31» XII1931 tem,.
Poštnina plačana v gotovini.
mm
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Prilog.
Cena posamezni številki Din 150.
TRGOVSKI
Časopis za trgovino^ Industrijo in oJbrt.
Etročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, BJzttdniStvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95»,
§>io XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v četrtek, 31. decembra 1931.
Telefon št. 2552.
Štev. 149.
£a zffiižaisuie našita javnih dajali
V primeri z možnostjo zaslužka so naša javna bremena jako težka. Na enega prebivalca odpade po statističnih računih z vštetimi samoupravnimi dajatvami obremenitev okoli 1000 Din na leto. V zapadnih državah je ta vsota sicer izdatno višja, vendar pa navzlic temu tam obremenitev v primeri z možnostjo zaslužka in večjim bogastvom, ki plačuje razmeroma visoke davke, ni tako občutno kakor pri nas, kjer lahko štejemo res velike industrije in izdatnejša premoženja še po prstih. Radi tega se naše dajatve porazdele po ogromni večini samo na male in gospodarsko šibke edinice, ki obremenitve preko svoje plačilne zmožnosti pač težko prenašajo.
Za naše gospodarstvo pomenja davčni zakon iz leta 1928, ki se je pričel izvajati z letom 1929, izdatno v:' :o obremenitev. Za dokaz te trditve v mimo samo pridobnino. Pridobni-na po prejšnjem zakonu je znašala v letu 1928. z vsemi državnimi pribitki za našo banovino okoli 4,600.000. Poleg tega so morali oni, ki so imeli "reko 12.000- Din dohodkov, plačati i-e dohodnino, ki je znašala v celoti okoli 13 milijonov dinarjev. Ako vzamemo, da so to dohodnino plačali samo trgovci in industrijci — dejansko so jo plačevali tudi bolje situira-
ni	Jnidni poo eotniM Itd.,
je plačalo gospodarstvo na svoje dohodke iz trgovine, obrti in industrije kolikor ne podlegajo javni računo-daji, okoli 18 milijonov Din davka.
Ako pa sedaj pogledamo statistiko za leto 1929, vidimo, da je res izpadla dohodnina, ker se je z novim zakonom ukinila, zato je bila pa tem občutnejša pridobnina, ki je v celoti znašala preko 3G milijonov Din. Breme se je torej z novim zakonom povišalo za celih 100°/u. Povišanje v tej izmeri pa je samo povnrečno, računsko. Ako proučimo, koliko se je povečalo breme pri malem trgovcu ali obrtniku, pridemo še do povsem drugih rezultatov. Ravno te dni nam je prišlo v roko vprašanje malega obrtnika, ki s strahom vprašuje, ali ni v njegovih davčnih predpisih pomota. Leta 1928. je plačal pridobnine 6 Din, dohodnine je bil oproščen, leta 1929 in naslednja leta pa se je ocenil nje-
gov dohodek letno na 5000 Din in je plačal samo osnovnega davka 300 Din vsako leto, zraven pa še doklade, ki so znašale tudi preko 300 Din tako, da znaša njegova obremenitev z dokladami vred okoli 700 Din, dočim je preje plačeval vsega skupaj komaj 12 Din. Koliko znaša v tem konkretnem primeru višja obremenitev, si lahko vsak sam izračuni.
Breme pa ostre še samoupravne doklade, ki stalno naraščajo. Doklade, ki so znašale leta 1928. v naši banovini samo 35-4 milijone Din, so se v letu 1929. dvignile na 46-4 milijone Din in dosegle v letu 1930. že okoli 100 milijonov Din.
Tako rastejo bremena, možnost zaslužka pa se vedno manjša in posledice niso izostale in se kažejo v vedno ostrejših oblikah.
Sedanja vlada uvideva težak položaj, katerega povzročajo javna bremena, in je v štirih novelah olajšala davčno breme kmetovalcem, ki so še v najtežjem položaju, znižala je izmero dopolnilnega davka na zemljiški davek, zgradarino in družbeni davek ter znižala davčno merilo za rentnino; končno je znižala tudi osnovni davek na zemljišča. Vlada pa se ne namerava ustaviti sredi pota. S proglasom z dne 25. septembra 1931 je odločno naglasila nujno potrebo, aa se rerormira naš celokupni davčni sistem. S to reformo naj se pravilnej -še in pravičnejše razdele javna bremena in ukinejo davščine, ki so se uvedle ali povišale samo iz prehodnih potreb.
Neposredno štedenje, izvedeno v državnem in samoupravnem gospodarstvu do zadnje občine, bo ugodno vplivalo na razvoj narodnega gospodarstva kateremu moramo s smotreno organizacijo ustvariti možnost solidnega razvoja.
Znižanje državnih in samoupravnih dajatev bi slabo vplivalo na javno gospodarstvo samo, ako bi ne bili dani pogoji in možnosti za štednjo, odnosno znižanje izdatkov za administracijo. Pri nas se v tem pogledu v polnem obsegu dani pogoji za znižanje dajatev. Najbolje to dokazuje odredba predsednika ministrskega sveta, da se po banovinah izvrše redukcije proračunov, v kolikor so možne
V P> O M O e BEDNIM!
Poziv ljubljanskemu trgovstvu!
Bežen pogled na preteklo leto nam govori o velikih perturbacijah v svetovnem gospodarstvu. Pod pritiskom težkih prilik, ki so jih izzvale produkcijske, valutne in obče poslovne težkoče, se je pričelo v poslednjih mesecih vedno občutneje pojavljati vprašanje preskrbe širokih mas brezposelnih in obubožanih, — ki jih mednarodne statistike z družinskimi člani štejejo okrog 50 milijonov.
Borba za vsakdanji kruh postaja vedno občutnejša, gospodarsko življenje prehaja v popolcn zastoj tako, da trgovski stan preživlja v zadnjem času najtežje čase. Zavedajoč se teh časov, ni trgovski stan niti najmanje okleval odzvati se pozivu, pomagati revežem.
Pod geslom »Bližnjemu v stiski pomagaj!« je ljubljanski gre-mij trgovcev na predlog predsednika Zveze trgovskih gremijev g. Jos. J. Kavčiča soglasno sklenil, da ljubljansko trgovstvo izvede vkljub težki gospodarski krizi, ki tare slehernega trgovca, širokopotezno socijalno akcijo za pomoč revežem z vsemi sredstvi.
Akcijski odsek »Pomožne akcije Gremija trgovcev«, obstoječ iz uglednih in agilnih ljubljanskih trgovcev gg. Albina Smrkolja, Josipa Bahovca, Frana Pogačnika, Antona Verbiča in K. A. Kregarja, nam jamči, da bo započeta akcija pokazala javnosti popolno razumevanje ljubljanskega trgovstva do najbednejših.
Z željo na uspešnejše poslovno leto 1932, ki je v začetku pričeto z globoko socijalno zamislijo »Bližnjemu v stiski pomagaj!«, prestopa ljubljanski gremij trgovcev v novo leto do svojih članov z iskreno željo, da bi započeta akcija uspela najčastneje pod geslom »Vsi za enega, eden za vse«.
Ivan Gregorc 1. r., načelnik.	Lojze	šmuc 1. r., tajnik.
brez škode za službo. Ako se bodo na iz analognih pozicij državnega proračuna, bo prihranek brez dvoma tolik, da bi se vsa davčna bremena z dokladami vred mogla znižati na izmero, ki vstreza davčni moči in plačilni zmožnosti našega gospodarstva.
V trdnem prepričanju, da bo vlada svojo namero v polnem obsegu izvršila, gledamo z zaupanjem na bodoče leto, ki naj nam prinese razbremenitev in poživitev našega gospodarstva. Ta žarek upanja nam daje moč, da preko trenotnih težav gledamo z optimizmom v bodočnost.
cSrečno novo leto !
želita
Uredništvo — Uprava
J. Zadravec, član Zbornice za TOI:
iaše ©fbrdnisiv© in gospocSarelta kriza
Po predavanju odličnega hrvatskega obrtniškega voditelja sem posnel eledeče zanimive misli in nasvete:
Celo naše narodno gospodarstvo in s tem vred naš obrtni stan se nahaja v težki gospodarski krizi. Ni sicer iiaša naloga, da preiskujemo vzroke te krize, vendar smo tudi mi dolžni, da do-prinesemo svoj obulus k njenemu obla-ženju.
Gospodarska kriza ni samo v naši dižavi* Svetovno gospodarstvo je zapadlo v obstoječe težkoče vsled oslabljenja kupne inoči konzumentov. To se je v najhujši meri pokazalo v onih državah, ki producirajo daleko več kot potrebuje njih lastni konzum. Od eksporta svojih pridelkov odvisne države so kot jeziček na tehtnici svetskih tržišč ter je umljivo, da jih vsak pretresljaj na barometru narodnega gospodarstva spravi iz ravnovesja.
Z izgubo odnosno z oslabljenjein nekaterih velikih inozemskih in tujezem-skih tržišč izginil je za Evropo velik del konzuma. Z ruskim dumpingom, čigar namen je prodajati blago v velikih množinah pod lastno ceno, je doprine-šena nepregledna škoda zlasti za evropske agrarne države.
Racionalizacija obratov je povzročila proizvodnjo ogromnih količin, ki jih konzum niti ob normalnih gospodarskih prilikah, še manj pa ob sedanji oslabelosti, ne more prevzeli. Kot naravno posledico tega smo občutili dejstva, da so tvornied zmanjšale produkcijo, da so deloma celo ustavile obratovanja. Sto-tisoči delavcev so ostali brez dela, brez zaslužka, a lanec krize je postal s tem novim oslabljenjem gospodarske in kupne moči delavca-konzumenta širši in postaja vedno nevarnejši.
Požrtvovalno iščejo naši narodni gospodarji vzroke, zakaj je nastopila tudi pri nas kriza s tako močjo in kaj se naj ukrene za omiljenje iste? Kapaciteta in plasman naše industrije in obi ti sta z redkimi izjemami navezana na domača tržišča. Konzument naših tržišč je naš človek. Naši čevljarji in naša čevljarska industrija ne pošilja svojih izdelkov v inozemstvo; isto velja za ostale stroke naše obrti: za mizarje, krojače, ključavničarje in druge. V očigled temu se naša domača produktivnost ne bi smela bati svetovne konkurence, niti ne bi
smela biti odvisna od tuje konkurence in od pretresljajev na tujezemskili tržiščih. Ni torej vzrok naše krize edinole svetska nadprodukcija in oslabelost kupne moči, ampak veliki del razlogov moramo iskati v naši državi odnosno med nami samimi in pri našem konzu-mentu.
Statistika našega uvoza in izvoza potrjuje našo lastno krivdo v marsičem in nam kaže pot k odkritju vzrokov in sredstev za omiljenje krize.
Glasom statistike ministrstva financ je bilo v letu 1930 uvoženo v našo državo čevljev v vrednosti za 96 milijonov 690 tisoč dinarjev, od teh, kar posebno poudarjam, za preko 26 milijonov platnenih in svilenih čevljev.
Iz same Češkoslovaške (Bafa) smo uvozili čevljev za 58 milijonov dinarjev.
Res je sicer, da izvaža naša država kože divjačine in goveda in da je ta izvoz v letu 1930 presegel 108 milijonov dinarjev, a pri tem ne smemo pozabiti, da smo v tern času uvozili kož posebnih vrst v sirovem in soljenem stanju daleko več, po statistiki za preko 195 milijonov dinarjev.
Na glasu smo kot zemlja, ki prideluje mnogo in lepega lesa. Tudi naši mizarji, strugarji ii\, tesarji uživajo izboren sloves. A kaj vse to pomaga, ko smo vendar v lanskem letu uvozili lesa v vrednosti za več ko 50 milijonov.
Naši domači krojači so brez posla, a naši boljši sloji, zlasti v obmejnih me< stih, gredo v Avstrijo, da nakupijo svoje obleke. Naše tekstilne tovarne zapirajo svoje obrate, a mi kupujemo angleško blago. V prvi polovici tega leta je znašal uvoz tkanin 334 milijonov dinarjev, a gotovih oblek pa za več kot 8 milijonov dinarjev. Vse to poleg 15.000 naših čevljarjev in poleg lepih tisočev naših krojačev, ki po večini stoje brez dela in brez zaslužka. Le prepogosto zahteva naš konzument tujezemsko blago, a se pri tem ne zaveda, da je kriza circulus vitiosus celotnega narodnega gospodarstva, s katero je treba, predno bije dvanajsta ura, previdno računati.
Ali ni ironija, če pomislimo, da uvažamo vsako leto za preko 8 milijard dinarjev tujezemske robe. Ta ogromni denar dajemo mi letno inozemstvu, namesto da bi pospeševali domačo zaposlenost in da najmanj polovico od tega uporabimo doma v prid našemu obrtništvu in naši industriji, v korist našemu delavstvu, v dobro naši državni in auto-nomnim blagajnam, ki kaj rade zahtevajo od nas denar in zopet denar, da plačajo s tem svoje uradništvo in da krijejo ostale državne potrebe. Ne želimo carinskih zidov niti se ne želimo udajati fantaziji, ampak'moremo le realno zahtevali to, kar je mogoče.
Ne čakajmo pa samo pomoči od države, temveč skušajmo sami iskati pomoč za ozdravljenje. Država ne more in ne sme celotni uvoz iz inozemstva zabra-niti, sicer zgubimo trg za naše žito, za meso, drva, in vino in za druge naše agrarne proizvode, toda vsak izmed nas se mora zavedati težke gospodarske krize, ki se s kupovanjem tujezemske robe le še povečuje.
Sosedje Avstrijci so nam lep vzgled domoljubja. Gosto nabiti lepaki po graških in dunajskih ulicah, ^Osterreiclier kauft osterreicliische Waren« nas uče, da kupujemo v naši državi samo ono, kar sami produciramo, da pomagamo v prvi vrsti samemu sebi in povzdignemo blagostanje našega naroda in s tena blagostanje naše države.
Spoštujmo inozemske izdelke, saj se zamoremo od njih učiti, toda ne zame-
tujuio dola naših sinov, ki zaslužijo istotako pošteno eksistenco za pošteno delo.
Na vsakem, ne samo na obrtniku je, da zahteva blago domače produkcije. Čevljar naj kupuje svoje potrebščine pri domačem krojaču, pri domačem trgovcu, klobučarju in tudi drugi stanovi so dolžni, da se podpirajo medsebojno.
Kaj je Franciji pripomoglo do blagostanja? Patriotizem in nacijonalna zavest. Francoz je šel mimo blaga, s katerim mu je inozemstvo poplavilo zemljo in je kupoval domače proizvode. Kar se v domovini ustvarja, kar ustvarja njeno moč, zasluži tvojo pažnjo. Tuje proizvode puščaj na miru, če hočeš storiti dobro sebi in domovini. Tako in enako glase tujezemski reklamni lepaki in to bi naj v mnogih primerih veljalo tudi za nas.
Lep primer nacijonalne zavesti in Stedljivosli so nam Čehi. Oni dohajajo v masah k nam, ustvarjajo si pa na Jadranu lastne restavracije in štedijo svoj denar kakor le morejo, da krepijo s tem fivojo in svoje države gospodarsko moč.
Naša domača produktivnost je na lepi 'višini. Naša obrt, naša industrija v marsičem nadkriljujeta inozemsko. Mi imamo prvovrstnih čevljarjev, krojačev, mizarjev itd., ki čakajo, da se jih zaposli. Treba nam je le medsebojnega spoštovanja in zaupanja in nič ne bo lpžje, kot držati svoj dinar v svoji zemlji, zavedajoč se izreka velikega Wil-eo n a, da je samo ekonomsko močan narod vreden svoje politične svobode.
■3i naMti ornimi
Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje In Celjsko okolico se vrši v torek dne
6.	januarja 1932 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo.
Franjo Pavlica:
Oskrbovanje zvarovčkov (kvarglov)
Registriranje izvoznikov živine
Na podlagi zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živinskih proizvodov in izdelkov je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri trgovinskem ministrstvu izdal poziv vsem izvoznikom živine, živinskih proizvodov in izdelkov, da se registrirajo pri zavodu v smislu § 5. gori citiranega zakona. Imenovani izvozniki se morajo zavodu za pospeševanje zunanje trgovine (Beograd, Miloša Velikoga br. 42) prijaviti do 10. januarja 1932 zaradi registracije za izvoz živine in proizvodov v okviru izvoznih kontingentov, ker se drugače ne morejo posluževati ugodnosti, ki izvirajo iz določb trgovinskih pogodb glede izvoznih kontingentov. Prijava mora vsebovati: 1. naziv in naslov podjetja, zadruge ali osebe, ki se želi udejstvovati v izvozu živine in živinskih proizvodov; 2. dokaz o protokolaciji podjetja odnosno zadruge ali zadružne zveze (če živinorejec želi sam izvažati, tedaj je potrebno potrdilo občine, potrjeno od prvostopne upravne oblasti, da je živina, ki jo želi izvoziti njegova last); 8. označba vrste živali, ki jo do-tični želi izvažati (voli, krave, junci, biki, teleta, konji, svinje, debele ali mesne, ovce, koze) in v katero državo hoče izvažati; 4. izvleček iz knjig o tem, koliko je dotični izvoznik od leta 1925 ali od poznejšega pričetka poslovanja izvozil do 1. decembra (posebej za vsako leto in državo po vrsti in ko-ličini).
DEPRESIJA V NEMČIJI TRAJA DALJE
Zavod za konjunkturno raziskovanje v Nemčiji je izdal pravkar svoje tretje letošnje porabilo o gospodarskem položaju. Poročilo ne kaže psebnega za upanja v položaj. Težka mednarodna kreditna in gospodarska kriza traja da lje. Začetkov za konsolidacijo konjunkture ni videti- Zboljšanje v letu 1932 bo odvisno od mobilizacije zamrzHh kratkoročnih kreditov in od odstranitve političnega zadolžen ja. V Nemčiji se je pložaj nadalje poostril in znaki krize se jačijo.
Malokdaj se mi je posrečilo dobiti v naših trgovinah dobre zvarovčke, po • naše kvargle imenovane sirčke. Tudi na Moravi v bližini Olomuca, kjer se jih največ izdeluje, ni dobiti vedno najboljših. Pri tem pa mislim predvsem na okus in ne toliko na konsistenco.
V naše kraje se uvažajo menda ti mali sirčki še vedno iz Češke. Zadnja leta so se vrgli tudi v Avstriji in Nemčiji na fabrikacijo zvarovčkov, ker hočejo na ta način zajeziti uvoz iz Češke. Svoječasno je izdelovala tudi mlekarna Bernhard v Mariboru te vrste sirčke. Bili pa od koderkoli, dobri, to je užitni postanejo samo, ko dozorijo.
Sirarne iz Češke pošiljajo napol dozorele tvaruške (češko ime kvarglov), kar je povsem pravilno. Na transportu, pa tudi pri trgovcu se mora druga polovica sredine zrezati, sicer bi se raztekli pred ali med prodajo.
V hladnem vremenu razkrajanje zaostaja, na suhem prostoru v trgovini se osušijo in vsled tega nadaljnje zorenje prestane ali je prepočasno. Konzument dobi blago, katerega sredina je povsem surova (skuta) nepredelana. Ne pozabimo torej, da je na sirčkih življenje milijonov nevidnih bitij, ki uspevajo samo pri toploti in primerni vlagi. Da bodo sirčki dozoreli, jih moramo po prejemu pravilno oskrbovati. Samo dozoreli kvargli so užitni in tako lahko prebavni, da jih prenese tudi prav občutljiv želodec. V popolno dozorelih tvavuških so beljakovine razpustne od 80—100%>. Šo potemtakem najlažje prebavljivi sir.
Da bodo konzumentje zadovoljni, dajem kot praktik in poznavalec te vrste sira sledeča navodila: Sirčki se naj po prejemu pregledajo v koliko so dozoreli. Ako so dozoreli, moramo omejiti nadaljnje razkrajanje, kar se doseže na ta način, da postavimo
zaboj na hladno mesto pod 15fl C. Če so sirčki v srednje zrelem stanju, tako da je srednja polovica še bela in trda, jih postavimo ua toplejše mesto 18—20° C. Hitrejše zorenje bomo pa dosegli, če sirčke razvijemo in nato zložimo v takozvane kupe sirček na sirček v zaboju. V slučaju, da so presuhi, ali pa da je prostor, kjer jih postavimo, suh, tedaj se ovlažijo z vodo ali mešanico vode in piva. Ovla-ženje se izvrši s tem, da se sirčki pogladijo z mokro roko. Na ta način bodo zvarovčki skoro dozoreli. Pri manjši, počasnejši prodaji oviramo zorenje kakor sem že gori napisal.
Pravilno dozoreli, dober sirček mora biti srednje mehek, tako da se z nožem lahko razmaže na kruhu. V notranjosti naj bo sir svetlikast, kar je znak, da so beljakovine predelane. Barve lepe rumenkaste, okusa pikantnega, nikoli preslani. Aroma tipičen po kvarglih in ne neprijetno dišeči.
Trgovci, ki bi želeli praktičnega pouka o ravnanju z zvarovčki, naj se zglasijo na III. kmetijskem oddelku banske uprave, kjer sem službeno brezplačno na razpolago kot veščak v mlekarstvu.
?
pra/ete za peci vo
a araa - prareftzapecivi vcrmliR/lačhor
= S
odiho.. pravi ih zanesljivi.
Zakon o kontroli izvoza živine
N j. Vel. kralj je na predlog trgovinskega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal iu proglasil zakon o kontroli izvoza živine ter živinskih proizvodov in izdelkov. Ta zakon pooblašča trgovinskega ministra, da more v svrho racijonalizacije izvoza živine in živinskih proizvodov kakor tudi v svrho izvajanja odredb trgovinskih pogodb, ki se nanašajo na ta izvoz, po potrebi in po odobrenju ministrskega sveta z uredbami, pravilniki in naredbami predpisati: a) odredbe za organizacijo izvozne živine in živinskih proizvodov ter izdelkov in b) kontrolne ukrepe, s katerimi se naj ta izvoz zavaruje. Pooblastilo velja za izvoz goveda, konj, svinj, ovac, koz, perutnine, jajc, mleka in vseh njihovih proizvodov.
Kontrolo nad izvozom živine in živinskih proizvodov vrši trgovinski minister preko zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Ta kontrola, ki se predpiše na podlagi pooblastila tega zakona, ima namen, omogočiti pravilno izvajanje odredb trgovinskih pogodb o kontingenti-ranju izvoza živine in živinskih proizvodov, nadalje razdelitev teh kontingentov, nadzorstvo nad časovno in lokalno razdelitvijo kontingentov, in vse, kar je s tem v zvezi. Pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se ustanovi strokovni odbor, ki ga bo imenoval trgovinski minister. V tem odboru bodo zastopniki zainteresiranih ministrstev, gospodarskih organizacij, zadrug in družb. Vsa podjetja, zadruge in osebe, ki želijo izvažati živino in živinske proizvode ja račun kontingentov, določenih v trgovinskih pogodbah z raznimi drža vami, se bodo morali registrirati pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Trgovinski minister bo predpisal pravilnik o višini taks, ki se bodo v zvezi s to kontrolo pobirale, in o upo rabi dohodkov od teh taks in dohodkov predvidenih v speeijalnih odredbah
trgovinskih pogodb. Dohodki od teh taks, dohodki od kazni, izrečenih na podlagi tega zakona, kakor tudi ostali dohodki v zvezi z izvozom živine in ži\ inkih proizvodov ter izdelkov se bodo po odbitku stroškov, predvidenih v pravilniku o kontroli, nad izvozom živine in živinskih proizvodov, stekali v fond za pospeševanje izvoza živine in živinskih proizvodov. S tem fondom bo razpolagal trgovinski minister.
Prestopki odredb za kontrolo izvoza živine, ki bodo predpisane z uredbo, pravilnikom ali z naredbo na podlagi tega zakona, se kaznujejo z denarno kaznijo do 25.000 Din. Izvoznika, ki bo trikrat kaznovan, lahko strokovni odbor za izvoz živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine začasno ali za vedno črta iz registra izvoznikov živine in živinskih proizvodov. Kazni izreka upravna oblast prve stopnje in je proti izrečeni kazni možna pritožba na upravno oblast II. stopnje, čije odločba ima izvršno moč. Z uveljavljenjem tega zakona prenehajo veljati vsi zakoni in predpisi razen carinskih in veterinarskih, ki se nanašajo na kontrolo izvoza živine in živinskih proizvodov 'er izdelkov.
Kontrola izvoza živine in živinskih proizvodov, kakor jo predpisuje gornji zakon, je potrebna predvsem glede u.i kontingente, ki so predvideni v naši trgovinski pogodbi z Avstrijo za izvoz živine in mesa. V tej pogodbi je med drugim določeno, da obe vladi posredujeta pri interesentih, da sklenejo ti med seboj sporazum o prometu na podlagi ugodnih kontingentov, in sicer v smislu časovne razdelitve izvoza, pri čemer je paziti na eni strani na enakomerno tvorbo cen na avstrijskem tržišču, na di ' strani pa na potrebe izvoza iz Jugoslavije. Ce se tak sporazum ne doseže med privatnimi interesenti, se obe vladi sami dogovorita o časovni razdelitvi.
Gornji zakon je že objavljen v >Služ-benih novinah« od 22. t. m. in je s tem stopil v veljavo.
&4>vehi
Narodna banka Jugoslavije izkazuje s 15. t. m. obtok bankovcev v znesku 5129 Milijonov Din ter 369 odstotno zlato in devizno kritje.
Lesna industrija Južne Srbije zaznamuje letos za več kot eno tretjino slabšo kupčijo kakor je bjla lani.
Jugoslavija je bila sprejeta v mednarodno sladkorno konvencijo 19. t. m. Zelja po pristopu je bila Jugoslaviji narekovana po tuji konkurenci na domačem trgu in po možnosti izvoza letnih 1000 vagonov sladkorja.
Na trgu konoplje v Vojvodini so zaloge zredčene, cene nespremenjene in je povpraševanje po blagu stalno.
Pšenice iz Jugoslavije je uvozila Češkoslovaška v novembru 310.000 stotov, iz Rumunije 306.000, vsega skupaj
688.000 stotov napram 498.000 stotom v lanskem novembru. Vidimo, da pridejo poleg Jugoslavije in Rumunije druge države kaj malo vpoštev.
Turško tobačno režijo bi skupina inozemskih kapitalistov rada vzela za deset let v zakup in ponuja turški vladi zanjo zakupnino 100 milijonov dolarjev, plačljivo v treh tranšah. Je verjetno, da se bo kupčija izvršila.
Obtok bankovcev v Avstriji je v znesku 1.091 milijonov šilingov bil 15. t. m. krit s 26-6 odstotki.
Dohodki davkov v Franciji so bili v novembru v znesku 3910 milijonov frankov za 41 milijonov frankov večji kot v lanskem novembru.
Monopol za import kave v Poljski je v načrtu; bila bi to delniška družba, ki bi se pečala najprvo z importom brazilske kave in nato tudi z importom kakaa. Obenem nameravajo zvišati carino na kavo od 90 na 150 zlotov, kar bi prišlo izključno v prid novi importni družbi.
Prekoatlantski promet pada; v prvih enajstih letošnjih mesecih je šlo preko Atlantika v smeri proti zahodu skupno
300.000 popotnikov proti 540.000 v isti lanski dobi.
Belgijska industrija umetne svile se bo koncentrirala in sporazumela tako glede produkcije kot glede cen. S tem bo napravljen korak naprej do mednarodne kartelizacije umetne svile.
Svetovno produkcijo sladkorja ceni dr. Mikusch v kampanji 1931-32 na
26.540.000 ton proti produkciji 30,020.000 ton v kampanji 1. 1930-31 in 28,680.000 ton 1. 1929-30. Na Evropo z Rusijo pride 7,730.000 ton, na Rusijo 1,800.000 ton.
Svetovno porabo sladkorja v kampanji 1931-32 ceni dr. Mikusch na 27 milj.
620.000 ton proti 26,950 000 tonam v kampanji 1930-31.
Ceno petroleja v Pennsylvanii so vodilne petrolejske agenture znižale za 15 cents pri barrelu.
Število brezposelnih v Nemčiji je naraslo na 5,349000, število brezposelnih v Angliji je padlo na 2,573.000. Zadnji izkazi so od 15. t. m. Zrcali se dobro posledica fnntovega padca.
Nemčija je v Rusiji kupila 300.000 ton žita; tako se z zanesljivostjo zagotavlja v Berlinu.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je znašal na ^oncu tretjega decembrovega tedna 6874 milijonov Kč in je bil krit s 33-9% (lani ob tem času 49-4%).
Trgovske pogodbe Nemčije z Avstrijo, Ogrsko in Romunijo stopijo v veljavo z Novim letom.
Francoska banka ima že nad 68 mi-ljard frankov zlata; obtok bankovcev je izkazan z 82'5 miljardami. Vse obveznosti v znesku 113 miljard so krite s 60-2 odstotki.
Skoraj vse ameriške železniške družbe so opustile letos zadnjo četrtletno dividendo, ki je znašala lani 1 do 5 dol. Glavnih 171 železnic je imelo v lanskem novembru 483 mil. dol. bruto-dohodkov, letos pa 363 milijonov.
Montecatini, veliki italijanski kemični in rudarski trust, glavnica 500 milijonov lir, je imel letos za 1° odstotkov manjši obratni dobiček kot lani.
Konkurzov v Češkoslovaški je bilo v novembru 114 proti 91 v oktobru in 9S v lanskem novembru, poravnalnih postopanj 337 proti 262 in 44.
Položaj trgovine, obrti in industrije v
Iz poročila predsednika Zbornice TOI g. Ivana Jelačina o delovanju zbornice v dobi od 6. junija do 18. decembra 1*931
(Konec.)
Trgovske zadeve
Kakor ste čuli že na zadnji plenarni seji, je novi obrtni zakon za trgovstvo odlične važnosti. V njeni je uzakonjeno načelo, ki smo ga vedno zastopali, da se mora tudi izvrševanje trgovinskih obrtov vezati na posebno usposobljenost. Izjema je sedaj v zakonu določena samo za izvrševanje malih trgovinskih obrtov. Trgovski odsek je o tej določbi razpravljal na svoji včerajšnji seji in sklenil, predlagati ministrstvu trgovine in industrije, naj izda nared-bo, ki naj bi preprečila izigravanje .zakonitih določil o usposobljenosti. Razen te bodo pa potrebne tudi še glede drugih določb avtentične interpretacije, odnosno izvršilne naredbe. Zbornica bo posvečala vso pažujo, da se v teh odprtih vprašanjih posebno pa tam, kjer vsebuje zakon pooblastila, doseže v polni meri zaščita interesov legitimnega trgovstva.
Izvajanje zakona o pobijanju nelojalne konkurence
nalaga zbornici za TOI delikatno vlogo. Tak zakon je pri nas novotarija, pa se' zato sodišča in upravna ohlastea, še pogosteje pa posamezne stranke obračajo na zbornico s prošnjami za izjavo, tolmačenje in nasvete. Interesi reelnega in solidnega poslovanja zahtevajo, da se določila tega zakona pravično izvajajo, da se iztrebijo izrodki, ki se prav v zadnjem času v trgovskem tekmovanju tako često pojavljajo.
Zbiranje naročil po potnikih
Stagnacija v trgovskem prometu, katera se kaže v sosednjih državah v še občutnejšlh oblikah kot pri nas, je poostrila pritisk inozemske konkurence na naša tržišča. Potniki inozemskih tvrdk oo	-pri nas—v veuiro večjem
številu ter zbirajo naročila tudi pri zasebnikih, potujoč od hiše do hiše. Žal se tega prepovedanega načina trgovanja poslužujejo tudi potniki nekaterih domačih tvrdk. Zbornica je ponovno intervenirala v zaščito domačega trgovstva pri ministrstvu trgovine in industrije, pri banski upravi in sreskih načelstvih. Vsi doslej izdani ukrepi pa niso bili v stanju, da omejijo število kršitev, ki se dnevno ponavljajo. Pričakujemo, da bo uveljavljenje novega obrtnega zakona v tem oziru položaj zboljšalo, ker so po tem zakonu vsi posli trgovinskih potnikov, sklenjeni z osebami, pri katerih po zakonu ni dovoljeno iskati naročil, nični. V času od
1.	I. 1931 do 15. XII. 1931 je izdala zbornica 788 potiskih legitimacij, kar gotovo presega stvarno potrebo. Pri sestavi statistike je zbornica ugotovila, da imajo nekatere srednje in celo manjše tvrdke po 12, 15 in celo 30 trgovskih potnikov. O tem vprašanju je razpravljal včeraj trgovski odsek in bo na današnji plenarni seji stavljen predlog, da se izdajanje legitimacije omeji, ker je upravičen sum, da so tvrdke z nesorazmerno velikim številom potnikov predvsem med onimi, ki kršijo predpise o zbiranju naročil pri privatnikih.
Nadalje je zbornica intervenirala tudi radi
kršitev obrtnih predpisov po krošnjar j ili.
Žkode, ki jih povzročajo krošnjarji trgovcem, so občutne, pa bi bilo ne samo v interesu zaščite legitimne trgovine, ampak tudi iz varnostnih ozirov nujno potrebno, da se kontrola nad krošnjarji poostri, ker se, kakor nam zbornični interesenti poročajo, neredko pečajo z razpečavanjem blaga sumljivega izvora. Tudi v tem oziru bo z. uveljavljenjem novega obrtnega zakona dana možnost, da se dotok krošnjarjev v naše kraje vsaj deloma zajezi.
Intenzivno je zbornica zasledovala
poslovanje koimiinov in je v dokazanih primerih opozorila oblastva na prekoračitve delokroga s strani posameznih konmimnih zadrug in
na izigravanje zakonitih določil v škodo trgovstva.
Interesi ekspertne trgovine
Zbornične akcije za pospeševanje interesov naše eksportrte trgovine so bile zelo mnogobrojne. Omenjam predvsem uspešno intervencijo radi ovir pri izvozu živine in perutnine v Avstrijo, radi kontingentiranja uvoza lesa in živine v Francijo, radi novih tržišč na zapadli za naše sadje, radi kontrole izvoza sadja in končno anketo radi kon-tingentiranja uvoza hmelja v Belgijo in F rancijo.
Razne akcije v zaščito trgovcev
Z ozirom na dekretirano monopolisti-, cijo šolskih zvezkov je poslala zborni-, ca ministrstvu prosvete predstavko s prošnjo, da se monopolizacija opusti, ker bi imela monopolizacija zvezkov težke materijelne posledice, ne da bi prinesla pomembnejše koristi državi.
Med ostalimi akcijami omenjani intervencijo radi prodaje molitvenikov, radi težkoč pri carinjenju raznega blaga in v zadevi osnovanja carinsko-ke-mičnega laboratorija pri carinarnici v Mariboru.
Na zaprosila sodišč in obrtnih obla-stev se je zbornica izjavila v kazenskih in odškodninskih zahtevah glede dopustnega dobička pri prodaji zelja, tolmačenja baisse-klavzule, običajev pri zavijanju in prodaji sveč, glede pravilnosti označb obratovališč, tolmačenja izraza »odprodaja« i. dr., pomena izraza »ca v sklepnih pismih, glede primernosti cen i. dr.
Vpisi v trgovinski register
V trgovinskem in zadružnem registru zbornice je bilo v času od 1. januarja do 1. oktobra 1931 vpisanih in sicer:
I. četrtletje: posameznih tvrdk 18, javnih trg. družb ft, družb z o. z. 18, zadrug 24; izbrisanih v 1. četrtletju: posameznih tvrdk 7, javnih trg. ‘družb 13, družb z o. z. 4, zadrug 8; vpisanih v
II. četrtletju: posameznih tvrdk 29, javnih trg. družb 4, družb z o. z. 15, del-delniških družb 3 (2 centrali, 1 podružnici), zadrug 22; izbrisanih II. četrtletje: posameznih tvrdk 3, javnih trg. družb G, komanditnih družb 1, družb z o z. 1, delniških družb 1 (podružnica), zadrug 2; vpisanih v III. četrtletju: posameznih tvrdk 35, javnih trg. družb G, komanditnih družb 1, družb z o. z. 18, delniških družb 2 (2 centrali, 1 podružnica), zadrug 188 (od teli je 101 pašništvih zadrug); izbrisanih v III. četrtletju: posameznih tvrdk 2, javnih trg. družb 3, družb z o. z. 5, zadrug 2.
Sodelovanje pri zakonskih načrtih
Na poziv banske uprave se je zbornica udeležila razprav o načrtu zakona o vodnih zadrugah. Z nameravanim zakonom o vodnih zadrugah se izloči — kakor se je to zahtevalo že z zakonom o izkoriščanju vodnih sil — nova materija iz enotnega ustava vodnega prava in se bo uredila kot povsem samostalua enota, s čemer pa bi postalo vodno pravo brez vsake stvarne potrebe prekom-plieirano in nepregledno. Pripombe in predloge anketnega odbora je poslala kr. banska uprava ministru za gradbe.
Ministrstvo pravde je poslalo zbornici predloge k načrtu prvega dela novega trgovinskega zakona.
Končno je zbornica izvršila pismeno anketo in zbrala materijal za pravno ureditev vprašanja poslov na obroke ter slavila po zaslišanju prizadetih krogov ministrstvu predloge k načrtu zakona o varstvu živali in rastlin.
Obrtniške zadeve
Tudi za obrtništvo pomeni preteklo leto težko gospodarsko preizkušnjo. Splošna gospodarska kriza je občutno zadela vse stroke obrtništva brez razlike. Obrtnik po mestih in industrijskih centrih je trpel pomanjkanje naročil s strani meščanskih in delavskih slojev,
katerim so povzročile redukcije plač, mezd in zaposlenega osebja močen padec kupne moči. Prav tako je postal vodno težji položaj podeželskega obrtnika, ki je odvisen od naročil in plačilne zmožnosti kmeta.
Roko v roki z vedno večjim pomanjkanjem naročil se :pojavlja v zadnjem času tudi stalno nazadovanje cen obrtniškim izdelkom. To velja tako za oblačilne in živilske stroke, kakor za lesne, kovinske in gradbene obrte. Kjer je zaznamovali povišek cene, sla temu kriva le draginja surovine in povišek režije. Podjetniški zaslužek pa vkljub morebitnim višjim cenam absolutno in relativno slaluo pada. Prisilno določanje cen s strani oblastev je težko pogodilo nekatere živilske obrte. Smatramo za neizogibno, da se upoštevajo pri kalkulaciji režijski izdatki, ki jih prizadeti obrtniki lahko nepobitno dokažejo, poslabša še posebno
poostrena inozemska konkurenca.
Čevljarska stroka na primer ni prizadeta samo pri novih čevljih, temveč so ji začele odvzemati številne po-pravljalniee Bafe tudi popravila. — Zbornica je s posebno spomenico opozorila ministrstvo trgovine in industrije na nevzdržnost položaja čevljarske stroke ter prosila, da se Bati ne dovoli otvarjanja mehaničnih popravljalnic čevljev. Nič boljši ni položaj v konfekciji. Tovarna izpodriva ročno delo. V šiviljski stroki je konkurenca potisnila zaposlenost in ceno na minimum, ko postaja delo že nerentabilno. Pletilska obrt se je izredno razvila, odkar se je lo delo mehaniziralo. Ako se vpošteva-jo poleg obrtnih pletilk še one, ki delajo brez obrtnega lista, gre njihovo število v stotine. Domač trg je z njihovimi izdelki prenasičen. Sedlarska stroka izgublja glavno delo, t. j. dela za konjsko vprego in luksuzne vozove. Vzdrži le še oni, ki se specijaližira na motorna vozila, za kar pa so potrebne znatne investicije za delavnico in Orodje. Podobno velja za ko tarski Obrt. Kovaškega dela je vedno manj. V vodni, osobito pa kurilni inštalaterski obrti še pbčuti huda konkurenca inozemskih podjetij, ki v zvezi z dobavo inštalacijskega materijala pogosto prevzemajo' pod firmo domačinov tudi montažo naprav.
Hujše od legalne konkurence škoduje obrtništvu
konknenea nelegalnega oh rtu vanj«.
ker od,jemljejo obrtniku delo in zaslužek ljudje, ki so v svojem glavnem poklicu brezposelni ali slabo zaposleni, pa posegajo po neupravičenem rokodelskem delu. Posebno težak je v tem pogledu položaj podeželskega obrtnika.
Pobijanju nelojalne konkurence in šušmarstva je posvečala zbornica posebno pažujo. V novem obrtnem zakonu je v tem oziru vlada ustregla opozori Ivam in predlogom zbornic ter sprejela v zakon med drugim osobito zaščitne odredbe proti nelegalnemu obratovanju, ki se je doslej skrivalo za raznimi družbami in gospodarskimi zadrugami. Četudi se zlo nelegalnega obrto-vanja kljub najenergičnejšim ukrepom ne bo moglo nikoli popolnoma odpraviti, je vendarle upati, da se bo moglo vsaj primerno omejiti.
Vprašanje obrtniških kreditov
pbslaja s tehničnim in komereijalnitn razvojem obrta vedno važnejše. Obrtnik potrebuje kredit, ako naj izvrši v delavnici moderne preureditve in investicije. Še bolj pa ga pot.elmje, ako se hoče potegovati za večje dobave, bodisi posamič ali v družbi. Vprašanje pridobitve državnih dobav je poleg olajšanja pogojev za male obrtnike odvisno v veliki meri tudi od obrtniškega kredita. Zato je zbornica tudi v preteklem letu posvečala vso pažnjo temu vprašanju.
Kreditiranje obrtnika so vršili po mestih razni bančni in drugi denarni zavodi. Na deželi je delal obrtnik s tamoš-njimi posojilnimi in hranilnimi zadrugami, ki so mu poprej skoro docela zadoščale. V tem je bil eden glavnih vzrokov, da ni kazal doslej posebnega zanimanja za kredit Zanatske banke, ki je bil vrhu tega zvezan še z raznimi formalnimi težkočarni.
Konec članka na 4. strani.
tu«. Milan Šnkije:
Zaščita umne svojine
(Koncu.)
Nadalje konstatira g. Perič, da se ne more za naučno svojino uveljaviti razlog pravičnosti, kakor po njegovem mnenju niti ni pravično, da praktični tehnik, ki se je poslužil znanstvenega odkritja, s svojim razumom Izkoristiti sam in edin oni izum. V poštev ne pridejo samo naravoslovni nauki, marveč tudi moralne vede, kjer niso mogoči izumi in odkritja, ki bi se dali neposredno industrijsko izkoristiti. In vendar so bile storjene duhovne in nematerijalne kreacije, ki so dale človeškemu društvu nove impulze in so pospešile razvoj kulture. Načrt konvencije ne jemlje ozira na tvorce takih kreacij. Potem reče g. Perič; »Izgleda nam, da se načrt konvencije, svojom sistematSkom pažnjom da, kod naučnika, izazove revnost u radu i samim izgledima na lične profite, stavi j a malo i suviše na stranu utilitarističke škole, koja od s vi ju pobuda ljudskog delanja, daje prvenstvo pobudama osnovanima na ličnoj koristi, škola koja prolazi iz materij alistlčkoga shvatanja čovječ-jega sveta. ... U mesto ideje individualizma i ličnog interesa (egoizma), treba negovati ideju društvenoga je-dinstva i altruizma. ... Društvo ima i svoju duhovnu stranu, i kulturu duše treba stavljati ispred i iznad kulture materije ili tehničke kulture. Ovo naročito važi za naučnike i intelektualce ko ji, nalazeči se na čelu društva, ima ju za poziv da svojim bližnjima ukažu na puteve kojima treba iči. Naše mišljenje je, da se med ju ovim putevima ne nalaze patenti za odkriča ili pronalaske kac ni avtorska prava i u opšte intelektualna svojina.« — Po njem bi dobil intelektualni egoizem z uvedbo zaščite naučne svojine le novo pobudo. Itak prinaša znanstvena profesija dostikrat tudi ekonomskih koristi, tako da se pri znanstvenemu delu nema-terijelnemu interesu često pridružuje materijelni interes. To stanje bi se še poslabšalo z ustanovo naučne svojine in patentov za znanstvena odkritja in izume. Vsled neprestanega stika s fizično naravo so znanstveniki že preveč naklonjeni materiji in Zavračajo idejo duhovnega. Ta duh brezverja se bo samo pojačll z materij aliziranjem profesije potom ustanove patentov. »Svečeniki cerkve he_ verovanja ne smejo trgovati v Svojih hramih.« Izogniti se moramo Oni epasnosti tem nujneje, ker je bila svetovna vojna povzročena najVeč po »kultu pozitivizma i odsustvu religije, činjenica za koju pritodne nauke noše jedan veliki deo odgovornosti«.
Poslednji stadium je ta, da je pustilo Društvo narodov izdelati po svo-ji Komisiji za Intelektualno sodelovanje nov projekt mednarodne konvencije, ki je bil letošnjo pomlad poslan vsem vladam v Izjavo. V novem konceptu so v glavnem pridržana načela prvotnega osnutka. Razveseljivo je, da se je naša Uprava za zaščito industrijske svojine, ki je bila vprašana, tudi o novem konceptu Izrazila negativno. Obstoji tedaj hada, da se projekt ne bo realiziral.
Svoje nazore lahko zaključno resu-miram v kratkih stavkih;
Zaščita industrijske svojine, kakor je izvedena v veljavnih zakonih in v mednarodni Pariški uniji, ustreza potrebam narodnega gospodarstva in naj ostane nedotaknjena. Zaščita avtorskega prava po našem zakonu in Bernski konvenciji gre že do skrajnih dopustnih mej ali celo preko njih. Zahteva po zaščiti znanstvene sVo-jlne se mora a limine odkloniti. V tem pogledu se pridružujemo mnenju g. Periča, ki mu očitam le izpad na industrijsko svojino, kateri je razumljiv, ker izvira iz nejasnega pojmovanja te panoge. On namreč misli, da igra v njej glavno vlogo pravo avtorja, dočim temelji zaščita industrijske svojine v istini po nujnih potrebah narodnega gospodarstva in ustvarja ter ureja pogoje za lojalno konkutenco.
Položaj trgovine, obrti in industrije v ^Iffveniji
• ;	Konec	članka	s	3.	strani.
Zadnje čase pa so prilike na denarjem trgu ta položaj bistveno izpreme-,oiile. Ker v podeželskih kreditnih zadru-fgah ni denarja, se je tudi podeželski [obrtnik začel zatekati po kredit k Zanat-[iski banki. Dosedanji cenzurni odbori [ljubljanske podružnice Zanatske banke, |!katerih je 56 in ki doslej niso pokazali jfpravega življenja, bodo predvidoma igrali kmalu znatno vlogo. S tem pa po-istane aktualnejše tudi vprašanje ustanavljanja obrtniških kreditnih zadrug, o katerih je bilo dosedaj v našem kreditnem gospodarstvu še prav malo čuti. (Obrtništvo čaka v bližnji bodočnosti na [tem polju mnogo dela, osobito ker se |t>o moralo v zvezi s kreditnimi zadrugami reševati tudi vprašanje sistematične ureditve obrtniških produktivnih, nakupovalnih in prodajnih zadrug in pa organizacijo obrtniške udeležbe pri licitacijah državnih in samoupravnih dobav.
Za tehnično izpopolnitev obrta moremo v prostem letu zaznamovati znaten naprede :. Moderni izpopolnitvi mizarskih delavnic, ki so v lem pogledu pred-jinjačile ter si ustvarile ugodne pogoje za Jkvalilativno in kvantitativno konkurenco z najboljšimi inozemskimi izdelki te Ivrste, so sledile tudi druge stroke. V mnogih kovinarskih obratih se instalirajo pogonske naprave in stroji, ki bistveno olajšujejo delo, povečujejo kapaciteto pri relativno zmanjšani režiji ter omogočajo večjo preciznost izdelave. Omeniti je vedno pogostejšo uporabo nove varilne tehnike, ki jo pospešujejo osobito zbornični tečaji z: avtogeno va-
Senje. Instalacijska stroka zaznamuje ve-ik napredek posebno glede instalacije centralnih naprav, pri kateri smo bili še ipred kratkim skoro popolnoma odvisni Jod tujcev. Zbornični obrtnopospeševalni zavod je posvetil razvoju teli strok posebno pažnjo ter je podelil v več primerih podpore domačini mojstrom, da so se jmogli izpopolniti v inozemstvu. V prehranjevalni stroki opažamo tehnični razvoj pri pekarnah, ki v vedno večji n.eri uvajajo moderne peči. Tudi stavbna 'stroka vedno bolj mehanizira svoje obra-jtovanje, zlasti v pogledu železobetonske ;tehnike. Huda konkurenca je dovedla ;tudi oblačilne stroke do tega, da so začele uvajati strojno delo. Tako so že zaceli tudi nekateri čevljarji uporabljati [razne rokodelske pomožne stroje na električni pogon.
Važno je nadalje, da posveča obrtni-ošobito knjigovodstvu in kalkulaciji, kjer ga podpira zbornica s posebnimi tečaji, ki jih prireja njen zavod za pospeševanje obrta v to svrho.
Od stanovskih organizacij je bilo v prošlem letu v zborničnem okolišu 178 obrtnih in 54 gostilničarskih zadrug, 2 zvezi obrtnih zadrug, 1 zveza čevljarskih zadrug in 2 zvezi gostilničarskih zadrug. Na novo so se ustanovile 3 zadruge in zveza čevljarskih zadrug, v stadiju ustanovitve pa je zveza pekovskih zadrug. Organizacija teh zadrug temelji na predpisih obrtnega reda. Nov obrtni zakon prinaša, kakor smo že na zadnji plenarni seji poročali, mnoge novote v pogledu ustroja obrtnih zadrug in njihovih zvez. Predvsem moram opozoriti, da se po 9. marcu 1932 ne bodo mogle, razen nekaj redkih izjem ,več ustanavljati strokovne zadruge, zveze obrtnih zadrug pa bodo mogle obstojati nadalje samo na podlagi društvenega zakona. Ustanoviti pa se imajo obvezni okrožni odbori, ki bodo združevali vse obrtne zadruge (združbe) določenega okoliša.
Važen mejnik v zborničnem delovanju
V obrtnopravnem pogledu lahko smatramo datum 9. novembra, ko smo dobili nov obrtni zakon, /.a važen mejnik v zborničnem delovanju. Važen je tudi zakon o grad bab, ki je Stopil v veljavo 16. decembra t. 1. ter pomeni za gradbeno stroko znatne izpremembe napram dosedanjemu stanju. Osobito bodo predpisi o regulaciji mest in tujskoprometnih krajev ter o pogojih eksproprijacije pripomogli k temu, da se bo v naše stavbarstvo zaneslo več sistema in smolreno-sti. Predlogi zbornice, ki jih je stavila k načrtu zakona, so v znatni meri pripomogli, da so se vpoštevale pri končni redakciji tudi želje naših gospodarskih krogov. Omenili bi bilo nadalje konzul-tatrViio delo zbornice pri izdelavi ured-
be o elektrotehničnih normah, ki naj uvedejo v tem pogledu enotnost za celo d ržavo.
Pri inlervencijonističnem delu zbornice bi bilo omeniti posredovanje v korist stavbnim podjetjem radi prevzema tvrdke Slograd po banski upravi, zapo-slenja inozemskih podjetij pri hotelskih instalacijah, radi otvarjanja Bafinili obratovalnic, izvrševanja obrtnih opravil v banovinskih in kaznilniških zavodih, radi vinotočev pod vejo, klanja živine in prodaje mesa po kmetih in Špeharjih, radi regulacije cen kruha in mesa.
Konzultativno delo zbornice v okviru obrtnega reda obsega izjave obrtnim )b-lastvom o 120 dispenznih prošnjah za nastop raznih obrtov, o 2 prošnjah ino-zemcev za dovolitev izvrševanja obrtov, o imenovanju predsednikov pri 16 preizkuševalnih komisijah za pomočniške preizkušnje, o preizkuševalnih redih za 2 zadrugi, o 3 prošnjah za stavbniško koncesijo, o 1 prošnji za podružnico stav-beniškega obrta, 23 prošnjah za omeje-n zidarsko koncesijo, o 2 prošnjah za podružnico zidarskega obrta, o 5 prošnjah za razširjenje omejene zidarske koncesije, o 9 prošnjah za omejeno tesarsko koncesijo, o 1 prošnji za razširjenje omejene tesarske koncesije, o 2 prošnjah za omejeno kamnoseško koncesijo, o obsegu pravic zidarskih mojstrov v Mariboru, o ustanovitvi zveze čevljarskih in pekovskih zadrug, o ustanovitvi 3 zadrug in pomočniškega zbora pri 1 zadrugi, o izpremembi pravil 26 zadrug, v dveh primerih o reorganizaciji zadrug, o 1 prošnji za zaklepanje in straženje hiš in o 9 prošnjah za jugoslovansko državljanstvo. Dalje je podala zbornica inicijativno ali na poziv svojo izjavo v številnih primerih razmejitve obrtnih pravic in delokroga poedinih obrtov.
Zbornica se je udeležila mnogih anket, dalje obrtniških zborov in sestankov, kjer so dajali njeni delegati razna pojasnila in navodila ter sprejemali želje in pritožbe obrtništva.
Strokovna izobrazba obrtniškega naraščaja
Pri strokovni izobrazbi obrtnega naraščaja bi omenil osobito dejstvo, da so komercijalui in risarski tečaji, ki so se vršili v teku letošnjega in lanskega leta, znatno izboljšali kvalifikacijo učnih moči za obrtnonadaljevalni šolski pouk. Kaže se potreba, da se k pouku v obrtnih nadaljevalnih šolah kot učitelji pritegnejo tudi sposobni mojstri in prvovrstni pomočniki. S tem se bo ta pouk tesneje naslonil na praktično delo in dobil ožji stik z učenjem v delavnici-Statistika o obrtnih nadaljevalnih šolah v prošlem šolskem letu kaže, da smo imeli 94 obrtnih nadaljevalnih sol s 329 razredi, 6830 učenci, 383 učitelji. Od teh šol je bilo občih 83, strokovnih rokodelskih 8 in gostilničarskih 3.
Z novim obrtnim zakonom se postavlja obrtnemu nadaljevalnemu šolstvu v celi državi enoten temelj. Zbornica je temu šolstvu, kakor Vam znano, posvečala vedno posebno pažnjo. N' prošlem U-lu je podelila poedinim obrtnim nadaljevalnim šolam 160.000 Din podpore, lažen tega pa založila iz preostalih sredstev, namenjenih za le šole, se risarske predloge za strojno ključavničarstvo, za gradbeno stroko in za stavbno mizarstvo. Te predloge so se jako dobro obnese pri pouku. V delu so se risarske predloge za druge stroke, la učila bodo venkega pomena za izpopolnitev pouka na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Številke iz zbornične pisarne
Nekoliko vpogleda v zbornično poslovanje se Vam nudijo še sledeče številke:
Zbornični vložni zapisnik beleži do vštevši 15. decembra t. I. 22.561 številk, število ekspediranih vlog in dopisov pa je doseglo pri zbornici 17.070, pri pospeševalnem zavodu pa 975. Poleg tega je zbornica objavila 2.640 dobavnih razpisov, da opozori interesente na udeležbo pri licitacijah. Vršile so se tri seje predsedstva, po štiri seje trgovskega in obrtnega odseka ter tri seje industrijskega odseka in pet sej Uprave Zavoda za pospeševanje, obrti. Potrdil v svrho carinskih olajšav pri uvozu je izdala zbor-
nica 901, potrdil za oprostitev carine in skupnega davka na poslovni promet 176, Pb^l^H za udeležbo na licitacijah 1.276, potrdil za oprostitev skupnega davka na poslovni promet 1215, potrdil o proto-kolaciji tvrdk 8, potrdil v svrho nabave industrijske soli 71, raznih drugih potrdil 507, potniških legitimacij za tuzem-stvo 788 in potniških legitimacij za inozemstvo 8.
Gibanje v trgovini in obrti
Kretanje v trgovini in obrti nam pred-očuje sledeča statistika:
Pri trgovini je znašalo;
v I. četrtletju: število prijav 290, število odjav 376; razlika — 86;
v II. četrtletju: število prijav 256, število odjav 263; razlika — 7;
v 111. četrtletju: štev ilo prijav 293, število odjav 228; razlika -j- 65.
Skupaj se je torej število obratov zmanjšalo za 28 obratov.
Pri obrtnih podjetjih pa beležimo: v I. četrtletju: število prijav 632, število odjav 565; -J- 67;
v II. četrtletju: število prijav 583, število odjav 434; -j- 149;
v 111. četrtletju: število prijav 570, število odjav 393; -|- 177; tako da znaša skupni prirastek obratov 393 za prvih devet mesecev tekočega leta.
Resnost našega gospodarskega položaja
Predno zaključim poslovno poročilo, izrekam vsem gospodom zborničnim članom, ki so mi poslali izčrpna informativna poročila glede položaja trgovine, industrije in brti v svojih okoliših, svojo prisrčno zahvalo. Številke, ki jih navajajo v teh poročilih, so tako kritične, da se je treba nad njimi resno zamisliti. Hočem navesti le par podatkov iz prejetih poročil, ki morajo tudi vsakemu la-jiku odpreti oči nad resnostjo našega gospodarskega položaja. Tako nam poroča g. zbornični podpredsednik Konrad Elsbacher, da so mezde delavcev v Trbovljah, ki so znašale v dobi od 15. februarja do 15. novembra 1929 še nad 51 milijonov dinarjev, padle v istem razdobju leta 1930 že na 28 milijonov dinarjev, tako, da znaša razlika na izplačanih mezdah v enem samem letu skoro 23 milijonov dinarjev.	,
Padec izvoza lesa
Predsednik Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev in zbornični član g. ing. Joško Kobi ugotavlja v svojem poročilu porazne številke glede izvozne trgovine lesa iz Dravske banovine. Po njegovem poročilu je padel izvoz lesa iz Jugoslavije v razdobju od januarja do septembra tega leta napram razdobju v letu 1929: drva: januar — september 1929: -18244 vagonov, 1931: 18.385 vagonov;
stavbni les; januar — september 1931: 110.651 vagonov, 1931: 58.624 vagonov.
Enako katastrofalen padec beležimo glede vrednosti izvoženega lesa, ki kaže: drva: januar — september 1929: 106-3 milj. Din, 1931: 35'0 milj. Din;
stavbni les: januar — september 1929: 1101-3 milj. Din, 1931 531-9 milj. Din;
pragovi: januar — september 1929: 132-5 milj. Din, 1931: 92-9 milj. Din;
lesni izdelki januar — september 1929: 90’9 milj. Din, 1931: 30-9 milj. Din.
Iz tega pregleda sledi, da smo nazadovali v razdobju januar — september j929 napram 1931 za preko 50 % po količini, istotako v ceni za okrog 55 odstotkov.
Podobno izzvenevajo poročila zborničnih članov gg. Josipa in Stanka Lenarčiča, pesimistično je razpoloženo poročilo g. A. Stergarja in vso težavnost plačilnih razmer nam odkriva poročilo g-F. Pintarja. Gospodje zbornični člani E. Kastelic, J. Lavtižar in A. Češarek so stavili predloge, ki 'jih bo zbornica v svojih akcijah samoumevno vpoštevala in prosil bi še ostale zbornične člane, ki dosedaj niso poslali svojih poročil, da to storijo v čim krajšem času, ker bomo na ta način dobili pregledno sliko potreb zborničnega okoliša in lahko usmerili v novem letu pravilno zbornično delovanje. Resnost današnjih dni nam diktira vsem skupaj najožje in stalno sodelovanje, poglobitev stikov z vsemi gospodarskimi in stanovskimi organizacijami,
da z združenimi močmi prebrodimo
težke čase,
ki jih povzroča svetovna gospo.darska
kriza. Le naši združeni napori nam bodo omogočili, da prestanemo to trpko preizkušnjo ir. da obvarujemo gospodarstvo še večjih škod.
Izdatki za vojsko posameznih držav
Društvo narodov je zbralo podatke o izdatkih posameznih ve?,,ih driav za vojsko. Slika, ki nam jo ti podatki, katere objavlja pariški Temps , nudijo, je sledeča (v iranc. frankih):
Anglija izda letno 19 miljard 605 milijonov, U. S. A. 18 miljard, Kifsija 16 miljard 800 milijonov, Francija 13 miljard 860 milijonov, Italija 8 miljard 417 milijonov, Japonska 6 miljard 668 milijonov, Nemčija 4 miljarde 2(8 milijonov, Poljska 2 miljardi 278 milijonov, Češkoslovaška 9.0 milijonov. To so pa samo izdatki, ki so namenjeni suho-ze-mski vojski. K temu je treba prišteti še izdatke za zrakoplovbo, ki znašajo: Anglija 2385 milijonov, U. S. A. 2750 milijonov, Kusi,a 2 miljardi, 1-raucija 2129 milijonov in Italija 1272 milijonov.
Toda tudi s tem še niso izčrpani vsi izdatki, katere porabijo te države za s\oje oboroževanje. Danes porabi \saka država velikanske vsote za kemijsko vojno, vedeti je pa tudi iieba, da so to podatki, ki jih prizadete države same navajajo. Gotovo pa je, da se upora ijajo razen tega še številni drugi zneski, ki se pa skrivajo pod raznimi, navidezno nedolžnimi imeni.
Ce le površno pregledamo teh par številk, tedaj vidimo, da se v vojne namene izdajo danes velikanske vsote, katere igrajo v današnji dobi splošne gospodarske krize, ko so vseč države primorane uvajati čim večjo štednjo, veliko vlogo. Ni čuda radi loga, da se upravičeno smatra, da je od vprašanja razorožitve odvisno, ali bomo p-ema-gali gospodarsko krizo ali ne. Zalibog pa so bili vsi napori, ki so se do sedaj v ta namen podvzeli, brezuspešni. Upati pa je, da bodo le države končno vendarle — četudi po sili razmer prisiljene — izpregledale in pričele vprašanje razorožitve z resnimi nameni reševati.
Nove angleške zaščitne carine
Dne 21. t. m. je stopil v veljavo tretji angleški zakon, ki uvaja zaščitne carino Vrednost uvoženega blaga, ki je prizadeta s tem zakonom se ceni na 31'/* miljona funtov letno.
Carina znaša 50% od vrednosti ter zadeva 16 vrst predmetov, med temi zlasti: bombažno blago, obleke, radio aparate, predmete za električno razsvetljavo, fotografske aparate, kemikalije itd.
Celokupna vrednost onega uvoženega blaga, ki je bilo prizadeto s prejšnjima zakonoma o vpeljavi zaščitnih carin je znašala lani 35 miljonov funtov.
Ze v 24 urah
barva, plesira ln krmilno anali obleke klobuke Itd.
Skrnbi in evcllolika nrajce, ovratnike in manšete. l’ere. suši. munga in lika douinfe perilo
tovarna JOS. REICH.
OGRSKA AGRARNA KRIZA Sli ZAOSTRUJE
Vsled ekspertnega zastoja in stagnacije zunanjetrgovskega prometa je nastopilo v Ogrski pooslrenje agrarne krize. Oblikovanje cen se ne drži nobenih norm več in so cene za krmila visoko nad pšeničnimi cenami. Zato so pričeli kmetje zopet krmiti s pšenico, da jim ni treba kupovati krmilne koruze za višjo ceno. S tem pa pade ekspertni previšek pšenice in se zmanjšuje izvozni volumen. Položaj je tem težavnejši, ker stagnira tudi izvoz živine »n so cene mesa na domačem trgu iziedno padle. Kakor vidimo, se morajo boriti vse države /. istimi gospodarskimi tež-kočami.
Bodočnost angleškega funta
Angleški zakladni tajnik je imel dne 9. t. m. v parlamentu govor o bodočnosti angleškega funta, o katerem je dejal med drugim sledeče:
Vlada bo nadaljevala s svojo politiko, ki stremi za povečanjem kupne moči funta v notranjosti države. Stabilizacija funta je brezpogojno potrebna, če si želimo v svetu zdrave trgovinske otl-nošaje. Četudi je jasno, da ni mogoče prorokovati kdaj in na kateri višini bomo stabilizirali funt, vendar je naš končni cilj le njegova stabilizacija in moram reči, da smo pripravljeni pod-vzeti vse mogoče korake, samo da čim-prej dosežemo ta naš cilj. Da se nekoliko pobavim z vrednostjo funta v inozemstvu, naj predvsem omenim glasove, ki so se širili o naši vladi v inozemstvu v zvezi s padcem vrednosti funta. Natolcevali so nam, da smo sami prostovoljno povzročili padec vrednosti funta, v svrho da bi zmanjšali dnine in produkcijske cene, kar naj bi poživilo našo industrijo. Te svoje trditve so podpirali še z dejstvom, da se je že pred dolgo časa pojavilo lahno povečanje vsote plačilnih sredstev. Trdili so, da je ta dogodek začetek inflacije. Mislim, da ni treba tu povdarjati, da take trditve ne vsebujejo niti trohice resnice.
Kar je bilo v naši moči smo storili, da bi obdržali zlato podlogo, toda morali smo se ji odreči iz vzrokov, ki leže zunaj nas. Skupen obtok vseh novčanic je trenutno nekoliko manjši od onega pred 12 meseci. Ne verujem, da bi inozemstvo upoštevalo, da je sedanja situacija naše države različna od one, recimo Francije ali Nemčije v času padca njih valute. Te države so tedaj izkazovale velike deficite v svojih budžejih; morali so jih kriti z novimi bankovci. Ni nikakega razloga, da bi mislili, da homo tudi mi imeli letos in še manj piihodnje leto kak deficit v državnem proračunu. Pač pa govore številni razlogi za to, da lahko trd mu. da tm vtHtra v stanu zadostili vsem svojim obvezam letos in da bo tudi lahko znatno prispevala k amortizaciji svojih dolgov. Radi katerih vzrokov je prišlo do padca vrednosti funta v inozemstvu? Lahko bi jih našteli več, k sreči pa so se pojavili skupaj. Nahajamo se baš v letnem času, ko že običajno občutimo naraščajoči pritisk na kurze, kot po • sledico plačilnih obvez za naš sezonski uvoz. V ostalem pa je bil ta pritisk letos še večji, izvirajoč od anormalnega uvoza, ki se je do pred kratkim vršil in ki je sedaj ustavljen vsled korakov, ki smo jih podvzeli.
Ni dvoma, da so tuji kapitalisti potegnili svoje kredite, ki so jih imeli pri nas. Tu pa moram povdariti, da kljub vsemu ni tega storila niti francoska vlada in niti francoska Narodna banka. So gotovi, ki so že prej potegnili svoje kredite radi pomanjkanja zaupanja, fbda ne radi splošnega stanja pri nas, nego v njih lastni državi in tudi radi tega, ker so hoteli imeti na razpolago svoje tekoče kredite. Z zadovoljstvom pa moram konstatirati, da so naši državljani ohranili mirno kri in duševno ravnovesje, kar oboje je vedno priznaval ves svp( angleškemu narodu. Mislim, da bodo tisti tujci, ki sedaj potegujejo svoje k rod i te in ki pri tem radi sedanjega stanja funta trne izgubo. še kruto obžalovali la svoj korak, kaili prepričali se bodo, da niso imeli zato najmanjšega povoda. Ne smemo pa pozabiti, da kljub temu, da sp trenoino borimo s težavami, da bi dobili potreben denar za plačilo naših inozemskih dolgov, da smo še vedno plavna država upnica na svetu: brez vsakih dvomov lahko trdim, da bo funt zopet 'znvoievnl ono me-to, katero ie no«edoval kot rdav-no mednarodno kreditno sredstvo, v trenutku, ko sp bo izboljšala splošna svetovna situacija.
Kdor podpira »Trgovski koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi!
€VavodiIa za poslovanje s Poštno hranilnico
Na podlagi zakona o poštno-hranil-nem-čekovnem in virmanskem prometu je nuui.ster za promet predpisal nova navodila za poslovanje s Poštno hranilnico kraljevine Jugoslavije, ki so objavljena v /Službenih novinah« od 18. decembra. Ta navodila vsebujejo način poslovanja imetnikov čekovnih računov s Poštno hranilnico, kakor tudi poslovanje v poštnohranilnem prometu in v nakazniškem prometu z inozemstvom. V navodilih je določena tudi višina pristojbin za posamezne vrste prrfmeta in cena za posamezne tiskovine. Cena poštnih .položnic je določena za prvih 1000 komadov 150 Din, za vsakih nadaljnjih 1000 komadov pa 120 Din. Knjižica, ki vsebuje 50 čekov, stane 20 dinarjev; v tej vsoti je zaračunana tudi taksa za ček od 10 par pri komadu, ki je na vsakemu čeku natisnjena. Znesek posameznega čeka, ki se glasi na prinositelja, je omejen na 100.000 Din, izjemoma more uprava centrale ali podružnice odobriti lastnikom računov, ki imajo velik promet, da izdajajo čeke preko 100.000 Din. Cena za 100 komadov čekovnih nakaznic stane 30 dinarjev, znesek ene čekovne nakaznice za izplačilo v gotovini pa je omejen na 100 tisoč dinarjev (izjemoma more uprava odobriti povišanje tega zneska do 500.000 dinarjev). Cena za kuverte Poštne hranilnice znaša 15 Din za 50 komadov.
Poštna hranilnica računa naslednje takse: 1. Manipulativno takso od 50 par za vsako vplačilo ali odobrenje s prenosom (kliringom) brez ozira za vsoto;
istolako zaračuna tudi za vsako izplačilo v gotovini ali s prenosom za vsakih načetih 5000 Din. 2. Provizijo za vplačila v višini l/10"/oo, to je 10 par za vsakih začetih 1000 Din; od te provizije so oproščena vplačila s prenosom (kliringom) in drugi prenosi brez uporabe golovine v sami Poštni hranilnici. 3. Provizijo od V2 °/oo za vsa izplačila v gotovini na podlagi čeka ali čekovne nakaznice in za prenose na ži-rovne račune pri Narodni banki; 4. Provizijo l°/oo za prenose v inozemstvo (minimalno 2-50 Din); 5. Provizijo 2°/oo za izplačila v inozemstvo (minimalno o Din). (1 Takso 1 Din od vsake poštne nakaznice, ki jo kasira in znesek prenese na račun koristnika. 7. 1 Din za vsako pogojno izplačilo. 8. Takso 1 Din za pisanje nakaznice v zvezi s skupnim ali trajnim čekom. 9. Takso 3 Din za vsako posebno obvestilo o izplačilu čekovne nakaznice, ako se zahteva. 10. Takso 10 Din za vsako dinpo-zicijo brez kritja. 1.1. Takso od 15 Din letno za vsak trajni ček. 12. Takso 3 Dir. za vsako neopravičeno pismeno reklamacijo.
RO'ie:x
Knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
,.KARTOTEKA" d. z o. z. L;ubljana, Selenburjkiva 6/1
Telefon Sfcv. 33-3S
Polet v Indijo ali reklama zastonj
Lastnik tovarn čevljev Bafa je zamislil polet v Indijo. StartaI je v Zlimi in leti počasi v začrtani smeri. Časopisje sledi poletu sz napetostjo« in poroča o tem dnevno, kakor da bi šlo za kak rekord. V resnici je pa vse to le reklama, navaden »bluf« za naivne kon-sumente. Kdor pozna način Bafove reklame, bo vse to kmalu spregledal in se nad noticami o poletu kvečjemu ie siirrfntr Ko opozarjamo na to novo ;>rekord 11 o; delo Bate, se spominjamo zopet na zadnjo potresno nesrečo v južni Italiji- Ob tej priliki je poslal Bafa za žrtve katastrofe neznaten iznos v lirah, ki jih je pa italijanska v’ada od-
klonila. — Mar ni bila to le reklama? 'I udi naši kraji so bili neštetokrat prizadeti od elementarnih nesreč; kakor povodnji, požarov i. dr., toda še nikdar nismo slišali, da bi se Bata spomnil nesrečnih žrtev s kako denarno podporo. Naravno, pri nas ne potrebuje Bafa take reklame, saj je povsod že dobro usidran, v Italiji 11111 bi pa bila pra” dobrodošla. Vendar mu ni bilo preveč toplo pri srcu, ko se je italijanska vla-tla zahvalila za njegovo Velikodušnost. Želeti bi bilo, da bi tudi pri nas poslali treznejši in ne prisojali previsoke vrednosti in važnosti dejanjem, ki so običajna reklama.
' ■■
(\\\\\\x\XV
Vpisale so se nastopne firme.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Parna žaga Ljubljana, Glavni kolodvor, družba z o. z.
Obratni predmet: Rabokup parne žage v Ljubljani, Metelkova ulica št. 4 zraven glavnega kolodvora, ki je last g. šiške Ivana ter obratovanje te žage za rezanje tujega blaga proti plačilu.
Visokost osnovne glavnice: 10.000 Din-
Na to vplačani zneski v gotovini:
10.000	Din.
Poslovodje: Pavlin Ernest, tovarniški poslovodja v Ljubljani, Metelkova ulica St. 4.
Deželno kut trgovsko sodišče v Ljubljani. odd. ifi., dne 28. novembia 1031.
(Firm. 1017/31 — lig C V 27/1)
Sedež: Škofja Luka. Mesini lig st. 43.
Besedilo: MaŠiirarna žužek, «lriiž-ia z o. z.
Obratni predmet: Izdelovanje, nakup in prodaja vsakovrstnega v stas ičarsko ! široko spadajočega blnga ler sploh obratovanje slaščičarne in točenje brezalkoholnih pijač.
\ isokosl osnovne glavnice: 5000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini 500!) dinarjev.
Poslovodje: Žužek Viktor, slaščičar v Škofji Loki. Mastni trg 43.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani. odd. ML. dne 2S. n^ive n1.m 1031.
(Firm. 1014/31 — Kg (J II HO, 1)
Sedež: Trebnje na Dolenjskem.
Besedilo: I. Marčen.
Obratni predmet: Trgovina z lesom in
ogljem.
Imetnik: Marcon Ivan, lesni trgovec v Trebnjem.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu. odd. M., dne 3. decembra 1031. (Firm. 366/31 — Kg A 11 57/1)
Vpisale so se naslednje izpreinenibe in dolatki pri nastopnih firmah:
St dež: Domžale.
Besedilo: Tovarne klobukov in slamnikov Ladstiitter, ivurzthaler, Obenval-der, Stemberger, družba z o. z.. Domžale.
Besedilo firme glasi se odslej: Tovarne klobukov in slamnikov L idslatter^ Kurzthaler, Ober\\a'der, Stemberger, družba z o. z., Domžale.
Visokost osuo\ 11 e glavnice: Glasom notarskega zapisa z dne 20. novembra 1031. sp je zvišala osnovna glavnica od
240.000 Din za 10.000 Din na 250-000 dinarjev in je takisto prvotna glavnica 240.00!) Din, kakor tudi zvišana vsota
10.000 Din. *kupaj 250.000 Din, *sa v gotovini vplačana.
Izpiemenile so se točke Prvič ', Tre-tjič .	; edmič in Osmič« družabne
pogodbe.
Od Kreditnega zavoda za trgovino in induslrijo predlagana poslovodji sla: že vpisani poslovodja Tost Avgust, sedaj upravni svetnik in generalni direktor tega zavoda " Ljubljani in novo imenovani poslovodja Ebner NValler, inšpektor Kreditnega zavoda za trgovino m industrijo v Ljubljani, ki sla upi a videna podpisovati tvrdko na gori navedeni način z enim izmed ostalih poslovodij družbe, ali pa tudi obadva kolektivno sama in družbo na isti način zastopati.
KOLINSKA TVC BHKA UKORI JC
LJUBLJANA.
OKUSKA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
Vpišeta se nova poslovodji: Ladstiit-ter Kurt, tovarnar v Domžalah in Ebner Walter, inšpektor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani: Izbriše se poslovodja Reich Viktor, bančni ravnatelj v Ljubljani.
Deželno Kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 28. novembra 1931. (Firm. 984 in 1009 - Rg C IV 287/2 in 3.)
Sedež: Kokra.
Besedilo: »Jezersko«, lesna industrijska in trgovska družba t o..z.
Vpiše se poslovodja Hieng Ernest, trgovec v Ljubljani.
Izbriše se vsled bolezni odpoklicani
poslovodja Reich Viktor.	M
...
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani. odd. III., dne 28. novembra /}93l. (Firm. 1011 — lig C 11 199/0),
ii
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ivan Šiška.	„
Obratni predmet: Tovarna parketov
in parna žaga.	-....
Prejnemba: obratni predmet odslej samo: Tovarna parketov.	-.i:
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. novembra 1931. (Firm. 1016 — Rg A II 68/2)
IJSPEH LETOŠNJEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA V BARIJ V ,
Kakor smo že poročali, se je vršil v dneh od 0. do 21. septembra t. I. niea-narodni vzorčni velesejem t Bariju, katerega so se udeležili tudi jugoslovanski trgovci.	*	1
Po podatkih, ki jih sedaj objavlja uprava tega velesejma, je znašala površina razstavnega prostora lani 115.000 kvadr. metrov, letos pa že 174-400 kv. metrov; prav tako je tudi narastlo Število razslav Ijalcev od 1287 v 1. 1930.‘.m 3281 v I. 1031., izmed katerih je bilo 205 inozenicev in sicer Bolgarov (75, Madžarov 46. Egipčanov 39, Albancev 38, Čehoslovakov 23, Grkov 21, Turkov 17, Angležev 8, Francozov 6, Nemcev 5, Jugoslovanov 3, SSSR 2, USA 2, Nizozemcev 2, Spancev 2 in po 1 Finec ter
1 iz Palestine.
Letošnjega velesejma se je udeležil.) pficijelno 10 držav: Grčija, Madžarskn, Albanija, CSR, Bolgarija. Konuuija. !’a-lestina, Turčija, Egipet in SSSR.
Palestina je letos razsta;:!a svoje gafikone, iz katerih so nazorno i/.ha-;a!e vse pi odukcijsKe moči razvojne možnosti te države. Med razstavnimi predmeti ostalih držav pii je bilo opa žiti prav vse produkte dotičnih držav.
Italija sama je razstavila letos 451 vrst ra/.nih predmetov (lani samo 282), inozemske države pa 401 različen predmet (lani le 135).
Velesejmska uprava se je zlasti potrudila. da bi čim bolj zbližala trgovce posameznih držav med seboj. N’ ta namen je prirejala vsak dan števila zborovanja, na katerih so se obravnavah vsa tozadevna vprasaua. Gotovo je, da se na tak način najuspešne še utrjujejo mednirodni trgovinski odno,-šaji, vsled česar ne sme tudi Jugoslavija podcenjevati vloop, ki jo v tf»m pogledu igra vzhodni velesejem v Mariji).
Ferdo Jelene, učitelj Gostilničarske obrtna-
nadaljevalne šftle v Ljubljani:
liako dvignili uspo-sobSgeiaostf našega gostilničarska
(Nadaljevanje)
priložnosti in potov, po katerih priti do živega vprašanja, katerega pojasnitev smo si zadali, je veliko. Spravimo pa jih lahko pod tri poglavja ali tri tipe, ki so:
Vajenstvo in pomooništvo v gostilni, skratka praksa v podjetjih;
pouk naraščaja v šolah iti tečajih, in
slrokovno-izobraževalno delo v krogih gostilničarstva in nasveti v stanovski!) vprašanjih.
Seveda se ta pota ne dado ločiti eden od drugega, temveč vodijo eden v drugega ter oplaja prizadevanje v eni smeri prizadevanja v vseh drugih. Tako morejo zadostiti svoji nalogi kot učni mojstri le gospodarji, ki so se sami strokovno izobraževali. Oglejmo si torej po vrsti, kakšne posebne zahteve stavijo trije tipi strokovnega izobraževanja tako v pogledu metode, kakor v pogledu učne snovi.
Praksa
Nosilec poduka je tukaj gospodar. Obrtno-uadaljevaliia šola more njegovo delo le izpopolniti. Gospodar, ki je vajenca, pa tudi pomočnika, prevzel, je pred vsemi instancami, to je pred svojo vestjo, pred zakoni človeške družbe iti pred vsem, kar je vmes, odgovoren za to, da stori, kar je v njegovi moči, da bo‘imel učenec trajen dobiček od dela, ki mu ga opravlja. Ta trajni dobiček, ki ni odvisen od konjunkture in krizo, je učenčeva usposobljenost.
Težišče usposabljanja potom prakse v podjetju pa je danes pri nas pomaknjeno preveč na stran dela samega. Preveč prevladuje mnenje, da je zadosti, če se da vajencu na razpolago obrat, da se v njem »brihta« sam, in da je vsaka na daljšo roko preračunana pomoč odveč. To ni prav. Ako hočemo imeti res tako usposobljeno osebje, da bo v svojem delokrogu lahko konkuriralo z osebjem vseh dežel, ki tekmujejo z nami na polju tujskega prometa, potem mu morajo gospodarji staviti na razpolago vse svoje izkušnje in vse svoje znanje. S tem se bo vsaj deloma popravilo ono, za kar smo z usposobljenostjo gostilničarska za večino onih dežel zaostali. Kajti nujno so že obrati, v katere je postavljen tuji vajenec, boljši od naših in so tam že šole vzor-nejše, zraven lega pa so po vsem, kar vemo, tani tudi gospodarji proti svojim učencem velikodušnejši v izkazovanju duhovnih dobrot. Dj^jino torej vajencu vse,fjk»w zii tmo in pečajmo se z njim na bolj velikodušen način, kakor j>a je to sedaj v navadi. S tem bomo zadelali del vrzeli, ki zeva med nami in našimi konkurenti, z ostalim, o čemur hočemo še premišljevali, pa jo bomo morebiti izravnali docela.
1’od poglavje prakse spada tudi izmenjava našega osebja z osebjem tujih dežel. Gostilničarstvo je poklic*, ki zahteva najbolj neposreden stik s tujcem. Tujca »poznati tako dobro* da se mu more prodali to, kar ima naprodaj gostilničar, pa je najlažje, ako se gre v njegovo deželo. Že njegovemu jeziku se je težko drugače priučiti. Zaradi tega so mladi gostilničarji, ki še niso smatrali svoje učne dobe za končano, v vseh časih silili v tuje dežele. V prejšnjih časih, ko je cvetelo še vandrovstvo, se je gostilničarsko osebje izmenjavalo med deželami na povsem naraven način. Ukaželjen mladenič je šel v tujino in tam stopil v službo. Danes je to zajezeno ter se vrši izmenjava po načelu kompenzacije, oziroma nje obratne plati, represalije. Kolikor vzame ena dežela' nastavljencev druge, toliko jih vzame ta druga dežela od prve.
Stvar pa ni tako enostavna, kakor je izrečena, kajti prvič mora imeti nastav-Ijenec že doma toliko podlage, da bo tujemu gospodarju lahko koristil, drugič pa bo moral tuji nastavljenec, ki pride k nam, od svojega dela pri nas kaj posebnega imeti. .Tasno je, da mu drugega skoraj ne moremo dati, kakor boljši zaslužek, kakor ga pa ima doma. Kako naj se uravna ta plat, to je go-
spodarsko vprašanje ter ne more bili predmet naših premišljevanj. Eminentna naša- naloga pa bo, da damo mlademu gostilničarju tako strokovno podlago, da bo s pridom lahko zamenjal tujega. Že zaradi tega, da omogočimo izmenjavo, se morajo vsa naša prizadevanja na polju usposabljanja vršiti s pogledom na to, da bodo imela mednarodno vrednost. Če se nam zdi, da je kaka stvar potrebna izboljšanja in ne vemo
Iz pariških listov posnamemo:
Svetovna gospodarska kriza, ki se je toliko let Francije ogibala, je zadela sedaj tudi to deželo. Če gremo stvari do dna, vidimo v letu 19:50 splošni na-zadovalni koeficient ca 12 do lfi odstotkov, ki je v primeri z drugimi državami (U. S. A., Anglija itd.) relativno majhen, in se mora gospodarska politika Francije od leta 1926 dalje označiti kot uspešna. Visoka zaščitna carina je mogla francosko poljedelstvo, ki ga politično in gospodarsko ne moremo dosli visoko oceniti, obvarovati pred hujšimi posledicami svetovne krize. Ker znaša poljedelsko prebivalstvo Francije 52 odstotkov vsega prebivalstva, je imela njegova zaščita naravno tudi na notranjem francoskem trgu bolj ali manj stabilizirajoč vpliv, ki se javlja zopet v celi vrsti industrij.
V ospredju gospodarskega ra/.motil-vanja stoječa težka industrija (železo in jeklo) kaže zato v svojem razvoju relativno ugodno sliko. Sicer so se od tedaj naprej naročila skoraj pri vseh velepodjetjih zmanjšala in je bilo v metalurgiji in v rudarstvu tudi efektivno stanje delavstva močno reducirano, a v nobenem pomembnem slučaju ni bilo delo popolnoma ustavljeno. Železne in jeklene tovarne delajo še zmeraj z več kot (K) odstotki svoje normalne zaposlenosti, nekatere med njimi tudi s 75 odstotki. V avtomobilni industriji delajo velika tri podjetja s ca 40 odstotki zaposlenosti leta 1929-30 in imajo v posameznih slučajih (majhni vozovi) tudi še naročila za tri do štiri mesece naprej. Seveda je pa morala vsa rrre-talurgična industrija svoje prodajne cene znižati; tudi v premogovnikih so cene podale, in je verjetno, da bodo te industrije prenesle zimo s še nekoliko večjo izgubo.
Bolj kot industrija trpi pod krizo zunanja trgovina Francije., Čeprav od leta 1913 nadalje mesečno skoraj zmeraj za ca 600 milijonov papirnatih frankov pasivna, je postala zunanja trgovina letos pod vplivom svetovnih gospodarskih razmer na mesec povprečno m eno miljardo pasivna. Med dobavitelji je prišla na prvo mesto Nemčija, dohi-tevši Ameriko in Anglijo. Seveda je pa pasivnost trgovske bilance povečini odtehtana z vsaj teoretičnim aktivom plačilne bilance, v kateri so pa dohodki iz turistovskega prometa letaš kljub kolonialni razstavi manjši kot so bili druga leta.
Od trgovskopolitičnih posledic in od denarnih dogodkov v inozemstvu prav zelo prizadeta je pa v zadnjem času francoska tekstilna industrija. Nova ureditev angleškega funta je zelo občutno škodovala tako izvozu- svile iz Lyona kot tekstilni industriji francoskega severa in Alzacije. Tekstilna kriza se je javila slednjič tudi v velikih francoskih blagovnih hišah z znižanjem cen za fabrikate, v nobenem slučaju pa ni dovedla do kakršnihkoli pomembnejših motenj.
Nekoliko ostreje od krize prizadela je tudi francoska industrija ževljcv. V
na prvi mali, kako naj jo izboljšamo, se ne smemo zateči k misli, da je tako, kakor je, tudi dobro, ker zadostuje za domačo rabo. Organom, ki imajo izmenjavo osebja neposredno izvršiti, bo potem delo lahko.
Za vajence je obvezen obisk obrtno-nadaljevalne šole. Kakšna naj bo ta po-gledana s stališča gostilničarskih koristi, bomo pojasnili prihodnjič.
(Dalje prihodnjič.)
doglednem času bo parlament sprejel novo zašiituo carino v znesku 12 do 1 o frankov za 1 par čevljev in bo s tem francoski čevljarski industriji zelo pomagal. V koliko bo pa to oviralo uvoz čevljev, se danes še ne more naprej povedati.
Vsekakor se pa more le ponoviti, da je veleindustrija v Franciji kljub vsemu temu, kar smo povedali, še zelo odporna in da se bo mogla s pomočjo bližnjega vladnega investicijskega programa tudi v bodoče dobro braniti. Poljedelstvu se razen nekaterih okrajev, kojih največji odjemalec je bila Anglija, godi vobče le malo slabše kot lani. Transportne številke železnic kažejo napram lanskemu letu le 9-odsto-ten padec. Cene od pričetka leta dalje neprestano padajo.
Vsled delnih odpustov delavcev v vseh industrijah se je brezposelnost, ki je Stela pred letom dni ca 90.000 oseb. polagoma zvišala na ca 300.000 popolnoma brezposelnih. Govori se sicer tudi o milijonu in še več, a takšne vesti razširjajo večinoma le strankarski listi iz političnih ozirov. Pravilna številka je ca ‘500.000, maksimalno 400.000.
O težki krizi se torej v Franciji ne more govoriti, če jo primerjamo s sosednimi deželami. More se pač računali z vplivanjem dogodkov v ostalem svetu, kar pa francosko gospodarstvo večinoma odbije. Napačno bi bilo prezreti padec produkcije in govorili o po-
Doplačilo za pšenico ostane neizpremenjeno
Privilegirana družba za izvoz deželnih pridelkov sporoča, da bo decem-berski dodatek k pšenični ceni za trgovske mline ostal neizpremenjen tudi v januarju in bo znašal po kraju pridelave 8000, 8500 in 9000 Din za desettonski vagon.
Dr. Engliš: Pričenja se svetlikati
Češkoslovaški finančni minister doktor Engliš je priobčil v >Lid. Nov.« članek z naslovom: Jutranji svit. Peča se z vprašanji sedanje gospodarske krize, s problemom racionalizacije, govori o deflaciji, o napetosti na denarnem trgu, o likvidnosti denarnih zavodov itd. Zaključuje: »Zdi se mi, da se pričenja svetlikati, da smo na dobri poti in da bom, če bom živel, mogel za bodoči Božič pisati o rastoči črti vsega našega narodnega gospodarstva.« Kar velja za Češkoslovaško, velja mutatis mutandis tudi za druge države. Engliš je med redkimi optimisti sedanjih težkih dni; k njim spada tudi Norman, guverner Angleške banke, ki je pred kratkim dejal, da bo sedanja svetovna finančna kriza premagana v dveh mesecih.
lpžaju, ki ue povzroča skrbi, a la bojazen je v Franciji mnogo manjša kot v drugih državah, ker se ne more govoriti ne o preveliki industrijalizaciji in ne o prevelikem financiranju.
Zadnji dogodki v francoskem bnn-karstvu so pač dokazali, da je del finančnih zavodov potreben opore ali pa da si je moral pomagali s fuzijami. Cela vrsta majhnih bank je morala zato ustaviti izplačila. A vse te insolvence niso zadele velikih krogov vlagateljev, ker je dala pri znani Banque Nationalc de Credit država jamčiti vloge s pomočjo drugih bank. In tako ni prišlo do komplikacij ali panik. Tudi pri vrsti srednjih bank so akutne težkoče odstranjene, in obstoji sedaj celo upanje, da se bo mogla vzdržati tudi Banque Na-tionale de Credit, brž ko bo končana njena sedaj v teku se nahajajoča reorganizacija.
Z bančno krizo so nastali seveda tudi v krizi zaupanja marsikakšni izrodki, ki so se javili v močnem tezavriranju bankovcev in zlatih novcev. Živahna trgovina z zlatom, ki je bila pred dobrim mesecem še zelo razvita, je pa sedaj popolnoma prenehala. Ljudje, ki so tedaj zlato kupovali, se ga hočejo sedaj zopet znebiti. Tudi dvigi vlog pri bankah so sc prav močno zmanjšali in se more danes ugotoviti že zopetni d* tok denarja v velike kreditne zavode, kojih na močni disponibilnosti bazirani sloves najprevidnejšega poslovanja se je v zadnjih treh kriznih mesecih še povečal. Okoli 25 odstotkov francoskega obtoka bankovcev je tezavriranih danes pri prebivalstvu, posebno pri kmečkem.
0 državni podpori za industrijo itd. so prišle v zadnjih dneh po indiskreciji zanimive številke na dan. Bankam je posodila država ca 2 miljardi frankov, in sicer ' medtem že reorganizirani Banque d’Alsace el de Lorraine 910 milijonov in gori imenovani Banque Na-tionale de Credit 10(52 milijonov frankov, da je bilo omogočeno izplačilo zahtevanih vlog. Ker bi dobila država ta posojila rada vsaj delom« nazaj, ji je na nadaljnjem obstoju bank seveda mnogo ležeče. Poleg tega je dal zakladni urad nekaterim družbam iz svojih deviznih zalog za 1413 milijonov frankov deviz na razpolago, da so mogle predčasno odplačati svoja inozemska posojila. Družbe so se zavezale, da bodo vrnile posojila v letnih obrokih. — Slednjič je dala francoska državna uprava posojila tudi nekaterim inozemskim državam: Poljski 216 milijonov frankov po 5 odstotkov za dobo 15 let, Jugoslaviji 265 milijonov frankov po 5 odstotkov, vračljivo v 5 letih. Ogrski 354 milijonov frankov po 5 odstotkov, vračljivo v 1 letu.
ČE DVA ISTO NAPRAVITA
K odpravi zlatega standarda v Japonski pripominja >Daily Telegraph«: V krogih bombaževe industrije v Lau-cashire (najvažnejši okraj angleške bombaževe industrije) vladajo velike skrbi. Nad 50 velikih tvrdk je v glavnem navezanih na kitajski trg. Ta trg so bjli po večini Angleži zgubili v korist Japoncev, a vsled nemirov v Mandžuriji, japonskega bojkota na Kitajskem in vsled opustitve zlatega standarda v Angliji se je angleška trgovina s Kitajsko v zadnjih mesecih stalno boljšala. Sedaj obstoji bojazen, da bo japonska vrednota bolj padla kot je angleška in bodo mogle japonske tvrdke ceneje ponujati kot laucashirske.
IN HOLANDIJA?
Iz Haaga poročajo, da računijo v Holandiji z resnimi posledicami sedanjih gospodarskih dogodkov za holandsko trgovino, zlasti v Holandski Vzhodni Indiji, in mislijo morda slediti japonskemu zgledu in opustiti zlati standard. To se bo poznalo tudi v Južni Afriki, kjer imajo Holandci velike interese. Resnica je, da pomeni japonska opustitev zlate valute na trgih Daljnega vzhoda resne prodajne težkoče za one dežele, ki vztrajajo pri zlatem standardu.
Ob novemu ledu pridobivajte »Trgovskemu lisi««
nove naročnike!
Kdor pomaga listu, pomaga skupni stvari, pomaga samemu sebi.
Slrtoiavi: ZKrispercolontal« £jublfana — ‘Gelefon H. 2263
Ani. Krisper Colonšale
Easirtih: Josip Vevlič
Veletrgovina koloni-	Zalog*	špirita,
jalnt rob*.	ma	rr	M J CM MM %M. rasnega iganja in
'Velepraiarna kav*. n\ . t	,	ji	Jconjaka.
Mlini m	iOunajska	cesta	33	atin.rJn.	^
^o*i« potireib*	tLeianovtfeno	leim	1&40	Ceniki	na	rampolago
Gospodarski položaj Francije
Stov. l-*9.
TiiCrc/v oiii LI6T, 31. decembra 1931.
Stran 7.
Cilji angleškega protekcionizma
Ena glavnih senzacij v trgovinski politiki evropskih držav je bi) pač pre-okret angleške trgovinske politike iz sistema svobodne trgovine v sistem protekcijonizma. Z ozirom na ta velik preobrat pač ni čuda, da se z njim podrobneje bavijo skoro vsi gospodarski listi. Med tem ko neki izmed teh zastopajo mnenje, da je cilj angleškega protekcijonizma samo povzdiga oziroma okrepitev domačega gospodarstva, pa zatrjujejo drugi, da zasleduje sedanja angleška trgovinska politika veliko bolj altruistične namene. Namen in cilj angleškega protekcijonizma naj bi bilo popolno ozdravljenje gospodarskih odnosov vseh držav.
V ta namen hoče Anglija najprej svetu pokazati kam sploh vodi protekcionizem, vsled česar noče zaenkrat skleniti nikakih novih trgovinskih pogodb in zlasti ne takih, kot se danes v svetn sklepajo, ko jih je možno na vse mogoče načine izigravati. Angleški pro-tekcijonizem naj prisili države z -vsemi svojimi posledicami, da bodo začele resno misliti na prcorijentacijo svoje trgovinske politike.
Pri vsem tem pa si namerava Anglija še ustvariti neko pozicijo, ki bo lahko v tem vprašanju odločala.
Anglija tvori namreč s svojimi dami n joni in kolonijami precej zaključeno gospodarsko enoto. V vsem tem ogromnem ozemlju hoče upeljati gospodar-
Proti škodljivcem
Pod tem naslovom priobčuje »Jugosl. Lloyd« uvodni članek, v katerem se obrača proti onim poedincem,- ki kot predstavniki našega gospodarstva ali kot voditelji gotovih poslov in podjetij izrabljajo ta svoj položaj v svoje egoistične namene. Člankar energično zahteva, da se enkrat končnoveljavno določi mejo med interesi gospodarstva in interesi posameznikov ter da je treba obračunati z onimi, ki te razlike ne poznajo, četudi mogoče uživajo danes uglea m prvenstvo.
Da bo pa taka akcija uspešna zato je potrebna močna organizacija vseh onih poštenih gospodarstvenikov in javnih delavcev, ki bo energično in konse-kventno započela svoje delo. Razveseljivo je to, da se taki ljudje že javljajo in tako je pričakovati, da se bo ustvaril močan pokret, ki bo vodil računa tudi z narodnimi masami, ki tudi same dobivajo vedno večji smisel za ona gospodarska vprašanja, glede katerih se je še do nedavna mislilo, da spadajo v izključno kompetenco gotovih >privi-legiranih« interesentov
Prav posebna kasta škodljivcev pa so oni, ki sejejo danes nezaupanje med ljudstvo v pogledu naše valute. Sem spadajo predvsem oni, ki so započeli fakturirati v tuji valuti ali pa ki so fakturirali v naši valuti z vsemi mogočimi pristavki. Krog teh škodljivcev se je že tako razširil, da je bil g. minister financ prisiljen podvzeti proti njim zakonske mere. Še tako majhna akcija takega poedinca more občutno škodovati vsemu gospodarstvu, vsled česar je dobro, če se dejanja takih ne bi skrivala s plaščem oproščenja ali pozabljenja.
REKORD MED AMERIŠKIMI UPRAVNIMI SVETNIKI
Rekord glede števila upravnosvetni-ških mest ima Henry L. Doherty v New Yorku s 123 mesti. Sledi mu Patrick E. Crowley, nedavno odstopivši predsednik železniške družbe New York Central, s 84 mandati. Med znanimi zastopniki ameriškega gospodarskega življenja imenujemo nadalje Rockefellerja z 52 mesti, Wiggina (47) od Chase National Bank, Sloana (52) od General Motors, H. S. Vanderbilta (40), W. K. Vanderbilta (28), W. H. Wan-derbilta (17), S. Z. Mitchella (37). P. M. Warburga (17), I. Pierpont Morgana (15), njegovega zastopnika Lamonta (14). In premoženja teh upravnih svetnikov? Samo Rockefeller že je tako premožen, da more kupiti vso Jugoslavijo, z vsem njenim posestvom, rudniki, industrijo, bankami, hranilnicami, trgovinami, obrti itd., sploh vse v celoti.
stvo po točno določenem načrtu, h kateremu namerava pritegniti še Združene države Sev. Amerike. Pri tem namreč Anglija računa, da nobena druga evropska država ne more ustvariti podobnega gospodarskega bloka, Amerika sama pa se radi različnosti gospodarskih interesov ne more nasloniti na Evropo v svrho ustanovitve protibloka in, bo tako prisiljena stopiti na stran Anglije. Sicer pa to tudi ne bo tako težko, kajti obe državi zasledujeti slične gospodarske interese. Če se Angliji vse to res posreči, tedaj skoro ni dvoma, da bosta ti dve državi ali bolje rečeno, Anglija, diktirati bodočo gospodarsko politiko vseh držav.
Vrhu vsega tega pa računa Anglija še z neurejenimi političnimi razmerami evropskih držav, dobro se pri tem zavedajoč, da take razmere vodijo posamezne države tudi do gospodarske propasti in s tem do zmanjšanja odpora.
Angleški protekcijonizem torej naj bi zasledoval baš obratno od tega, kar je on danes v resnici: postavitev vsega svetovnega gospodarstva na neko solid-nejšo bazo in podati možnost nemotenega razvoja gospodarstva vsake države ter tako premagati sedanjo gospodarsko krizo. V koliko se bo to Angliji res posrečilo brez škode za gospodarstvo drugih, o tem bo govorila bodočnost.
jvaario
mm
Izručuuavanjc občinske trošarine.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine je izdala glede izračunavanja občinske trošarine organom finančne kontrole dne 4. t. m. pod št. II. 28.342/1 nastopno navodilo: »Trošarinski zavezanci se pritožujejo, da zaokrožujejo organi ilnančne kontrole pri izračunavanju občinske trošarine na špirit, žganje, liker, rum in konjak ulomke hektoliter-skih stopenj v vsakem primeru navzgor, četudi znaša ulomek pod 50 stotink. Na primer: od 21'6 litra slivovke 40% — 8-64 hl° in 11'2 litra droženke 50% — 5-60 hi0, skupaj 14-24 hl° je zaračunala in pobrala finančna kontrola občinsko trošarino, ki znaša Din 10-— od hl° v znesku Din 150'—, tedaj za Din 7-60 več, kot bi smela dejansko znašati občinska trošarina. Da se preprečijo slične pritožbe, odrejam, da se izrflčunava v prihodnje občinska trošarina od zgoraj navedenih pijač vedno na 2 decimalki in da se vsako zaokroževanje ulomkov najsibo navzdol kakor tudi navzgor popolnoma ukine Pripominjam, da za takšno zaokroževanje tudi ni podana zakonska osnova, ker predvideva točka
59.	čl. 109 pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini takšno zaokroževanje le pri računanju državne trošarine pri proizvajalcih. S tem obenem razveljavljam zadnji odstavek tukajšnje okrožnice II. No. 6930/1 z dne 26. februarja 1931.«
Turčija omejuje uvoz. Turška vlada bo del uvoznih predmetov kon-tingentirala. Od 1. januarja naprej se bo na vsaka dva meseca priobčil seznam onih inozemskih pridelkov, kojih uvoz bo dovoljen. V bodoče bo trgovinskim pogodbam z onimi državami, kojih trgovska bilanca s Turčijo je aktivna, pridejana kompenzacijska lista.
Carinska zvišanja v Finski. Vlada Finske je predložila parlamentu ca. rinsko predlogo, ki stopi takoj v veljavo. Zviša se carina za pšenico na 125 finskih mark, za pšenično moko na 150 oziroma 250, za riž na 175, za kristalni sladkor na '50, za ostale vrste sladkorja na :	bencin 250,
papirni les na 10 f. mark pri kub. metru; obenem se zviša carina na nekatere luksusne oredmete.
Proračun Rumuhije za 1. 1932 je v znesku 5 25-4 milijard lejev za izdatke in dohodke za a 12-9 milijard lejev manjši kot je bil za leto 1931; je torej za polovico manjši.
Pospešujmo tujski promet!
Skoro ni države, ki bi ne polagala velike važnosti na razvoj tujskega prometa, kajti baš ta tvori vir, iz katerega črpajo dohodke skoro vse panoge narodnega gospodarstva. Država, ki ima predpogoje za razvoj tujskega prometa, mora pač skrbeti, da te svoje naravne zaklade izkoristi v čim naj večji meri. Kar se naravnih predpogojev tiče, moramo pač šteti našo državo med eno prvih v Evropi, le zailbog da se pri nas še vedno premalo pažnje posveča onim pogojem, na katere so tujci navajeni v drugih državah in kateri povzročajo, da se tujski promet čim ugodnejše razvija. V tem oziru bo treba pri nas še marsikaj storiti, dasi moramo priznati, da so tu gotove banovine naše države, ki daleč prednjačijo pred drugimi.
Tako n. pr. tvori Tujsko-prometni svet Dravske banovine važen faktor, katerega druge banovine pogrešajo in kateri je veliko bolj priporočljiv, kakor pa namera, ki se javlja, ustanoviti poseben zavod za pospeševanje tujskega prometa.
Razen ustanovitve takih tujsko-prometnih svetov pri vseh banovinah v državi, bi bilo pa še nujno potrebno, da se končno izdela zakon, v katerem naj bi bile vse določbe, katere so potrebne za uspešen razvoj tujskega prometa.
Tako bi bilo zlasti potrebno, da se pospešuje gradnja hotelov, kjer bi se ugotovila potreba —oprostitvijo plačevanja vseh davkov in taks za dobo 25 let. Dana naj bi bila celo možnost, da se izvede ekspropriacija zemljišča v svrho izgraditve kake važne tujsko.prometne naprave.
Dalje naj bi se določilo, da se smejo uporabiti vse takse, katere pobere cbčina na podlagi tujskega prometa za gradnjo in v korist turizma dotič-ne občine.
Pa tudi država sama kakor tudi banovina naj bi se pri sestavi proračuna oairalo v prvi vrsti na dela, ki so nujno potrebna za pospeševanje turizma ter subvencij onirala tudi privatno inicijativo.
Denar, ki bi ga tako država Izdala, bi nikakor ne bil vržen stran, kajti s povečanim tujskim prometom, bi se povečali tudi državni dohodki na davkih, taksah, dohodki železnic in pošte. Istočasno bi se pa tudi povečalo narodno premoženje in to zlasti v onih krajih, kjer je to najbolj nujno potrebno.
PRODUKCIJA ZLATA NE POČIVA
V januarju se je zdelo, da bodo na svetovno produkcijo zlata neugodno vplivala motenja kreditnih in vrednostnih sistemov v raznih deželah sveta skupaj s splošno gospodarsko krizo. V najvažnejši produkcijski deželi, v Trans-vaalu, je produkcija v prvih letošnjih mesecih stagnirala in je bila začasno celo pod produkcijo leta 1930. V zadnjih mesecih se je pa slika popolnoma spremenila, in v oktobru je bil dosežen v Transvaalu nov produkcijski rekord. Skupna produkcija mesecev januar-oktober v letih 1928, 1929, 1930 in 1931 je dala v tisočih unc 8626 enot, 8701, 8927 in 9050. Tudi iz drugih dežel se poročajo višje produkcijske številke, in beremo, kar je še posebno značilno, zmeraj na novo o obratni otvoritvi starih in odkritju novih zlatih najdišč. Če je res kdaj obstojalo pomanjkanje zlata, kakor so to ugotavljala poročila Društva narodov, je svet sedaj na tem, da to pomanjkanje odstrani.
Avtobusna proga London—Kalkuta,
ki bi šla iz Londona preko Kolna— Dunaja—Budimpešte—Beograda—Sofije—Carigrada in Damaska, bi bila naj večje dosedanje prometno podjetje; v kratkem je bodo udejstvili.
Zlate zaloge Francoske banke znašajo po zadnjem bančnem izkazu 67.953 milijonov frankov in krijejo obtok bankovcev itd. s 60-26 odst. Obtok bankovcev je dosegel rekordno višino 85 milijonov frankov.
Veletrgovin«
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moke ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
V n; v\sgi&
Lastna praiarna za kavo ln mlin za dlSave z električnim obratom
o
Telefon
26-66
VAŽNI SKLEPI BAKRENEGA KARTELA
Podajjšanje Mednarodnega bakrenega kartela je bilo sklenjeno s. pogojem, da člani kartela v bodoče niso več vezani na diktat glede cen. To se pravi, da bo kartel omejil svoje delovanje na redukcijo produkcije. Zdi se, da ima prostost glede cen le namen, da so kartel znebi velikih svojih zalog. Svetovne zaloge rafiniranega bakra so cenjene na najmanj 750.000 ton in krijejo svetovno porabo skoraj za deset mesecev. Prostost cen bo zaloge gotovo zredčila. Ko bo to izvršeno, bo kartel zopet prevzel prejšnje funkcije; kajti le omejitev produkcije brez določanja cen bi ustvarila položaj, ki bi onemogoči "''^'Oirtii obstoj kartel'’
X i«liljjnaha liond
Tečaj 30. decembra 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2257-15	2263-99
Berlin 100 M			■		
Bruselj 100 belg ....	78386	786-22
Bud im peč ta 100 pen^n	— •_	
Cu: 100 fr		1097-85	1101-15
Dunaj 100 Ju ngov . . .	—-		
London 1 funt ....	188-93	196-43
Newyork 100 dolarjev .	5609-16	5626-16
Pariz 100 fr		220-75	221-41
Praga 100 kron 		166-87	167-37
Stockholm 100 Šved. kr		
Trot 100 lir	283-41	28941
Srjiu fioračiLt
Trg jajec. V svojem poročilu o položaju mednarodne trgovine z jajci navada Zadruga za eksport jajce v Št. Juriju ob juž. žel. berlinsko poročilo od 16. t. m., glaseče se: Izredno milo vreme in oslabljena nakupna moč konsu-nia ustvarjata brezupen poj^žaj. Dovoz je večji kot povpraševanje; cene morajo odjenjati, če se hoče sploh kaj prodati. Tudi konservnih zalog se hočejo trgovci z vsemi silami znebiti, tako da je pritisk na cene svežih jajec še večji. Zdi se pa, da so letošnje cene že dosegle globinsko točko in da se kažejo že znaki nekoliko boljšega povpraševanja. Zaloge v Nemčiji so se močno zredčile.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 8 konjev, 6 bikov, 88 volov, 229 krav in 7 telet, skupaj 338 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 22. decembra 1931. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din 3—3-75, poldebeli voli 250—2-75, plemenski voli 2—3, biki za klanje 2'50—3-25, klavne krave debele 2-50—3-50, plemenske krave 2 do 250, krave za klobasarje 1—1-25, molzne krave 3—3 50, breje krave 3—3-50, mlada živina 2-50—3, teleta 1 kg žive teže Din 4—5. — Prodanih je bilo 194 komadov, od teh za izvoz v Dalijo 30 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 10—12, II. 7—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. 10—14, II. 6—8, svinjsko meso sveže 8—15
Štev. 13.466/31.
davčnei cp<D:z©2?if<£ff.
DAVČNA UPRAVA LJUBLJANA MESTO RAZGLAŠA:
Vsi delodajalci, ki morajo po členu 100 zakona o neposrednih davkih plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah se poživljajo, da v smislu naredbe ministrstva financ z dne 10. septembra 1929, štev. 83.390 predložijo tekem meseca januarja 1932 podpisani davčni upravi pregled knjižice za uslužbenski davek, da se le-ta prepriča o rednem in pravilnem plačevanju uslužbenskega davka v davčnih znamkah, ker bi se sicer proti njim postopalo po določilih čl. 139 odnosno v primeru zatajbe davka po čl. 142 zakona o neposrednih davkih.
Nadalje se vsi privatni delodajalci opozarjajo na zakon o davku na ne-oženjene moške osebe z dne 20. decembra 1930 (21. 1. 27/4 ex 1931 z dne 15. januarja 1931).
Po odredbah tega zakona so dolžni plačati davek na neoženjene osebe:
а.) Vsi neoženjeni moški, b) Vdovci brez zakonske dece. c) Vsi moški, ki so ločeni sodnijsko, če nimajo zakonskih otrok in ne vdržujejo žene in otrok. Vse to velja počenši z 1. januarjem 1931, če so izpolnili 30. leto in niso prekoračili
60.	leta in stanujejo v mestih, mestecih, trgih in sreskih krajih.
Oproščeni pa so tega davka:
1. Vse posvečene osebe, ki jihi je zakon prepovedan po cerkvenih predpisih,
2. osebe, ki se zaradi cerkvenih predpisov ne morejo ponovno oženiti,
3. vojaki in podoficirji pod zastavo in nižji oficirji,
4. obsojenci v zaporih za dobo odse-denja kazni,
5. tujci,
б. osebe, ki so po civilnem zakoniku nesposobne upravljati svoje imetje,
7. polni invalidi,
8. osebe v službenih odnošajib katerih plače ne znašajo več kakor 2500 Din mesečno.
Davek plačajo osebe od 30 do 35 leta v iznosu 50% neposrednega davka po členu 95 in 96 zakona o neposrednih davkih. Osebe med 35. in 40. leti plačajo 40%, mj;d 40. in 50. letom 25% med 50. in 60. letom pa 10%. Po navedenem plačujejo davek na neoženjene osebe v iznosu 50% vse moške osebe, ki so najkasneje 31. decembra davčnega leta dovršili 30. leto pa ne prekoračili 35. leto svoje starosti, v iznosu 40% moške osebe, ki so do omenjenega dneva dovršile 35. leto in ne prekoračile 40. leto svoje starosti, v iznosu 25% moške osebe, ki so do navedenega dneva dovršile 40. leto pa ne prekoračile 50. leto svoje starosti, v iznosu 10% moške osebe, ki so do omenjenega dneva dovršile 50. leto pa ne prekoračile 60. leto svoje starosti.
Ta davek plačujejo skupno z usluž-benskim davkom tako od ponavljajočih se dohodkov kakor od dohodkov od slučaja do slučaja. Pri obračunavanju davka se del dinarja v iznosu 50 par ne upošteva, nad 50 par pa se računa kot cel dinar.
Organi, ki izplačujejo plače, so dolžni ugotoviti od vsakega posameznega uslužbenca ali je samski, vdovec ali ločenec, dalje ali je kot vdovec ali ločenec imel zakonito deco, razen tega pa tudi ali vzdržuje ženo in zakonske otroke.
Prav tako so dolžni organi ugotoviti, koliko let je vsakteremu uslužbencu ali nameščencu, ki je podvržen davku ob koncu davčnega leta. Posvečene osebe, vojaki, podoficirji ter nižji oficirji, dalje onim uslužbencem, katerih mesečni dohodki so manjši od 2500 Din brutto ni treba dokazati da so oproščeni tega davka, ker se to lahko ugotovi na podlagi uradnih podatkov. Vse druge osebe, ki so naštete kot oproščene tega davka, morajo pravico do oprostitve dokumentirati z listinami. Prav tako morajo dokazati dotične osebe, da so sodno ločene in da morajo vzdrževati ženo ali zakonsko deco.
Nameščenci, odnosno osebe, ki imajo ali so kadarkoli istočasno imeli 9 ali več živih otrok, so oproščeni plačevanja vseh davkov, torej tudi uslužbenskega davka in samskega davka. Pravico do oprostitve mora prijaviti davčni zavezanec s polnoveljavnimi dokazi pristojni davčni upravi. Davek na neoženjene moške osebe se ne more plačati z davčnimi znamkami ampak se mora odvesti davčni blagajni mesečno v gotovini po služboda-jalcu.
V ostalem veljajo za to davčno obliko odredbe zakona o neposrednih davkih.
Štev. 13.428/31.
DAVČNA USTAVA LJUBLJANA MESTO RAZGLAŠA:
Dokler se ne izvrši nova odmera zem-ljarine, zgradarine, pridobnine, rentni-ne in družbenega davka za tekoče leto 1932, morajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega leta to je iz leta 1931. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne dolžnosti (člen 147 zakona o neposrednih davkih).
V smislu člena 145 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, dospel je 1. januarja 1932 že v plačilo prvi obrok zgradarine, pridobnine, rentntne, družbenega davka pavšalnega davka na poslovni promet in vojnica. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati naj-
' kasneje do 15. februarja 1932.
Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega davka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred 'prisilno.
Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih, najkasneje do 15. avgusta 1932 in dne 1. novembra 1932 sicer se bodo istotako zaračunale 6% zamudne obresti in se bodo neplačane vsotq prisilno izterjale.
Davek novih davčnih zavezancev in davek za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odlok. Plačati se pa mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga odnosno odloka in sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih že dospel v plačilo.
Splošni 1% davek na poslovni promet onih zavezancev, ki ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa, dospe in se mora plačati za I. četrtletje 1932 najkasneje do 30. januarja 1932.
Obvezane! skupnega davka na poslovni promet, ki so se izjavili, da bodo plačevali ta davek po vplačilih v gotovini in menicah, morajo tudi izvršiti plačilo davka po tarifi najpozneje čez 20 dni po preteku vsakega meseca, oni pa, ki so se izjavili za plačilo davka po napravljenih računih morajo davek vplačati najpozneje čez 50 dni po preteku vsakega meseca.
Davek na rente, ki se pobira v smislu čl. 71 zakona o neposrednih davkih posredno po dolžniku, se mora plačati v 45 dneh po poteku vsakega polletja, tedaj za I. polletje do vštetega 14. avgusta leta 1932.
Uslužbenski davek, kakor tudi davek na samce, ki so ga pobirali služboda-jalci in sicer:
1. državne in samoupravne institucije,
2. družbe, ki polagajo javne račune in ki so vsled tega načelno zavezane družbenemu davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev in
3. ostali delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, morajo odpremiti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca.
Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk na vse zaslužke in sicer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek na zato določenem mestu in znamke uničijo.
Davek na samce pa morajo tudi vsi
ostali delodajalci odpremiti davčni upravi brez izjeme v gotovini in sicer najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca.
Fotoap;i ;atc, očala, daljnoglede, uro in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. I*. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg i).
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. januarja 1932 ponudbe glede dobave 400 m’ jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 14. januarja 1932 ponudbe glede dobave 200 m kabla. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 14. januarja 1932 ponudbe glede dobave naprave proti prenapetosti ter glede dobave 2000 kg masti za jamske vozičke. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. januarja 1932 ponudbe glede dobave ca
30.000	kg pšenične moke, 4000 kg svinjske masti, 2000 kg namiznega olja, 2500 kg kave, 5000 kg riža in 2000 kg mila. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. januarja 1932 pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave mrežic za plinske svetiljke; dne 14. januarja 1932 pa glede dobave telegraf sko-telefonskega materij ala. — Dne 13. januarja 1932 pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 320.000 kg portland-cementa. — Dne 15. januarja 1932 pa pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave motvoza. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Prodaja zabojev. Dne 12. januarja 1932 se bo vršila pri Dravskem in-tendantskem skladišču v Ljubljani prodaja 512 komadov starih sodov. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču).
Prodaja lesa se bo vršila dne 18. januarja 1932 pri Direkciji šum brod-ske lmovne občine v Vinkovcih. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
rečno in veselo ZNovo leto 1932 želi
i
Coloni
LJUBLJANA
Lastni*«:: JOSIP VERLIČ
Veletrgovina kolonijalne robo. Velopražarna kave, Mlini za dišave. Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
»AGRIPPA« kartoteka v
===S!!iz-i''-  —  obliki knjige
je praktična, moderna, ker nima predalov in omar, je pa tudi poceni
Pojasnila in navodila daje »AGRIPPA«-l<arlo<elta LJUBLJANA, Selenburgova ulica štev. 1
Motvoz Grosuplje
Jomai slovenski izdelek • Svoji k svojim I
Tovarna moivoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ustanovljeno leta 1908,
Najboljši strojil Vsak kupec najboljša referenca Tudi na obrobe dobavi Ivvdba
tZjubljcma
Telefon
SEagveb
leta 1906.
iM
»SLADKOR « DRUŽBA Z O. Z. *
Ljubljana, Dunajska cesia 1
(palača Ljubljanske kreditne banke)
želi vsem svojim p. n. odjemalcem
srečno in veselo Novo leto 1932
1/i	lovarna vinskega
» f 1 il 11 £ 1 « kisa, družba z o. z.
LJUBLJANA
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in veselo Novo leto 1932
Srečno in veselo Novo leto 1932
želi vsem svojim cenj. odjemalcem Podjetje za tehnične in elektrotehnične naprave
Slavko Kolar, Ljubljana
Danajska ceste 22
Srečno in veselo Novo leto 1932
želi
IVAN ZAKOTNIK
mestni tesarski mojster
LJUBLJANA, Kobaridska ulica 45
Ustanovljeno leta 1880.
■vasi Dogam
strojno mizarstvo in zaloga pohištva
Ljubljana, Dunajska c„J7
ANTON STACUL, ljubuama
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in veselo Novo leto 1932
Srečno in veselo Novo leto 1932
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Ljubljanska gradbena družba
z o. z.
 _________________Ljubljana
Srečno in veselo Novo leto 1932
Stavbno in umetno mizarstvo
A. 8» Of IN A & Ca., Ljubljana
Slomškova ulica
Kolodvorska ulica
Srečno in veselo Novo leto 1932
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
KARL PRELOG
LJUBLJANA • Gosposka ulica štev. 0
Učiteljska tiskarna in knjigarna v Ljublj
am
Srečno in veselo Novo leto 1932
umetna knjigoveznica Ivan Molk
Ljubljana
Cankarjevo nabrež e 13
Srečno in veselo Novo leto 1932 želi
Karol Narbeshuber
elektrotehnično in strojno podjetje
Moste pri Ljubljani
Vsem cenj. odjemalcem se zahvaljujem želeč jim
srečno in veselo Novo leto 1932
JERNEJ JELENIČ
tovarna vinskega in špiritovega kisa
Lju bij a na, Stara pot št. 1
Srečno in veselo Novo leto 1932
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
JERNEJ LOŽAR, Ljubljana
9	”	*	SV. PETRA C. 20
Izdelovalnica športnih in modnih oblek
Srečno in veselo Novo lelo 1932 želi svojim odjemalcem
„Zora“
Dolničar & Richter v Ljubljani
Tovarna pralnega praška in kristalne sode znamke
Srečno in veselo Novo leto 1932
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Parna pekarna
Jakob Kavčič, Ljubljana
O/,
JunT
W
v sem cenj. odjemalcem in naročnikom iz trgovskih, industrijskih in obrtnih krogov
SREČNO NOTO LETO!
m
i
Vl// " IV
to
Z1
wm-
in vesele 2Vovo lefe 1932
žele sledeče fvedfee;
Josip Kobe i
špecerijska in deli- i katesna trgovina l
Novo mesto I
•
Zastopstvo Vacuum s Oti Komp. Skladišče j petroleja in bencina :
Na drobno 1
Ha debelo!
••••••••••••••••••••«•••••••••••••••••
" •KttlttlttOtlttOOllOOltltdllOMOtta«
I.
r
St.
if
IJ.
LJUBLJANA
trgovina z žitom, :
moko in deželnimi : •
pridelki	:
Ljubljana
Sv. Petra cesta 38 i
I	:
5 Sv. Petra nasip 37 j s	:
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v
•••••••••••••••••••••••••••••••••••a* ttitioidiiMoiKMoeiiiiietiiiiiiiiitii
***** •«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Kr. dvorni dobavitelj j :
anton Verbič j j	trgovina
delikatese, špecerija j \
LiubUana j
Stritarjeva ulica
z železnino
izdelovalec soda vode
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 45
prodaja drv in premoga ••••••••••••••••••••••••••«•*•••••«
#(olomDo| CEYION TEA
IM ordiunics «o I •
;
rnuinm,
••••••••••«•••••••••••••••••«••«••••»•	••••••••a#aaaaaaaaaaaaaaaaaa••••••••••••
   .......................................  (••••MtUHMMItMMtltMMIHMMttt*
Sv. Petra cesta :
*••••*•••••••••••••••••••aaaaaaaaaaaaaa
8
€€
Kavarna „£vropa
v Hjubljam
Svratište	„£>ovareg
v fagrebu
in
Anton in Terezija Ione j c Cen j. gostom m prijateljem srečno Novo leto!
ŠPEDiCIJSKO PO DJETJE
R. RANZINGER
H LJUBLJANA
ffCXXXXXXXXXXXXXXXXXX>8
I	SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1932	X H
I	K. PUČNIK	K X
K	KROJAŠKI MOJSTER	P
r> X	LJUBLJANA	X
	Tavčarjeva ulica št. 3	
Elektrotehnično podjetje
Ivan Mihelčič
Ljubljana
Borštnikov trg 1
Srečno in veselo Novo leto 1932
želi vsem svojim cenj. odjemalcem ELEKTROTVRDKA
A. VERBAJS
LJUBLJANA
Gosposvetska 13
r	\
Srečno in veselo Novo leto 1932
želi
Ivan Jax i sin
Ljubljana, Gosposvetska 2
tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih in pletilnih strojev ter koles
________________________J
T. 6geij
Ljubljana, Sv. Petra t. 2
r
OSVALD DOBEtC
veletrgovina galanterije In pletenin
Ljubljana, Pred škofijo 15
V.
Srečno in veselo Novo leto 1932
želi
Matei Orehek
modna trgovina, ekspert. ,,ORO“ - čevljev ročnega izdelka
Ljubljana, Kolodvorska 26
r
j v.
Srečno in veselo Novo leto 1932
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
K. JURMAN
kraljevi dvorni optik LJUBLJANA
Tisfeceraci
MERKUR
TRG -INDUSTR. D. D
JGjubljaitaL
§2?e0C2?cicef?«i ulica št. 23
želi svojim cenj. naročnikom in odjemalcem
srečno in uspešno Novo leto 1932
In se pripcrcča za nadaljnjo naklonjenost
W~W*
Srečno in veselo novo leto 1932
želi vsem svojini cenjenim odjemalcem
Kastelic in drug
Trgovina s papirjem na veliko
Ljubljana, Aleksandrova c. 9
Generalno zastopstvo Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani, in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke, d. z o. z., Sladki vrh, pošta Št. Ilj pri Mariboru
?si?^s«55a9eis^(3?s^s?sa9(5e®i9S?3a9S?sasei!sa9(5i55assc®a9<5C5a96C3as>(5i®J9Q
Srečno in veselo novo leto 1932
želi
tvornica „Bakula“ in stukaturnega trsja
Josip R. Puh
Ljubljana, Gradaška 22
Zaloga parketov in strešne lepenke
?s«3a£)sissa9se^)s«aa9s^9®|^^s^9eis5as)e<sa9eisass<®>0(:
Srečno in venelo Novo leto 1932!
vsem odjemalcem mojih domačih proizvodov
„BDRIA“-COLONIALE
Filip Šibenik
tvornica pecivnih praškov
Ljubljana
!<5is^(5i55a96sša9s«5a9Si^9S«sa96?3assi!5asG<ssa9e?a59i5«sft9s?5a96 Gsesasee^sevssssisassiaasstfsassesassesasisissassisassissasessase
0/7
„Merakl“
MEDIC
družba z o. z.
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
veselo in srečno novo leto 1932!
Z AN K L, Ljubljana
 Tovarna olja, barv in lakov
Srečno in veselo novo leto 1932
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
Srečno in veselo novo leto 1932
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Pipan & Cie.
Ljubljana
Kem. komercijalna družba z o. z.
DG*5as<5ssass<saa9i
Prav uspeha polno novo leto 1932 želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka
A. Volk, Ljubljana
Resljeva cesta 24
©5is^s«sasi6i®a£K5)sas<5isa9S?sa9eiJsa9®s5a£)6YS>i96i55a9Sfsa9s«sase«5>©s«59sS
:fi<Sac)<5E§acX5n<®29S?§St£XolSa9<o®3a9G*®2961S296155S©6?52SC
Srečno in veselo novo leto 1932
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Mercina & drug
Trgovina s papirjem na veliko
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 8
Glavno zastopstvo in samoproilaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
Bratje Piatnik — Radeče
!(o?$jic)s?5^0saa£)<5B5as<3»s^©e^sis^(5csa9s«5^s»sa9<5e®^>
-©ssassessso
Slovenia-Transport
Železniško - carinsko, špedici j-sko in transportno podjetje
Ljubljana
Miklošičeva cesta .štev. 21.
(Palača Vzajem. zavarovalnice)
Želi cenjenim naročnikom in svojim trgo\sk m prijate jem
Srečno novo leto!
Sf$aSSlSaS6^S6TSat <£
5SS96^3iS6SQ3SSSQa®!3®QSS®S^S9©®SS9S^'K9SS9S^^9SS9W9G\Q©i93>^t'©cX^©a3
Srečno in veselo Novo leto 1932 želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Ig. Vehar, Ljubljana
Splošno mizarstvo.
jg
s
9.
19
g
tvornica kuvert in konfekcija papirja
želi
vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto
.KUVERTA £
IlUBllANA
KflrJo«sK3-£-H'VolflVski-pol -1
19 3 2
Gradaška 12
0
(%^3®6$9:^®®(3$9<3SS<3S9©£XS©©s9<3$9<3$9©0e>9^
| Srečno in veselo Novo leto 1932 želi
Carinsko posredniški in špedicijski bureau
GROM
€€
Ljubljana, Kolodvorska ulica 41
Podružnic«: MARIBOR, JESENICE, RAKEK
g
fn
&&9Q^i9G^i96>S)®9@iS)®9®9®9®96iS)($Q3<QGi9Q^	0
Resljeva cesta 4 Sv. Petra cesta 39
SpecijaSiteta
steklene napisne table svetlobni reklamni napisi pločevinaste črke
Odi dnevne svetlobe bleščeče napisne table
mfg.dmtr0am:
tovarna vinskega kisa, d. z o. z,
£>j Mihlj ana ^111^
nudi naj finejši in naj-okusnejši namizni kis iz pristnega vina. Teh-nično in higijenično najmoderneje urejena TMl' kisarna v Jugoslaviji
Flsflrimi
Punajska c. 1 a, II. nadstr.
Zahtevajte ponudbo!
■ :: -■ : ■	•	V-:--:?.-.-■"
► t/^ i f i k i r
■^IgjPrmiisk hUv<y in ncraini!
TISKARNA MiRKUR
L7UBnANAGR£GOKe,CtVA;,!ii
^25-52
Kristalna soda
v vrečah po 50 in 100 kg.
Pralni lug znamke »Zora« z 5"/» mila.
Pakovan v zavitkih po 'It kg. Zaboji po 25 kg.
Odprto blago v zabojih po 50 kg.
Pralni milni praški znamke »Zora«.
Kvalitete »Prima«, pakovan v zavitkih po Vjkg.
Zaboji po 25 kg.
Odprto blago v zabojih po 50 kg.
Kvalitete »Ekstra«, odprto blago v zabojih po 50 kg. Zahtevajte ponudbe od tvrdke:
Dolničar & Richter, Ljubljana
Zvonarska ulica
Krediimi zavod zol Ivgcvinc in
j Mnogo poslovnih uspehov i v Setu 1932 želimo vsem
• .__________________________
 ■ ■	 —wi	in	■	n.
našim ceni. odjemalcem
GREGORC & Ko
veletrgovina špecerijskega, Kolo* nijalnega blaga, raznega žganja in špirita ter velepražarna za kavo
Ljubljana, Vošnjakova ul.
Hjuhljtrnai, Prešeriiova ul. 5C (v lastnem po«iop/aj
Brzojavke: K?edit Ljubljana. - Telefon St.i 2040, 2467, 2548; Interurban t 2700, 2800. - Peterson International Banking Code
Obrestevanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devis In valut, borzna narotlU, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso manifiter nakasila v t n- In inozemstvo, safedepotritl 1.1. tL
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko• industrijsko d.d. »M^UKUto batAjM^melja in tiskarja: O. M1CHALEK, Ljubljana.
„Slavija
99 Jagcsl&vansfca zavav ovalna banka v £>juhljani
Gosposka ulica 12, te!efon štev. 2176, 2276.
Podružnice: Beograd, Magreb, Sarajevo, Csi/efe, JVovi Sad in Splil.
n —n H i milim žb
SLOVENIA
RANSPORT
Železniško-carinsko, špedicij sko in trans- . portno podjetje	y . vi«	mr«i i v«v	^^
*■■■■■■■_	Ljubljana, Miklošičeva	21
Špedicija	MEDNARODNI TRANSPORTI
O,Carinjenje	PREVOZI - PRESELITVE
Tarifni biro	Telefon	27-18
&&&{iicii<9ito podjetje
Telefon št. 20-60	£>f1g.blfa*M€S.
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. I.astno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarino prosto skladišče. Carinsko posroclo-vanje. Prevoz nohiStva s pohištven:mi vozovi in avtomobili
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvflu cJelačin
Iv. Branoč
((atlni in psliišiteni plesLar in liZar
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 25
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna
Telelon 54-76
KU$I|E
vse/1 *rsJr por fotografij ah^ ali risbah, i % vi* i uje najscrlidn 9/še kfiša #*no
ST-DIU
L1UBL1ANA
DAL MATIN0VA13
Ejubljana
Zaloga sveže pražene kavt, mletih diHav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte ceniki Ssgti žžaafcržS-rž
GRAIMtEISO
P0D|EI|E UK 1EHNICNA PISARNA e e
MIROSLAV ZilPAfl - Ljubij ana
STAVBENIK Poštni ček. račun štev. 12.834 Telefon štev. 2103
Beton, Železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • • Sprejemanje v strokovno Izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • • Tehnična mnenja e e Zastopstvo strank v trhničnlh zadevah