavafno nošene obleke, čistimo in gladimo. POSTREŽBA TOČNA, CENE ZMERNE! Rojaki podpirajte domače slovensko podjetje! National Cleaners, Dyers & Tailors Rudolf Požek, lastnik 1007 NORTH HICKORY ST., JOLIET, ILL. Phone: 5963. so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., Chicago Telefon 2917. JOLIET, ILL. -s- TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. -— Tiskamo 2;a društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. Phone«: 2575 i» 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI USTANOVLJEN L- 1895. Ma razpolago noč in dan. —» Najboljši avtomobili za pogr« be, krste in ienitovanj*. — Cene zmerne. ltOS — *. CHICAGO. ST. JOLIKT. ILL. Ne pošiljajte denarja v Evropo po starem sistemu, temveč BRZOJAVNO, kar Vas stane Samo za 50c za stroške Pošiljamo denar na vsak naslov v Evropi brzojavnim po-tom, katerega dobijo tam izplačanega v štirih ali petih dneh. OPRAVLJAMO VSE BANČNE POSLE — PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE. Novak & Steiskal State Bank 1317-1819 SO. LOOMIS ST., CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 3205-3206-3207. , J00000<><><>0<^ PISANO POLJE I SLOVENSKA PRALNICA Prinesite perilo k podietjn. k iT je dobra postrežba in rlelo prvovrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vpornbljamo škodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je nase delo brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po rerilr>, pokličite Canal 7172 ali 7173 Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo "jamčimo! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1727 West 21st Street, Chicago, III. Grehi papežev. Da so bili papeži največji hudodelci, ki si jih more človek misliti, to ve dandanes že vsak človek, ako je samo slišal, da izhaja neki list z imenom "Pro-sveta." Macherjev "Rim" odkriva v tem listu strmečemu svetu strašne ' reči o groznih grehih nekdanjih papežev. Poleg- krvi, umorov, iztrebljenja celih družin, plenitve posestev (itd. itd. — česar pisatelj ne pri-jpisuje naravnost papežem, ^emveč le "papeškemu Rimu" I— beremo še zanimive podrobnosti o grehih posameznih papežev med drugim tako-le: | Pred par leti je ušla — življenja željna krasotica, knegi-nja Pignatelli, in je nastopala po chantanih glavnih evropskih mest. Bila je pa izžvižgana skoraj povsod, kajti grobi ljudje današnjih dni nimajo spoštovanja do grobov in ne poznajo preteklosti: kneginja Pignatelli je bila iz rodu, ki je dal krščanskemu svetu Inocen-ca XII. in ki ima v grbu tri kan-gljice. Ali pa spet beremo, da je bil knez Borghese zaprt radi ponarejanja menjic — nesrečno človeštvo ne ve, da je izšel iz tega rodu Pavel V., da ima ta rod dva ptiča v grbu in krono nad njima, in da je bil to rod, v katerega je veliki Napoleon omožil svojo najljubšo sestro, lahkomiselno krasotico Pavlino. Tako se bere v Prosvetinem "Rimu." Torej: če ni bila vsa žlahta raznih papežev doli do današnjega dne in do dvajsetega kolena na dobrem glasu in poštenega imena, je treba metati krivdo na papeže, ki so živeli že zdavnaj prej, in govoriti na dolgo in široko o hudodelcih v tiari in o grozotah " pa pešk e-ga Rima." Prosvetarji! Ako ste ponosni na svojo prosvetarsko čast in zavednost, ako se bahate s tem, da pridno berete "Prosveto" in ji verjamete — premislite tole: Vaša prosvetarska zavednost ni nič vredna, še celo v sra-!moto se vam mora šteti, ker ima gotovo vsak od vas kaj ž lah te, ki ni z vami vred ponosna na prosvetarijo! To je prav ista logika! —Rev. Bernard Amhrozlč. O energiji . . . ! Kaj je perpetuum mobi-I le? Izraz je latinski in pomeni : po naše stroj, ki gre večno, ne i da bi ga bilo treba navijati, ku-■ riti itd., torej stroj, ki gre sam ! in opravlja delo z nezmanjšano silo in brez prenehanja. Na 1 podlagi zakona o ohranitvi e-nergije vemo danes, da je tak stroj nemogoč. S perpetuum mobile se je bavil že 120 let pred Kr. Hero Aleksandrijski in če bi hoteli popisati vse iznajdbe, predloge in poskuse na tem polju, bi Iah-! ko napisali debelo knjigo. Ka-,ko mnogoštevilni so bili posku-, si, skonstruirati perpetuum molile, nam priča dejstvo, da je j pariška akademija 1. 1775 sklenila, da ne bo več raziskovala j del, ki se bavijo s tem vprašanjem. , Danes se noben resen človek ne peča več s perpetuum mobi-jle, ker vemo, da je to nekaj popolnoma nemogočega. Človek se mora torej posluževati drugih virov sile. Od vsega početka so bili trije taki viri, namreč sila tekoče vode iri tekočega zraka, kemične sile gorljivih snovi in slednjič fizična moč živih bitij. Med temi viri se je človek gotovo posluževal najprej prvega. Nastane vprašanje: koliko dela je zmožen človek? Koliko konjskih sil znaša njegovo mehanično delo, če ga smatramo kot stroj, kot motor? Tudi s tem vprašanjem so se učenjaki bavili. Herrmann na primer je postopal na ta način, da je o-pazoval večjo množino delavcev, ki so opravljali navadna dela, natančno meril njih delo ter iz več takih poskusov določil povprečno silo, ki jo je zmožna človeška fizična moč. Pri tem je dognal, da izvrši človek, ki normalno dela, v desetih dneh eno petnajstinko konjske sile. Za kratek čas se delo lahko izdatno pomnoži, in sicer celo podesetori. Nekaieri gasilci delajo lahko par minut z energijo polovice konjske silo, v smrtni nevarnosti pa se je baje povzpel človek tako daleč, da je delal za eno celo konjsko silo. Iz tega vidimo, koliko zmore pri človeku silna volja, ki mu normalno delo vsaj za prav kratek čas lahko popetnajstori. A po takem intenzivnem delu nastopi redno globoka izčrpanost, medtem ko pri normalnem delu ene petnajstinke konjske sile ta nikdar ne nastopi, temveč je človek po končanem delovnem času le normalno utrujen. Iz povedanega vidimo, da je človek zelo drag stroj. Iz hrane, ki jo uživa in ki je tako rekoč isto kot premog, s katerim gonimo parni stroj, ali plin, ki goni plinski motor, ki pa je mnogo dražja, pride le malo sile v njegovo živčevje in s - je torej le malo pretvori v delo. Noben drug stroj ni tako sla!) kakor človek, in če bi bili o-bratni stroški drugih strojev tako dragi, bi nikdar ne stali na današnji razvojni točki 1 eh-nike in industrije. Zato je naravno, da se je človek uprl fizičnemu delil in da j ■ s -.voiira umom prisilil druge moči. < ;• <>-pravijajo namesto n i ga ti >. Pa tudi učinek živalskih sil je In'I za človeka nozado <■ . Drug vir, iz kater pa človek sile. ki jih ie vj.rei . svojo službo, je v ;;orijiv: ; 10-veh nagromadena kemicn;; e-nergija. Seveda je upor bijal človek že od nekdaj t ud« moč vetra in vode, ki igrata tuti: lanes veliko vlogo. Glavno vlo/o pa začenjata igrati . <•!<• danes, saj začenja šele v današnjih dneh človek smotrno izrabljati vodne sile. Premogovni zakladi niso neizčrpni. Tudi je pridobivanje premoga vedno dražje, že iz tega vzroka, ker ga je treba globlje kopati: zato se je človek vrgel na vodne sile, ki so neizčrpne. Xa tem mestu naj opozorimo le na elektrifikacijo železnic, ki je danes tolike važnosti, da lahko rečemo, da pripada železnica s parnim strojem skoraj že preteklosti. In pri tem igrajo vodne sile največjo vlogo. "UBOGA" PRINCEZINJA. Bruselj, Belgija. — Princezi-nja Astrid, ki je nedavno poročila prestolonaslednika Leopolda, bo dobila za svoje potrebe, to je za šivilje, klobuke in menda tudi za puder — samo $140,000 na leto. Pravijo, da bo morala čakati toliko časa, da njen soprog sede na prestol, potem bo revica dobila nekoliko več za svoje potrebe. Upamo, da ne bo trpela pomanjkanja. Dolga kazen. , Španske postave so "nekoliko zastarele. Neki Luis de Oranja je bil pred kratkim obsojen v Madridu za 33 sleparij v celem na 473 let ječe. Državni pravd-nik je namreč zahteval po postavi 14 let in 8 mesecev zapora za vsak zločin ter je sodišče pristalo na to odmero. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! GOSPODINJE V JOLIETU "AMERIKANSKI SLOVENEC", 3 SVETA