8. zvezeh. CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. Vsebina 8. zvezka. "^tjeredni nagovori. 8..........................................................225 ^božni Kitajec Frančišek, katehet, tretjega reda ... ...............233 ^aje duhovnega življenja. Vil. pogl. O zatajevanju z ozirom na posamezne strasti...................235 tretjega reda sv. Frančiška. 6. Tretjerednik in premišljevanje.............238 *vanka Sinjska, daljmatinska tretjerednica. VI. Neke druge nezgode. . . . 244 ^ Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem p. Petra Baptista. IX. (Dalje.) . 246 drobtinice. Kaj te sv. vera uči? Kaj vender misliš? Srečna! Kaj želiš še? 251 Pozor! Vsaki čas! .. Zakaj vender toliko terpeti? Spoznajmo vender . enkrat.....................................................................252 Moli in delaj! 253 z cirkniške tretjeredne skupščine.............................................. 253 bratska mašna družba v podporo kapucinskih misijonov v tujini.................254 ^'Poročilo v molitev............................................................254 ^hvala za vslišano molitev......................................................255 sirotišnico in, kapelo šolskih sester v Mostaru............................255 kitajski misijon...........................................................256 ^'Usko-frančiškanski koledar za leto 1909. Mesec avgust........................256 V GORICI Narodna Tiskarna 1909. * *haja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov); 1 50 h. J^slov za naročila: ..Cvetje" frančiškanski samostan v Corici. Knjižne novosfi. Spillmannove Povesti XVI. zvezek. Zlatokopi. Založila „Kat<>' toliška Bukvama" v Ljubljani. Cena 60 v, kart. 8 v. To je prevod Spillmannove povesti „Die Goldsucher", K je bila pervič natisnjena v „Die katholischen Missionen" 32. letni* (1903-4), »Beilage fur die Jugend". Spillmann je, kaker je videti, precej naglo pisal to povest, in kar je napisal, najberž ni prebral; sicer bi bil pomote popravil, nedoslednosti in neverjetnosti odstranil in mi’ riskaj morda še nekoliko vravnal in vgladil. Vender moramo priznatt da je povest za mladino od 12. do 16. leta mikavna in v več ko ' enem pogledu poučna, torej vredna, da se prevede tudi v našo slovenščino. Seveda v dobro slovenščino 1 Za mladino je, kaker toliko krat povdarja, le najboljše zadosti dobro! V pričujočem prevodu pa, žal, slovenščina ne vstreza tej zahtevi, in ne le slovenščina, še mariskaj druzega ne! Ker je jako potrebno, da se tud' v takih rečeh krene na boljšo pot, ne kaže drugači, kaker, da se nekoliko delj pomudimo pri tej, sicer skromni knjižici. Že naslov „ZIatokopi" ji je napačen; o ljudeh, ki zlato kopljejo, „Goldgraber“, ni govorjenja v nji, temuč o takih, ki gJ iščejo, »Goldsucher". Ti pa bi bili po Pleteršniku in Cigalet" „z 1 a to s 1 e d c i“. — Zlatosledca, oče in sin, keterih zgodba se pri' poveduje, sta Spillmannu seveda Nemca; imenujeta se »Muhlenberg"-Prevod ju je naredil Slovenca: »Hribarja". Ali je to prav? Pomislimo malo! Gospod Hribar, nekedaj jako bogat mož na Slovenskem, je zg«' bil po nesreči vse svoje premoženje. Leta 1897 gre sč svojim sinkoi* Martinom iz Njujorka v Aljasko *) zlata iskat, in čez dve leti se verne ž njim, ženo i i hčerko, ki ste bile ostale mej tem v Njujorku, n* Slovensko ko bogataš. Priprost bravec bi vtegnil misliti, da je čudn» osoda res naše ljudi zanesla v tiste daljne kraje, in radoveden bo, kje na Slovenskem zdaj živi ta bogata Hribarjeva družina. Pa ko s* mu pove, da se moti, ako verjame, kar je tu bral, -- ali se mu t>c dobro zdelo? Prevajavec naj bi bil torej že v nemščini nalašč nenavadnega „MUhlenberga“ nadomestil s prav tako nenavadnim slovenskim imenom, n. pr. „Mlinogorski“, in naj bi bil dal gospodu meni ozko omejeno domovino, n. pr. Avstrijo sploh. Tako tudi ne bi b'1 kriv neverjetnosti, ki jo čuti le nekoliko prebrisan deček, ko bere, $ je njujorški gospodar 20nadstropne hiše mladega »Hribarja" nagovoril z »gospod H rib ovc". „Ficta voluptatis causa sint proxima veris", uči stari Horacij 0' arte poet. 338) in tega se je v tem primeru Spillmann terdno deržfl1 Njegov „Yankee“ ne zna izgovoriti nemškega li, zato pravi »Mulert' *) *) Tako pišejo Rusi in nekedaj so pisali tako tudi Nemci. Zdaj se der^ Angležev, ki pišejo .Alaska", ker ne poznajo topljenega Ij. . 1 CVETJE r /4 z vertov sv. Frančiška. ^ _____________t XXVI. tečaj V Gorici, 1909. 8. zvezek. Trefjeredni nagovori. P. K. Z. 8. Vaša mernost bodi znana vsem ljudem. Filip. 4, 5. »Vaša mernost (ali zmernost) bodi znana vsem ljudem" — tako piše sv. Pavelj pervim kristijanom v Filipih, majhinem mestu v deželi Macedoniji. — Pa, predragi tretjeredniki, morda ima keteri od vas sveto pismo in more sam poiskati te besede v listu do Filipljanov. Naj se ne spotika nad tem, ker jih bo našel v novejši slovenski prestavi nekoliko drugačne. Tam se bere namreč: »Vaša spodobnost bodi znana vsem ljudem", in spod, v opazki, je rečeno : »V gerškem: »Vaša krotkost" (pohlevnost ali miloserčnost) itd." V stariši prestavi stoji naravnost: »vaša pohlevnost", v najstariši celo: »vaša dobrota". — Ketero čednost po tem takem prav za prav priporoča sv. Pavelj kristijanom v Filipih? — Če vse dobro prevda-rimo, bomo spoznali, da misli četerto izmej glavnih dejanskih čednosti, ki jo naš veliki katehizem imenuje zmernost, pa zmernost v širjem pomenu, ki ne obsega le zmernosti v jedi in pijači, temuč pravo mero tudi v vseh drugih rečeh. Morda bi smeli to splošno zmernost zastran razločevanja po naše imenovati: „pravomernost“, ali na kratko „mernost“. Ta čednost obsega torej ne le zderžnost v jedi, treznost v pijači, čistost v vsem, kar se tiče spola, obsega tudi berzda-nje vsakega natornega nagnjenja, obsega krotkost, pohlevnost, skromnost, ponižnost, spodobnost, sploh pravo omejenost vsake čednosti in vsakega dobrega dela. Ta omejenost pa ni vedno-in za vse ljudi in razmere enaka; zato je treba, da je naša pravomernost stanovitno združena z modrostjo. Svetniki so delali pogostoma dobra dela, ki se jim moramo čuditi, posnemati pa bi jih ne mogli, ali celo ne smeli. Mozes se je postil na Sinajski gori 40 dni, „kruha ni jedel in vode ni pil* (Ex. 34, 23). Tako se je postil tudi Kristus v puščavi 40 dni in 40 noči. Kaj takega mi prav tako ne moremo, kaker ne moremo ču-dežev delati, ki sta jih delala Mozes in Kristus. *) Pa bo kedo rekel morda: Od koga se naj pa torej učimo-te čednosti, če se je ne moremo od Kristusa in svetnikov? Da se je od Kristusa ne moremo, o, tega nikar ne mislite, predragi! Gotovo seje moremo učiti od Kristusa; le poslušajmo njegove nauke in posnemajmo zglede, ki so nam namenjeni ; teh imamo v Kristusovem življenju zadosti. Tudi od svetnikov se je moremo učiti. Če je keteri res kedaj prestopil pravo mejo v zderžanju in pokorjenju, je storil to morda po posebnem navdihnjenju božjem, na vsak način vsled svoje velike gorečnosti. Ta gorečnost naj nas spodbuja, da storimo mi v tisti reči, kar je po zdravi pameti našim okoliščinam primerno. Premislimo pa zdaj ne zglede, temuč posebne primere-, ko se imamo zlasti izkazati s to čednostjo, pravomernostjo. I. Da si človek ohrani življenje in zdravje, potrebuje gor-kote in zraka, jedi in pijače, dela in počitka, vsega tega v v pravi meri in razmeri. In to velja ravno tako- ali podobno *) Pred nekaj leti se je kazal, kaker se- neketeri naših bravcev gotovo-še spominjajo, neki človek (in za njim še drugi), ki se je zavezal, da 40 dni ne bo nič jedel, in dal se je stražiti, in menda res toliko časa ni jedel, pa# pa je pil. Kristus tudi pil ni. Post tistega človeka jp bilo- pregrešno skazova-nje, in Če je hotel ž njim Kristusa v nič de vati,, j,e- bil gotovo- prav velik smertni greh. za vse, kar raste in živi na tem svetu. Brez primerne gorkote, brez zadosti in dobrega zraka (ali brez vode za to, kar je za vodo vstvarjeno), brez primerne hrane, brez dela in počitka se nič ne more delj časa vbraniti smerti in razpadu. Premalo ali preveč toplote, prepičla ali preobila hrana, premalo ali nič dela, predolgo ali prekratko spanje ali počivanje more vsaki stvari, more tudi človeku konec storiti pred časom. Človek si je torej dolžan skerbeti za obleko in stanovanje, ki ga varuje mraza, ne da bi zaderževala zraka od telesa od znotraj in od zvunaj; človek je dolžan delati, ker je življenje delo in se mu brez dela ne urijo in ne ohranijo življenjske moči; človek si je dolžan skerbeti za jed in pijačo, ki mu vzderžuje meso in kosti in vse telesne ude, nadomeščujoč, kar se izrabljeno in odmerlo iz njih loči; človek si tudi spanja in počitka ne sme pritergavati čez mero, kaker se mu ne sme čez mero vdajati. V vsem tem so svetniki včasih preostro ravnali se svojimi telesi ter si tako spodkopavali zdravje in krajšali življenje, mej drugimi tudi sveti oče Frančišek, ki se je tega naposled kesal. Seveda pa jim Bog take prevelike ostrosti ni štel v greh, ker so delali tako le iz velike ljubezni do njega, z dobro vestjo in dobrim namenom, posnemajoč Kristusa, ki se je postil 40 dni in je v molitvi prečul marisketero noč. Ko si je mislil iz-mej učencev izbrati 12 aposteljnov, „je šel na goro in prenočeval v molitvi božji (Luk. 6, 12); ravno tako je storil, ko je bil čudežno kruh pomnožil: „razpustivši množice je šel na goro sam molit" (Mat 14, 23; Mk. 6, 46). Po zadnji večerji je šel «e svojimi učenci molit na Oljisko goro, kaker vsi dobro veste. Ob takih posebnih, velikih dogodkih je opravičeno, da človek Prečuje noč v molitvi, ali tudi v drugih dobrih in potrebnih delih, zlasti ko ima streči bolniku ali pomagati v kaki drugi sili in potrebi. Čuti do poznih ur, do polnoči, do belega dne na veselicah in plesih; v černo noč razgrajati po vaseh ali popivati po kerčmah, to je pa seveda greh na vse strani. Dober tretjered-nik naj hodi zvečer redno in o pravem času spat; pa zaspanec in lenuh nima biti. Zjutraj naj redno in zarano vstaja ter zlasti pervi čas novega dne Bogu daruje v pobožni molitvi in svetem Premišljevanju; potem pa urno na delo ! Kaj mu pravomernost naklada glede obleke, je jasno že iz vodila: »Udje tretjega reda naj se derže v vsi svoji noši in opravi tiste srednje poti, ki se slehernemu spodobi, zderževaje se predragega lišpanja" (pogl. II. § 1). Tretjerednik naj se torej oblači vsak po svojem stanu, koliker mogoče tako, da njegova obleka ne bo nikomer na nobeno stran v spotiko. In skerbi naj, da bodo tudi vsi njegovi domači zmirom spodobno oblečeni, brez ničemernosti in skazovanja. Zlasti svojim otrokom naj skuša vcepiti ljubezen do spodobnosti združeno s prepričanjem, da najlepša obleka in vse lepotičje, ki ga nosi, človeka ne naredi nič lepšega, ker to, kar nase dene, ni on; le lepo življenje ga naredi v resnici lepega pred Bogom in vsemi pametnimi ljudmi. Še to in ono bi se dalo tu povedati glede obleke in stanovanja, kako bodi vravnano vse, da ne bo nasprotno čednosti, ki govorimo o nji. Ali ne spuščajmo se preveč v posameznosti; pojdimo dalje k zmernosti v ožjem in navadnem pomenu, zmernosti v jedi in pijači. II. Zmernost v jedi in pijači je zapovedana tretjerednikom z besedami: „Jed in pijačo naj vživajo zmerno. (Vodilo pogl. § 3). Zmernost v jedi se imenuje v katoliškem kerščanskem nauku „abstinencija“ t. j. zderžnost. Zderžati se je najprej vsega, kar bi bilo preveč; zato se imajo tretjeredniki po svojem vodilu tudi pojedin skerbno varovati. Na pojedinah se navadno preveč je, ker se nosi na mizo premnogo in preobliznih in predragih jedi, ki človeka zapeljejo, da se vda sladkosnednosti in požrešnosti, da preobloži želodec in da si s tem bolezen nakoplje. Torej ne sprejemati brez silnega vzroka vabila na take pojedine in ne vabiti nasproti. Tudi za domačo družino ob ve-čih praznikih in godovih ne napravljati preveč, če tudi se dajo za take prilike po pravici kaj boljše jedi. To bi bila navadna zmernost, ki je potrebna vsak dan brez izjeme. Višja stopnja je post, ko se človek le enkrat na dan nasiti, in pa zderžnost v posebnem pomenu, ko se vživajo le postne jedi zderžujoč se mesnih. Splošni cerkveni postni in zderžni dnevi veljajo za tretje-rednike kaker za druge katoliške kristijane; edini vaš postni dan po verhu je dan pred praznikom sv. Frančiška, 3. oktobra. Priporoča pa se vam, kaker veste, post ob petkih, ali zderžanje ob sredah. Polajšanje zderžanja, ki se daje vsako leto v postnih pastirskih listih drugim vernim, velja tudi za vas. Svetovati pa je, da bi jedli, koliker vam je mogoče, ob takih dneh le postne jedi po nekedanji navadi. Da se mladi ljudje do 21., in stari od 60. leta nadalje, noseče in doječe, popotniki pešci, delavci, ki imajo težka dela, sploh vsi, ki bi drugači ne mogli svojih dolžnosti redno in dobro opravljati, niso dolžni postiti, in tisti, ki morajo jesti, kar se jim da, ne zderžati se mesnih jedi, vse to veste. Vender storite, kar je v vaši moči, da se cerkvene Postne in zderžnostne zapovedi po vaših hišah in družinah ne bodo pozabile in zanemarile, ker bi bilo to vsem le na veliko dušno in telesno škodo. Tudi tiste, ki jih postne zapovedi ne vežejo še ali ne vežejo več, skušajte prepričati, da jim bo le na korist, če jih bodo vender le, koliker mogoče deržali. Tudi nekatoliški učenjaki sodijo, da se dandanašnji po premožniših hišah sploh preveč je; želodec nima nigdar počitka, tako da niora naposled opešati in zboleti. Zlasti se po takih hišah preveč mesa vživa, kar je krivo znanih gosposkih bolezni in slabih nagnjenj, pogubno torej za dušo in telo. S tem ni rečeno kaker da bi bilo najbolje samo z rastlinsko hrano se živiti, kaker je velel svojim vernikom stari in-dovski prerok Buddha, ali kaker delajo dandanašnji v Evropi Ameriki tako imenovani vegetarijanci. Človek ni kaker volk, ki le meso žre, pa tudi ne kaker *vol, ki se le se senom in deteljo redi. Človeku najbolj vgaja primerno mešana hrana iz Vseh treh natornih kraljestev. III. Zmerno pa naj vživajo tretjeredniki tudi pijačo. Ketern Pijačo naj vživajo zmern® ? Gotovo vsako, tudi vodo, ker je nezmernost v vsaki reči škodljiva in greh. Prav posebno velja pa seveda za tiste pijače, ki morejo človeka vpijaniti, kaker vino, pivo, razno žganje. Ljudjo, ki sploh ne pijo takih pijač, se imenujejo po latinsko „abstemii“. *) Mnogi svetniki so bili taki, zlasti, kaker veste, sv. Janez Kerstnik, in dejansko, *) Samostavnik „ab»temietas“ ni prišel v navado; gdo ve, zakaj ne? Pač zato, ker ljudje nekedaj niso govorili o lej svoji čednosti. Paganom Se ni vredno zdelo; kristijani so se deržali nauka Kristusovega pri sv. Mat. 6r i®—18.— , Abstinentia" je v tem pomenu modernizem. če tudi se ni zavezal k temu, naš sv. oče Frančišek. Vender Kristus vina ni zavergel in sv. Frančišek ga tudi ni prepovedal nikomer. Zametali in prepovedavali so ga razni krivoverci, turški prerok Mahomed in v pervih časih kerščanstva tako imenovani „vodnjaki“ (aquarii) ali „enkratiti“, ki so, razširjeni posebno po Mali Aziji, posvečevali vodo namestu vina in za-metavali ob enem tudi mesojejo in zakon. Dandanašnji je taka zlasti protestantovska ali framasonska družba tako imenovanih „guttemplerjev“. Posebno pa kriče zoper vino in vsako podobno pijačo neki veri Kristusovi naravnost sovražni doktorji, ki sklicujejo in vodijo znane mejnarodne protialjkoholjske shode ali kongrese. Dobri katoliški kristijani takih antikristov nikaker ne bi smeli poslušati, ker bi morali terdno prepričani biti, da je prava resnica to, kar uči sveto pismo, in častiti bi morali, kar je Kristus tako visoko, neizmerno visoko počastil, v kar je spremenil na prošnjo svoje presvete matere se svojim per-vim čudežem vodo na ženitnini v galilejski Kani, kar je spremenil v svojem največem zakramentu pri zadnji večerji v svojo presveto rešno Kri, kar spreminja ravno tako skozi vsa stoletja pri vsaki sveti maši. Vino je po svetem pismu drag dar ljubezni božje. Že po Mozesu je rekel Bog Izraeljcem (Lev. 26, 3 id.): „Ako boste po mojih postavah živeli in moje zapovedi izpolnjevali, vam bom dajal dež ob svojem čj^u in zemlja bo rodila svoj sad... mlatev bo segala do tergatve, in tergatev bo segala do setve, in jedli boste do sitega svoj kruh“. . . In po preroku Joelu je govoril (2, 19 id.): „Glej, poslal vam bom žita in vina in olja in nasiteni boste ž njimi", in prerok pristavlja (23. 24) : „Tudi vi sinovi sijonski se radujte in veselite v Gospodu, svojem Bogu, ker vam bo dal učenika pravičnosti in poslal vam bo zgodnji in pozni dež kaker od začetka in napolnila se bodo gumna se žitom in tlačnice bodo prenapolnjene z vinom in oljem". — - Ali ni očitno iz tega, da mora biti po božji besedi vino nekaj koristnega in dobrega prav kaker žito in olje? V resnici uči tudi modri Jezus, Sirahov sin (31, 35): „Vino človeškemu življenju služi, ako se zmerno pije; ako ga zmerno piješ, boš trezen. — Vino je bilo od začetka vstvarjeno v razveseljevanje, ne pa za pijanost. Vino dušo in serce obveseljuje, ako se zmerno pije. Trezno pitje je zdravje duši in telesu". — Sveto pismo hvali torej zmerno, trezno pitje. Seveda pa nika-ker ne hvali nezmernega. Sirahov sin piše nadalje: »Vino, če se nezmerno pije, napravi zdražbe in jezo in veliko razdertij. Vino, če se nezmerno pije, je duši grenkost. Prederznost iz pijanosti je nespametnemu v spotikljej, njegovo moč zmanjšuje in rane dela". Še na mnogih drugih mestih svari sv. pismo pred nezmernostjo v vinopitju; tako v Salomonovih pregovorih (20, 11: »Nekaj razposajenega je vino in nekaj razgrajavega pijanost". (21, 17): »Kedor ljubi vino in tolste jedi, ne bo obogatel". (23, 20): »Ne bodi v gostijah pivcev in ne na pojedinah tistih, ki meso prinašajo k jedi". (29—32): »Komu gorje? čigavemu očetu gorje? komu prepiri? komu jame? komu brez vzroka rane? komu zatemnele oči? Ali ne tem, ki se zaderžujejo pri vinu in se trudijo izpivati kozarce ? Ne gledaj vina, ko se rumeni, ko se leskače v steklu njega barva: prijetno teče noter, Pa nazadnje bo pičilo kaker kača in kaker bazilisk bo razlilo svoje strupe". Ali je tu rečeno, da je vino strup, ali da je v vinu strup ? Morda! Ali strup v pravi meri vzit je zdravilo, nezmernost je Pa škodljiva v še tako nedolžni reči. V vseh teh izrekih je govorjenje o nezmernem pitju, o pijančevanju. V pijančevanju se to, kar bi zmerno vžito koristilo ko znravilo, spremeni v strup. Tako je razlagati tudi znano mesto sv. Pavla v listu do Efeženov (5, 18): »Ne bodite pijani vina, v čemer je razberzda-nost, temuč napolnjeni v Svetem Duhu". — V čem je »razber-zdanost", ali kaker neketeri menj prav prestavljajo, »nečistost?" Ali v vinu? Ne, pravijo katoliški razlagavci, ne v vinu,temuč v pijanosti. Pred pijanostjo svari seveda tudi Kristus sam, ki je vino tako visoko počastil: »Pazite nase", pravi, „da se vam ne ob-teže serca z najedenostjo in pijanostjo in skerbmi tega življenja" (Luk. 21, 34). In sv. Pavel spodbuja Rimljane (13, 13): »Kaker po dnevi pošteno hodimo, ne v pojedinah in pijanostih". Korinčanom pa zaterjuje: »Ne motite se . . . pijanci ne bodo Posedli nebeškega kraljestva" (1. Kor. 6, 10). Zato tudi Timoteju ne priporoča mnogo, temuč malo vina: »Ne pij več vode", Piše (1. Tim. 5, 23), »temuč malo vina pij, zavoljo tvojega že-i°dca in tvojih pogostih bolehnosti". Torej za zdravilo, za silo in potrebo. In tako vinopitje se mora pač po vsej pravici zmerno imenovati. Nikaker pa ne gre misliti, da bi bilo zmerno vinopitje, ke bi ga izpil človek dan na dan svojo navadno dobro mero, samo da ne bi prestopil meje pijanosti. Tako vinopitje bi vtegnilo biti tako ali še bolj škodljivo kaker vsakdanja nepretergana mesojeja. Sicer pa sem prepričan, da vi, dragi tretjeredniki, niste v nevarnosti ne v tem, ne v onem oziru. Vem pa in obžalujem, da se mej našim slovenskim ljudstvom mnogo, jako mnogo greši proti treznosti kaker proti zderžnosti. Hvalim tudi dobro voljo tistih gospodov, ki si prizadevajo to ljudstvo spa-metiti in rešiti iz sužnosti tako pogubne strasti; dvojim le, ali je pot, ki so jo nastopili, prava, ali pelje res do cilja, ki ga imajo pred očmi ? Pot prostih zidarjev, guttemplerjev in drugih krivovercev in nevernikov, ali more biti to prava pot tudi za nas katoliške kristijane? Jaz mislim pač, pravo pot imamo m* doma, v naši katoliški cerkvi. Pa, kaj torej, poprašate morebiti, ali naj se ne vpišemo V družbo treznosti? O pač! Vse slovensko ljudstvo naj bi se vpi' salo v družbo treznosti; vi, dragi tretjeredniki, pa ste že vpi' sani. V resnici! tretji red sv. Frančiška je v katoliški cerkvi prava in popolna družba treznosti in zderžnosti in zmernosti) razširjena že zdaj po vsem svetu in mej vsemi raznimi sve' tovnimi stanovi, od najnižjega do najvišjega. Ta red zavezuje vse k zmernosti v jedi in pijači in ne dovoljuje ne požrešno' sti ne pijančevanja. Prepričan sem, vsi, ki ste v tretjem red«) ste v vsakem oziru zmerni ljudje. Ali ker ste zmerni, ste tudi skromni, ponižni, ne bahate se se svojo zmernostjo in zderžnostjo in prav delate, da se ne. Ali vender vam moram klicati z be' sedami sv. Pavla: „Vaša zmernost bodi znana vsetf ljudem!" Vsi ljudje, ki hočejo biti katoličani, imajo vedeti) da je prava cerkvena in papeška vstanova za prenovljenje člo' veške družbe tudi glede zderžnosti in treznosti edino tretji red sv. Frančiška. Kedor hoče kaj delati v ta namen na pravi terdni podlagi, brez ropotanja in oblastnega vstrahovanja, t* naj po svoji moči širi in vsem, ki hočejo biti katoličani P° misli velikih papežev Pija IX., Leona XIII. in Pija X., prip0' roča III. red. Tudi vi, dragi bratje in sestre, delajte tako ! Kjer najdeš dobrega moža ali mladeniča, vnetega za svojo vero in sv°i° cerkev, povejte mu naravnost, da je volja svetega očeta, da nemudoma vstopi v III. red sv. Frančiška. Potrudimo se vsi, da zberemo vse naše dobro slovensko ljudstvo v to družbo treznosti. In to naše ljudstvo bo potem, če jih bo ostalo zunaj reda še kaj v verigah svoje strasti, našlo pomočke, da reši naposled tudi nje. In nastopila bo res zlata doba, ko na Slovenskem ne bo nezmernosti,' požrešnosti in pijanosti, ne pretepov in pobojev, ne divjanja in obrekovanja, temuč lepo življenje, kakeršno je bilo mej pervimi kristijani, ko je bilo „mno-zice vernih eno serce in ena duša“ (Act. 4, 32). — Vem, da je do tam še daleč, ali pot naš je pravi. Pomagaj Bog vsem, ki hodijo po njem, privedi nanj vse, ki bi imeli Po njem hoditi, pa ne vejo ali nočejo vedeti zanj. Razsvetli jih Večni Bog, Oče, Sin in Sv. Duh. Amen. Pobožni Kitajec Frančišek, katehet, tretjega reda *). Velikansko kitajsko cesarstvo je zdaj glede na katoliško Vero razdeljeno v 36 apostoljskih vikarijatov ali škofij in dve Predstojništvi ali prefekturi. Frančiškanom je izročil apostoljski Sedež devet škofij, kjer pa še ni dosti kristijanov. Vender pa nahajamo mej njimi prav lepe zglede čednosti in verske gorečnosti, kakeršne ni najti po naših krajih. Mej njimi je pobožni tretjerednik Frančišek, ki je bil sin katoliških starišev, na Kitajskem rojen. Ko mladenič je stopil v tretji red sv. Frančiška ter se frančiškanskim misijonarjem ponudil v službo. Ker je bil v kerščanskem nauku dobro poučen, so ga radi sprejeli. Postavili so ga za kateheta, da je paganske Kitaj-Ce učil kerščanski nauk in molitve. Doma, v misijonski hiši, Je opravljal razna dela. Plačila za to ni hotel sprejeti. Zado-v°ljen je bil, da so mu dajali potrebno obleko in hrano, vesel, ako je mogel svoje rojake v verskih resnicah učiti. Rad bi bil sPreobernil in pridobil vse Kitajce za sveto vero. Zato je popotoval z misijonarji z enega na drugi kraj, kjer je bil mno- *) Winkes, Seraphischer Tugendspiegel. gokrat lačen in žejen, zaničevan in tudi preganjan zavoljo svete vere. Ko so začeli Kitajci katoliške misijonarje preganjati, so tudi njega vjeli in pred mandarina peljali. Ta cesarski predstojnik je zahteval, naj se odpove svoji veri; ker ni hotel, mu je zažugal se strašnim terpljenjem. Ko so bili že poklicani ljudje, da ga bodo martrali, je rekel pogumno: »Kristijan sem in pripravljen za sveto vero vmreti, če hočete". Odpeljali so ga v temno in smerdljivo ječo, kjer je bilo zapertih sedemdeset hu-dodelnikov. V ti ječi je ostal tudi on čez dva meseca ter je toliko preterpel noter, da je bil le na pol živ, ko so ga izpustili. Posebno je častil Mater božjo in sv. Jožefa, da bi z nji-juno pomočjo Jezusa pripeljal v vsako družino. Sv. Frančiška, svojega duhovnega očeta, je posnemal ne samo v tem, da je po njegovem zgledu spreobračal nevernike, temveč tudi, da je živel v največem vboštvu; po njegovi smerti niso našli pri x njem niti enega vinarja. Osemdeset let star je vmerl naravne smerti 8. avgusta 1875. — Glej, koliko je ta bogaboječi tretjerednik, ki ni bil mašnik, storil in preterpel za sveto vero. Tudi ti lehko veliko storiš, ako si le res goreč tretjerednik. Najprej glej, da se ne boš nigdar sramoval tretjega reda, božjih in cerkvenih zapovedi. Nigdar se ne daj premotiti, da bi zavoljo pričujočih nasprotnikov ob petkih in drugih postnih dnevih jel mesne jedi, naj te zato drugi še tako zasramujejo. Pobožni Frančišek se ni hotel odpovedati sveti veri, tudi ko so ga v ječo zaperli in mu se smertjo žugali. Tako stanoviten bodi v svoji veri tudi ti. Potem skerbi, da se bote udje tretjega reda v vasi ali fari mej seboj resnično ljubili in koliker je mogoče skupaj prejemali svete zakramente. Čim več vas bo, tim manj se vas bodo upali napadati vaši nasprotniki. Ako boste združeni boste laglje in z večim veseljem hodili v cerkev, laglje boste spolnjevali božje in cerkveni zapovedi; laglje si boste mej seboj pomagali tudi v časnih potrebah. Ako bote združeni, boste laglje tudi tretji red širili ter ž njim koristili svoji občini, celi deželi in vsi sveti cerkvi. Zakaj, ako boste dobri tretjeredniki, boste tudi dobri udje svoje občine, dobri deržavljani in zvesti sinovi katoliške cerkve. P. A. F. Vaje duhovnega življenja. P. A. M. VII. Poglavje. O zatajevanju z ozirom na posamezne strasti. Ponižno prosimo Boga, naj nas podpira se svojo milostjo, v boju zoper naša slaba nagnenja, saj edino njegova milost more rešiti človeka iz sužnosti strasti in mu podeliti zmago nad njimi. Zato je rekel sv. apostelj Pavel: „ Jaz nesrečnež, kedo me bo rešil od telesa te smerti? Milost božja po Jezusu Kristusu “. Premislimo, kako se moramo obnašati proti obupnosti. Ta strast je nasproti upanju. Ona nastane, ako nam domišljija živo postavi pred oči, da nam je nemogoče doseči to dobro, po čemer hrepenimo, bodisi da to preseže človeške moči, ali da se ovire in zapreke sploh ne dajo premagati. Vsake obupnosti in maloserčnosti ne smemo zavreči. Saj uči sv. apostelj, da sami iz sebe, iz svojih lastnih moči še misliti ne moremo, kar bi bilo za nas zveličavno. Vsa naša moč je od Boga. Čim bolj spoznamo svojo nezmožnost, čim manj sami v se zaupamo, toliko bolj moramo v Boga zaupati. „V te, o Gospod, sem zaupal, vekomaj ne bom osramočen". Zavreči moramo obupnost, ako izvira iz samoljubja, zlož-nosti in maloserčnosti. Večkrat se nam kaj nemogoče zdi in domišljija težave še Povečava, vzrok pa je le strah pred bojem in trudom. Mariske-teri postane ves obupan in maloserčen, ko ga vedno in vedno nadlegujejo hude skušnjave, in vender bi mu stanoviten boj Prinesel najlepšo zmago. Navadno težave niso tako velike, ka-ker si jih človek predstavlja, ob enem je pa obljubljena milost in pomoč iz nebes tistim, ki se bodo serčno in stanovitno vojskovali. Zaupajmo torej v vsmiljenje božje, v neskončno zasluže-nje našega Gospoda in Zveličarja, v mogočno pomoč prebla-Žene Device in svetnikov božjih; prosimo modrega dušnega vodnika, keteremu smo svoje terpljenje, svoje boje razodeli, naj nam pomaga v tem dušnem boju, in radi spolnjujmo njegove nasvete in nauke. Kaker pa ne smemo maloserčni in obupani biti, tako bi bilo napačno, ke bi bili preveč prederzni. Pomisliti moramo, da popolne gotovosti v tem življenju ne smemo pričakovati; da ga ni stanu, keteri bi ne bil izpostavljen raznim nevarnostim, in da vsak trenutek lahko pridemo na rob prepada. Sv. strah božji nam je v tem bornem življenju potreben in zveličaven. Zato pravi sv. pismo: „Blager človeku, ki se Boga boji“. Sv. Terezija je svoje sestre opominjala: „Ve ne smete gotove biti, ker je red, v keterem živite tako svet; tudi se ne smete zanašati na to, da živite ločene od sveta in v ostri pokori. Tudi to vam ne daje še gotovosti, da vedno tako zaupljivo z Bogom občujete, da se vadite v molitvi in vas posvetne reči ne motijo. Vse to je dobro, vender ne zadosti, da bi opustile ves sv. strah božji". Ponavljajte večkrat in premišljujte besede: Blager človeku, keteri se Boga boji". Sveti strah božji in zaupanje v Boga ste dve peruti, s keterimi se moramo vsaki dan proti nebesain povzdigovati. To si vzemimo k sercu in obvarovali se bomo vsake maloserčnosti in obupnosti. Hudobni duh dobro ve, koliko doseže, ako napolni dušo s preveliko bojazljivostjo in nezaupnostjo. Vsaka malenkost, če tudi ni greh, tako dušo zbega in ji vzame mir. Ve vboge, zbegane duše, kako malo poznate dobro očetovsko serce božje! Ali mislite, da je Bog nevsmiljen in vas bo kaznoval, ko se serčno vojskujete zoper skušnjave ? In, če ste tudi padle v kak greh, ali menite, da boste to popravile, ako se maloserčno in nezaupno od Boga obernete in s Kajnom kličete: „Moja hudobija je prevelike, da bi odpuščanje dobila ?“ Oh, koliko jih je že ta maloserčnost od Boga ločila! Govorite raji s psaljmistom: »Gospod je moja luč, in moje zveličanje, koga se bom bal?" Strah božji je vir življenja, obudi spokornega duha in pravo kesanje, obvaruje pred grehom in nas napravi stano-novitne v boju. »Strah božji je čez vse povzdignjen. Blager človeku, komer je dano, da ima božji strah! Kedor ga ima, s kom bi se neki primerjal ?“ Sir. 25, 14. 15. Berzdati in v pravih mejah deržati, moramo tudi jezo-Jeza je neko hrepenenje po maščevanju, ako mislimo, da se nam je krivica zgodila. Čim bolj kaj ljubimo, tem veča je jeza* ako nam to kedo vzame ali nam brani. Prevzetnež postane jezen, ako ga kedo ne časti; lakomnež, skopuh, ako škodo terpi, ako ima zgubo itd. Pravi kristijan si bo pa prizadeval podoben postati Kristusu, ki nam klice: »Učite se od mene, ker sem krotak in iz serca ponižen". On nam je dal te lepe nauke: »Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim, hudemu se ne zoperstaviti, temuč če te kedo vdari po tvojem desnem licu, pomoli mu še ono. In kedor se hoče s teboj pravdati in ti suknjo vzeti, temu tudi plašč pusti. In kedor koli te eno miljo daleč prisili, pojdi dve ž njim. Kedor te prosi, temu daj in kedor hoče od tebe na posodo imeti, ne obračaj se od njega. Slišali ste, da je bilo rečeno : Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, keteri vas sovražijo in molite zanje, keteri vas preganjajo in obrekujejo; da boste otroci vašega očeta, ki je v nebesih, keteri daje svojemu soncu sijati na dobre in hudobne, in pa deževati na pravične in krivične. Zakaj, ako le tiste ljubite, keteri vas ljubijo, kakšno plačilo boste imeli ? Ali ne delajo tega tudi cestninarji? In ako pozdravljate le svoje brate, kaj storite več? Ali ne delajo tega tudi malikovavci; Bodite tedaj popolnoma, kaker je vaš Oče nebeški popolnoma". Mat. 5. 38—48. To so zlate besede nebeškega učenika, ketere pač zaslužijo, da si jih k sercu vzamemo. Zakaj vbogi človek se da le pre-rad zapeljati h krivični jezi. Ker je preveč vdan samoljubju, se povsod kmalu čuti razžaljenega in se hoče zmaščevati. Pri tem se pa še ponaša, češ, to delam le iz gorečnosti za pravico. Res se morajo predstojniki včasih jeziti in kaznovati, da ohranijo red, ali ta jeza ni pregrešna, ker ne izvira iz razžaljenega samoljubja. Prava Bogu dopadljiva jeza izvira iz sv. Duha, iz božje ljubezni in nas napolni se sovraštvom proti grehu. Zakaj greh je največa krivica. Iz sovraštva do greha pa nikedar ne pride sovraštvo do druge osebe, razen do svoje lastne. To človek sovraži v duhu pokore, ker je tako polna samoljubja. Tako sovraštvo in taka jeza je zelo koristna in zveličavna. Nevošljivost in vse druge strasti, ki se vedno vzdigujejo v našem sercu, bomo krotili in berzdali s tem, da v luči sv. vere premišljujemo, iz kako sramotnega vira izvirajo, in ti viri so meso in hudobni duh; kako žalostne nasledke imajo za dušo in telo in kaj čaka vse tiste, ki so sužnji nevrejenih strasti in se ne znajo nič premagati. Gospod Jezus pridi in prebivaj v nas; vladaj naše strasti saj so tvoji in naši sovražniki: »Vladaj sredi svojih sovražnikov". Podpiraj nas se svojo milostjo da jih bomo se vso močjo sovražili in jih do konca svojega življenja zatirali. „Svoje sovražnike bom podil, in jih bom zagrabil; ter se ne bom vernil, dokler ne poginejo". Ps. 17, 38. Duh tretjega reda sv. Frančiška. 6. Tretjerednik in premišljevanje. *) Vsaka molitev mora priti iz serca, to je iz duše. Ako se moli le z ustnicami in jezikom, misli pa na kar koli druzega, ni to prav za prav nobena molitev, to je blebetanje, to je kaker bi brenčal tako imenovani »gramofon". Ali pri molitvah, ki se zaporedoma ponavljajo, je težko vedno misliti na besede, ki jih ustnice in jezik izgovarjajo. To velja, kaker je bilo že rečeno, na priliko za rožni venec, ravno tako za druge daljše ustne molitve, zlasti za psaljine, ki so neketeri po verhu tudi težko razumljivi. Pri takih molitvah si je treba pomagati s tem, da vsaj sploh mislimo na Boga in božje reči; pri rožnem vencu imamo, kaker je znano, premišljevati skrivnosti našega odrešenja od spočetja Jezusovega pa do kronanja Marijinega v nebesih. Sv. rožni venec je torej ne le ustna, temuč ob enem tudi premišljevavna ali notranja molitev. Taka molitev pa se more opravljati tudi sama zase. V tem primeru ni omejena na neke določene resnice sv. vere; vsak si more po svojih dušnih zmožnostih in potrebah sam izbrati, na kar hoče misliti, samo da se ne zgubi v premišljevanje zgolj posvetnih ali celo pregrešnih reči. *) Primeri: Faber der Fortschritt der Seele im geistlichen Leben. Ins Deutsche ilhertragen von C. B. Reiching. 3. Aufl. Regensburg 1904. P. Lejeune, L’ Oraison rendue facile. Pariš. P. Lethielloux. Ribet, L’Ascetique chrčtiene., Pariš. Poussielgue. 1902. Kaj naj porečemo o taki notranji ali premišljevavni molitvi ? Vse dobro ! Učeniki duhovnega življenja vsi povzdigujejo njeno izverstnost, da, nje nenadomestljivost za vsacega, ki hoče priti do kake višje stopnje kerščanske popolnosti. Tudi tretjeredniki ste poklicani na tako višjo stopnjo; saj imate biti drugim kristijanom v vsakem oziru v zgled pravega kerščanskega življenja. Tudi vi morate torej skerbeti, da si pridobite tako izversten pomoček duhovnega napredka, tudi vi morete skerbeti, da se privadite premišljevavne molitve. Kaj pa je torej premišljevavna molitev ? Premišljevavna molitev ali, kratko rečeno, premišljevanje je prevdarjanje ene ali druge resnice svete vere ali dogodbe sv. pisma z namenom zbuditi čutila in sklepe, ki se nam po njih duša povzdigne h Bogu in posveti njegovi službi. Premišljevanje se more različno goditi in na mnoge načine. Mej vsemi načini pa sta zlasti dva, ki jih učeniki duhovnega življenja posebno priporočajo, namreč način sv. Ignacija in način duhovniške skupščine sv. Suljpicija. Govorimo najprej o načinu sv. Ignacija, ker je ta dandanašnji najnavadniši, morda tudi najvspešniši. I. K vsakemu premišljevanju je treba priprave. Ta je trojna, daljna, bližnja, najbližnja. Daljna priprava je odprava greha in nagnjenja do njega od ene strani, od druge strani pa želja po napredku v kerščan-ski popolnosti združena z resnim prizadevanjem po nji, z ustno molitvijo in duhovnim branjem. Zlasti je duhovno branje za premišljevavno molitev, to kar olje za svetilnico. Iz duhovnih knjig se mora navaditi človek misliti o duhovnih rečeh. Brez duhovnih misli ni duhovnega premišljevanja, ni notranje molitve. Bližnja priprava pa je priprava na posamezno premišljevanje. Začne se prej ta večer s tem, da si določimo, kaj hočemo drugi dan premišljevati. V ta namen more začetnik brati ali poslušati navod za premišljevanje tistega dne, lcaker je natisnjen v kaki knjigi. Takih knjig imajo v bolj razširjenih jezikih dosti, ki pa seveda niso vse enako dobre in zlasti ne vse vsakemu primerne. Nekaj let je, kar imamo vsaj eno tako knjigo tudi v naši slovenščini. Ni sicer popolnoma, kaker bi si jo želeli *); vender bi vtegnila človeku, ki ima dobro voljo, za pervo silo prav priti. Sčasoma pa bo skoraj da vsaki prisiljen kje drugje iskati svojemu premišljevanju primerne tvarine. Ali kje? Neketeri svetujejo Hojo za Kristusom in podobne knjige. Najboljše pa se bo deržati pervotnega vira, svetega pisma novega zakona, zlasti evangelijev. Iz evangelijev bi se moglo brati po versti vsak dan po eno poglavje; v vsakem se bo našla gotovo več ko ena resnica ali dogodba, vredna, da jo človek natančniše premisli. In berž naj si tudi po večem določi, kaj ima v njej posebno prevda-riti in kak sad more dobiti za svojo dušo iz tistega premišljevanja. Na to naj misli potem, ko leže spat in ko se zjutraj spet prebudi in nadalje ko vstaja, ko se vrniva, oblači itd. Če pravimo : „ko vstaja" itd., ne mislimo reči, da naj dela vse to počasi in leno; ali nekaj časa je k vsemu vender le treba in ta čas mej takim zgolj telesnim oskerbovanjem naj se oberne za najbližjo pripravo k premišljevanju, ako se ima namreč premišljevanje berž nato začeti. V ta namen si je treba v spomin poklicati, kar smo se snoči namenili premišljevati, in od-poditi vse tuje misli in skerbi, ki nas hočejo pri tem motiti. Čas premišljevanja je najboljši berž nato, preden se človek loti česer koli druzega. To je mogoče seveda le, kjer ni nobene dolžnosti, ki bi bila na poti. Sicer si ga mora človek odločiti po svojih razmerah pozneje. Neketerim tretjerednikom bi bilo morda le mej sveto mašo v cerkvi mogoče opravljati premišljevanje. Ali bi smeli tako? Smeli! zakaj ne? Pri sveti maši so, da le na glavne dele pazijo ; ustne mašne molitve jim nikaker niso zapovedane. Smejo torej premišljevati. Najbližnjo pripravo na premišljevanje bi taki lehko opravili spotoma, ko gredo v cerkev. In cerkev, ali kapela, kjer je shranjeno presv. Rešno Telo, je prav za prav *) Mariskaj je noter, kar bolj vgovore in nevoljo zbuja kaker pa pobožnost. Neko premišljevanje se začenja z besedami: »Predstavi si svetnika v nebeški slavil* Ali kako? Oko ni videlo, uho ni slišalo! Neko drugo veli : .Misli si sv. Trojico, kaker se navadno slika*. Komu ne pridejo nato v spomin vse tiste stare nerodne slike sv. Trojice, ki jih je od otročjih let kedaj videl? In kaj ima od tega ko nevoljo in raztresenost. Sveta Trojica ni taka, kaker se navadno slika. — 0 semtertja jako okorni slovenščini ni, da bi tu govorili. z tudi najpripravniši kraj za sveto premišljevanje. Ali seveda lej. ako je mirno in tiho noter, ako ni preveč ljudi, ki bi prihajali 'n odhajali, ali s kakeršnim koli hrupom motili človeka. Skupna Molitev rožnega venca ali glasno branje molitev ali premišlje-V;inj bi lastno premišljevanje le oviralo in morda celo onemogočilo. Najlažje premišljuje človek na samem zgodaj zjutraj, ko Je vkrog in krog še vse tiho in mirno. Premišljevanje se začenja z uvodom, ki je dvojen ali celo *rojen. Najprej se je treba postaviti v pričujočnost božjo. Nošnja molitev ali sveto premišljevanje ima biti namreč pogo-v°r z Bogom. In prepričani moramo biti, da nas Bog sliši, kaker bi nas slišal človek, ki bi ž njim govorili. Saj vemo, da je ^°g povsod pričujoč; pričujoč je torej tudi tu pred nami, tudi Prav noter v našem sercu, naši duši. Mislimo si to prav živo 'n s tem tu pričujočim Bogom govorimo, kaker bi ga videli Pred seboj v človeški podobi. Lehko si ga mislimo ko edinega v svojem bistvu, lehko tudi ko eno izmej treh oseb presvete hojice, Boga Očeta, Boga Sinu, ali Boga Sv. Duha. Drugo °sebo si lehko mislimo ko večno Besedo, ki je bila od začetka Pti Bogu, ali ko včlovečeno besedo, našega Gospoda Jezusa Kristusa. In kaker smo si ga mislili pričujočega v začetku premišljevanja, tako si ga mislimo na dalje do konca. Ko smo tako stopili pred svojega Boga, kaj hočemo naj-Prej druzega ko da se mu globoko poklonimo v duhu in po-^•eknemo pred njim telesno? Nato ga nagovorimo z najvišjo Castjo ter prosimo v globoki ponižnosti, naj nas blagovoljno P°sluša, ker ga želimo vprašati to in to in prositi to in to, kar Se tiče naše vboge dušice, dušice, ki jo je on vstvaril, ki jo je 0ji se svojo predrago kervjo odrešil, ki jo on ljubi, ki jo hoče ZveliČati. To je drugi vvod. Tretji bi bil po sv. Ignaciju koristen pri premišljevanjih, se tičejo kakih dogodeb sv. pisma, da bi si namreč živo Pred oči postavili kraj, kjer se je dogodba dogodila, in da bi s’ mislili, kaker da smo tudi mi tam pričujoči. Ali prav za prav ^ to menda ne bil vvod, temuč začetek premišljevanja samega. Premišljevanje samo obsega tri dele. V pervem ima biti klaven zlasti spomin, v drugem razum, v tretjem volja. V pervem delu si moramo torej, ako premišljujemo kako Zgodbo sv. pisma, zlasti iz. življenja Kristusovega, živo pred oči postaviti vse, kar se je godilo, premisliti, kedo je bil ta, ki je kaj storil, in kaj je bilo to, kar je storil, in kje in kako in kedaj je storil in s kakšnimi sredstvi ali pomočki? Tudi če premišljujemo o kaki skrivnosti naše sv. vere ali kakem izreku sv. pisma, lehko iščemo odgovora na ta vprašanja. Prizadevati si moramo, da si vse dobro pojasnimo, ker bi drugači vse naslednje ne imelo terdne podlage. Vender se pri tem nimamo predolgo muditi, niti se vznemirjati, če ponevedoma zajdenio v drugi del, ko ima nastopiti razum. Ta del je za nas seveda še pomenljiviši; tu imamo namreč vse, kar smo do zdaj premišljevali, nase oberniti. Tu iuiamo sklepati, kaj se da iz tega posneti za naše življenje, tu preiskati, kako smo se v tem oziru deržali do zdaj, in določiti, kako se hočemo zanaprej. In s tem prejdemo k tretjemu delu, ki ima nalogo pripraviti voljo, da se odloči zveršiti, kar smo za‘prav in potrebno spoznali. Tu si moramo zagotoviti vspeh in sad vsega premišljevanja; brez tega bi namreč premišljevanje ne bilo notranja molitev, temuč le prazno domišljevanje in preiskovanja brez koristi in vrednosti. Volja pa prihaja bolj iz serca, kakef iz uma; zato so serčna čutila, ki jih je treba tu zlasti buditi, zaničevanje posvetnega veselja, kesanje nad storjenimi grehi, zaupanje v milost božjo, pred vsem pa ljubezen do Boga. M ljubezni do človeka stori človek velike, občudovanja vredne reči; koliko veče, koliko čudovitiše more storiti še le iz ljubezni do Boga, ako je prava in resnična ! Ali ne le v tretjem delu premišljevanja, mej vsem premišljevanjem, kjer koli se zbude, so čutila in serčni vzdihi k Bogu na svojem mestu, ravno tako tudi primerni sklepi. Sklepi pa s° primerni, keder se tičejo takih reči, ki imamo že, ali ki bomo v bližnji prihodnosti, morda že prav ta dan, imeli opraviti 2 njimi. Kar bom denes imel storiti, to moram skleniti, da hočem storiti na vsak način, kaker vem, da je volja božja, iu moji duši najkoristniše. Sklepe delati o rečeh, ki se bodo morda kedaj v oddaljeni prihodnosti godile, to bi bili gradovi v zraku, prazne sanje; ž njimi se vkvarjati, bi se reklo zapravljati dragoceni čas molitve. Če je pa več ali menj verjetno, da se v kratkem zgod' vres kaj posebnega, nenavadnega, v takem primeru bi bilo se' veda prav, da človek prej misli na tisto ter se posvetuje z ^ogom, kako se mu bo ravnati, da bo vse prav in po volji božji. Vsi ti sklepi pa se morajo opirati na terdno podlago in ne smejo presegati naših moči. Dobro je celo nekoliko menj skleniti, kaker moremo po pameti misliti, da bi zmagali sč Svojimi močmi. V premišljevanju bi se vtegnilo namreč kaj *ehko zdeti, kar bi pa v resnici vender le presegalo naše moči. ^rederznih, ki si preveč upajo, Bog ne podpira se svojo mi-*°stjo in tako se zgodi, da omagajo. Ponižne pa povzdiguje, morejo storiti, kar si sami niso upali. S tem smo prišli do zveršenja premišljevavne molitve, ki j® zlasti važno za njen vspeh in torej s posebno skerbjo delati. ^ tem delu moramo namreč vse svoje sklepe zbrati in ponori ter Boga prositi, naj nam da ž njimi doseči, kar smo si odločili za sad svojega premišljevanja. Pristavi se navadno »Oče naš", Zdrava Marija" in znana molitvica našega bi. Ber-nardina Feljterskega, ki jo je tudi sv. Ignacij posebno ljubil, »Duša Kristusova posveti me" itd. — Zdaj pa bi vtegnil kedo vprašati, koliko časa naj bi trajalo tako vsakdanje premišljevanje? Sv. Ignacij odgovarja: eno Uro, ali celo pet četerti ure. In tako se v resnici opravlja v Jezuitskem in drugih neketerih redovih. Ali za naše tretjered-n>ke, kaker za začetnike sploh bi bilo toliko časa pač dosti Predolgo. Kedor vtegne, naj skuša v začetku po kake pol ure lako popolnoma Bogu posvetiti. Ako ima resno voljo, mu bo Uubi Bog trud polajšal in gotovo tudi obilo poplačal. Resna v°lja pa se pokaže v tem, da po premišljevanju premislimo, ali s,bo dobro premišljevali ali ne, in če ne, zakaj ne, in da iščemo P°močkov, da popravimo, kar je bilo pomanjkljivega. To bi bila 'benda po namenu sv. Ignacija naloga pete četerti ure. Kjer ni resne volje, tam pa seveda ne bo prinašalo premišljevanje sadu in koristi in zato se prav za prav se silo in Predpisi v tej reči nlalo ali nič ne doseže. Verjetno je, da prav 2a to sv. Frančišek v svojih vodilih ni predpisal premišljevala, dasiravno on in že tudi njegovi pervi tovariši nikaker niso brez te molitve, če tudi seveda niso že tedaj premišljevali Stanko po tem načinu, ki ga je pozneje sv. Ignacij vpeljal. ^a,no ob sebi je očitno, da je bilo njih premišljevanje bolj. prosto in priprosto, nekako zamišljenje v Boga in njegove last' nosti sklenjeno z lastnim poniževanjem in hvalo božjo. Tud' besede »premišljevanje" (po latinsko „meditatio“) še niso imel' v tem pomenu, rekli so naravnost »molitev" („oratio“), kake< pravijo neketeri tudi še dan današnji. (Dalje prih.) Ivanka Sinjska, daljmatinska tretjerednica. P. M. S. VI. Neke druge nezgode. Ivanka je imela dolgo časa željo stopiti v kak nunsk' samostan kot sestra lajika ali poslužkinja, in to je bila tud moja želja; zato sem si prizadeval spraviti jo ali k benediK' tinkam v Zader ali pa h klarisam v Spljet, pa vse moje pri' zadevanje je bilo zastonj. Ivankin gospodar je bil v hiši nemiren in zelo nadležen Ni ji dal nikedar miru, mučil jo je brez potrebe in vzroki Včasih jo je tako prestrašil, da se je tresla kaker šiba in ved' krat je od strahu kriknila, ko je pomislila: gospodar je tu. Ako prevdarimo, da je bilo to skušanje neprestano, i" zopet, da je bila dekle zelo občutljivi, živahne domišljije i" serdite narave, kaker so sploh polnokervne osebe, lahko si m®' remo predstaviti, da je bilo od te strani njeno terpljenje velik0. Se ve, da se ni ponesla vsakikrat krepostno. Od straha in zmeS' njave je pogrešila včasih v načinu. Ako je kedaj gospodarji odgovorila, zdelo se ji je, da je prav storila; ali ta hip se j* domislila, da ni bila ponižna, da bi bilo bolje molčati, da ji je bil glas, kaker glas prenapete strune. Gospodinja jo je ime^ rada kaker hčer ter jo je tolažila. Znala je, da njen mož p*1 vsi njegovi sirovosti vender spoštuje dekle zavoljo njenih red' kih verlin, in da ne bi mogel prenesti, ke bi šla od hiše; W ako bi se to zgodilo, prosil bi jo in rotil, da se verne. Z nad° da se gospodar glede tega spameti in neha dekle preganja*'' nagovorila jo je gospodinja nekolikokrat, da naj gre domov' Tedaj je hotel on od nemira in serditosti kar znoreti. Lotil se je vsakega, še celo dekletinega spovednika; in ni miroval, dokler se ni povernila. Poznej bomo videli, kaj je bil temu vzrok. Ko je Ivanka začela duhovno živeti, živela je v Sinju pri Svoji tetki, pametni, bogoljubni in krepostni gospe, tudi neka dekle ali gospodična. Ne glede na razliko stanu, začelo se je mej njo in Ivanko hitro zaupno prijateljstvo. Ljubezen božja je ji združila v eno serce in v eno dušo. To prijateljstvo ni kilo všeč peklenskemu sovražniku. — Naj mi bo dovoljeno Spomniti tukaj sv. Veroniko Julijani. Ta svetnica je bila v no-vicijatu kot mlada redovnica; oče laži vzame njeno obličje in se tako prikaže neki redovnici in izreče vse zlo o učiteljici oovicinj. Nekaj sličnega je napravila peklenska hudoba tudi Ivanki. Vsled tega pri nekih osebah ni bila več dobra in krepostna, in imenovani deklici je bilo zabranjeno občevati ž njo. Kako je to eni in drugi težko bilo, si moremo lehko misliti. Ivanka ni izvedela nikedar vzroka, ne tedaj, ne poznej; in ta, ki je zabranil, se je še-le po 18 letih sam prepričal o dekletini Nedolžnosti. Dostavljam tukaj, da se bode znalo, kako je na isti način tudi drugi krat iskal oče laži Ivanki škoditi pri dobrih dušah. Ona je vmerla, pa za to ni vedela, ali sem vedel jaz; ona seje čudila m ni si znala stvari pretolmačiti, ko je videla nenavadno neprijaznost pri keteri osebi, ali ko je opazila, da ji je kedo Protiven, ki ji prej ni bil. Mislim, da jo je dovedla ketera izmej takih dogodeb, da je napisala sledeče besede, ki so postale njena molitev: „Moj Bog, premišljujoč tvojo ljubezen kličem tebe za pričo, in obljubim ti, da bom imela vedno pred očmi in v sercu tvojo sveto ljubezen, in iz ljubezni do tebe hočem Prenašati vsako nasprotnost, vse s tvojo pomočjo". — To njeno, 2 lastno roko napisano molitvico so našli po njeni smerti na lističu papirja v njenem molitveniku. Ob koncu leta 1871. sem jaz obolel. Bolezen je bila slična sušici in vlekla se je skozi dve leti. Da se vidi, kako je bila °na krepostna, naj stoji tukaj list, ki mi ga je pisala v moji bolezni: „Naj se zgodi volja božja! — Ni mogoče, da se ne bi solzila, ko mislim na Vaše zdravje. Jaz molim in skerbim, da bolijo tudi drugi, da so pri keteri sv. maši, da prejmejo sv. obhajilo po mojem namenu za Vaše zdravje. Jaz prosim ob vsaki priložnosti, da Bog v Vašem zdravju in v bolezni Vaši izpolni svojo sveto voljo, in da bodi bolezen Vaša ali Vaše ozdravljenje na večo njegovo slavo. Sprejela bi namestu Vas Vašo bolezen, in tudi samo smert: vender naj se zgodi volja našega nebeškega Očeta, v čigar rokah je zdravje našega telesa in naše duše. Vi pa mene priporočite Bogu, da mi da moči, da bom mogla premagati neke skušnjave, ketere sovražim bolj ko sam pekel. Zaslužim vsako kazen. Vsaki dan se mi pred očmi odpira velika moja nevrednost in v vednem strahu sem. . . Jaz priporočam Vas in sebe Materi božji, ketera je zdravje bolnikov in tolažnica žalostnih. Ne morem na Vas misliti, da ne bi jokala. In po vsem tem sodite, kako se znam vdati v voljo božjo". —- Drugikrat, 1. 1873 mi je pisala: „Vi poznate moje duhovno terpljenje in vse, kar sem prestala, česar sem pa od nekoliko časa prosta. Ali, ke bi bila volja božja, jaz bi bila zadovoljna terpeti vse ono tudi nadalje za Vaše zdravje. V to sverho bi dala svoje življenje, ker ste Vi dali življenje moji duši. No, ali zopet, naj se zgodi volja božja". — Tre-tjikrat, želeča znati, kaj je z mojim zdravjem in iskajoč nekega sveta je zveršila pismo sč sledečimi besedami: „Oh, da bi Bog hotel, da prejde Vaša bolezen na me, pa da bi bili Vi zdravi* Ali zopet naj se v vsem zgodi volja božja. S Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem p. Petra Baptista Turka. IX. (Dalje). Kristijani, ki so bili tedaj razen dveh vsi le katehumenir so p. Kasijanu ko dekanu (vikarju foranskemu), rednemu višjemu misijonarju, pripravili na treh krajih slovesen sprejem; najbolj so se odlikovali katehumeni mesta Či-švej in njegove okolice: bombardiranje, godba, zastave, napisi in velika skupina, vse to je bilo zares nekaj posebnega. P. Kasijan je bil silno iznenadejan, ker mu je bil znan ta okraj ko mertev brez katehumenov. Hvala Bogu, da se je v teku zadnjih dveh let ves predrugačil, ves poživil! Hvala pa tudi Vam, blagi dobrot-nihi, ki ste me podpirali pri tem delu! P. Kasijana sem povabil iz trojnega namena: pred vsem, ^a bi mi pomagal kupiti kako pripravno hišo s prostorom za misijonsko postajo, ketere do zdaj tukaj še nimamo. Dalje, da bi se pri tem slovesnem shodu katehumeni mej seboj spoznali, Zedinili in eden druzega oserčili. Želel sem pa tudi, da bi mi Pomagal izvedeni pater poravnati neketere sitne pravde. Žal, da se pervo in najbolj važno, kupovanje hiše in prostora, ni Posrečilo. Kmalu po slovesnem odhodu p. Kasijana sem odšel tudi jaz v Hvan-se-kan, kjer sem ostal deset dni. Ob tej priliki sem •Napisal zadnji veči dopis. Ravno takrat me je bila zgrabila nadležna merzlica, ketere sem se pa v par dneh srečno odkrižal. Dne 27. prosinca sva se odpeljala s p. Kasijanom v Hansovo in odtod v U-čan k duhovnim vajam. Po duhovnih vajah Je iz vikarijata zahodnega Hupe-ja dospel k nam ko generaljni visitator za naš vikarijat apostoljski misijonar p. Kvirin. Končni vspeh te vizitacije je ta, da bo dobil naš vikarijat, kaker tudi drugi vikarijati, kjer je bila vizitacija, še po enega redovnega Predstojnika. Ta prenaredba bo, upamo mnogo pripomogla k •Napredovanju naših misijonov. Prišel je čas, da bomo začeli z večo vnemo in pa složno spodbujati tukajšnje verne za vstop v tretji red sv. Frančiška, za keterega se do zdaj ni nič znatnega storilo. Manjkalo je za to delo sposobnega načelnika, ki bi misijonarje v ta namen spodbujal in jim dajal potrebna navodila. Tretji red bo nekaka pripravnica za pervi, ki ga na-merjajo tudi tukaj vpefjati. Samostan zanj je že štiri leta pripravljen, pa je do zdaj še zmirom prazen. Dne 21. svečana sem se s parobrodom povernil nazaj v Hvan-se-kan, kjer sta me pričakovala katehista, Cen-vej-han •n Ljou-pao-san, ki sta bila odločena za moji šoli v tergih Šja-Pa-ho in Lou-sen-kan v okraju Či-švej. V tem času, to je pol meseca po kitajskem novem letu, ketero je zadnje dni prosinca aii pa perve svečana, se tukaj začne solsko leto. Te navade se po mogočnosti deržimo tudi mi po naših misijonskah šolah. Ker sem se radi vizitacije v Hankovu nekoliko zakasnil, sem se odpeljal takoj naslednjega dne z obema katehistoma in s potrebno šolsko robo naprej v terg Šja-pa-ho. Tega terga še ne poznate. Leži 60 li proč od Hvan-se-kana proti severozahodni strani tik ob obrežju reke Jan-ce-čjan. Do revolucije pod cesarjem Tun-ce (rojen 1855, umeri 1875) je veljal ta terg za najbolj živahno tergovsko mesto v celi pokrajini Hvan-cou-fu. Raztezal se je krog 7 li na dolgo, to je 3‘/a kilometra. Za časa revolucije pa je bil silno razdejan. Ka-ker pravijo, ga stoji zdaj le polovico in je v tri dele raztergan. Vender pa je v primeri z drugimi še velik. Tudi okolica je zelo obljudena. Semkaj se nam je posrečilo razširiti naše misijonsko delovanje. Pred par leti se je oglasilo le nekaj malega katehumenov iz tega kraja. Leta 1907 meseca rožnika pa se je • zglasilo veliko število celih družin. Ker sem bil jaz preveč oddaljen, so poklicali iz misijonske postaje Than-fun in Lin-san-ho p. Marka Cen, da bi pri njih odperl sv. misijon. Kaker v ravno imenovanega patra postaji, tako je tudi v Šja-pa-ho jeza zoper protestantsko vsiljivost in nepoštenost vnela ljudstvo za naš katoliški misijon, ki z dejanskimi vspehi daleč presega protestantsko bahatost, ki se tako rada ponaša sč svojimi izmišljenimi vspehi. Mandarini so seveda večinoma na njih strani, priprosto ljudstvo se pa nas derži. Kramarskim protestantom se sploh večidel pridružujejo le taki ljudje, ki jim je perva in glavna stvar časni dobiček, ne pa dušno zveličanje. Priprosto ljudstvo se tudi dobro zaveda razločka mej našimi verniki in protestantovskimi: na eni strani trud in hrepenenje po svetih čednostih, na drugi pa napuh, poželjivost po bogastvu in časti — na eni strani prenavljanje v Kristusu, na drugi pa mehkužnost in podivjanost. Protestantje so se že pred več leti vgnjezdili v tergu Šja-pa-ho, kjer so k njim pristopili menda večinoma le nepošteni in zloglasni ljudje, vsled česar se je njih vera ljudstvu tem hitreje pristudila. Posebno je pa še neki dogodek razdražil pa-gane zoper protestante. Nekemu paganu je bil vkraden vol, keterega so našli pri protestantih skritega. To je pagane tako razjezilo, da so šli v velikem številu pred protestantovski misijonski dom in napravili tam, kaker pripovedujejo, precej škode, za kar so bili prav občutno kaznovani, mejtem ko protestant, ki je vola vkradel, ni bil prav nič kaznovan. Odtod meržnja do protestantov na eni strani, na drugi pa približevanje k nam. H temu sta veliko pripomogla tudi dva katehumena Je-cen in Kao-ve-čin, oba premožna in veljavna moža, posebno pervi. Pri teh dveh se je takoj po onem dogodku oglasilo okrog petdeset družin se željo, da se katoliški misijonar povabi v njih terg. Poklican je bil, kaker sem že omenil, p. Marka Cen. Ta se je na posebno škofovo privoljenje brez odlašanja tja odpravil, da se ne bi zamudila ugodna prilika. Tam je bil slovesno sprejet in, kar je še veliko več vredno, katehumenom, ki so se že prej oglasili, se je pridružilo še mnogo novih. Poročilo o tem me je zelo razveselilo. Akoravno z delom preobložen, sem se vender po vsi mogočnosti zavzel za te nove spreobernjence. Meseca kimavca (1907) sem jih obiskal, kar jim je bilo v veliko veselje. Poskerbel sem jim dobrih učnih knjig in obljubil, da jim hočem takoj po novem letu prcskerbeti dobrega katehista, kar je bilo prav po njihovi želji, saj so bili že pred mojim prihodom najeli prostorno hišo za šolo in oratorij. Ko je prišel za šolo napovedani čas, so preskerbeli tudi potrebno pohištvo, jaz pa sem prinesel knjige za male in odrasle katehumene. Takoj perve dni se je oglasilo okrog dvajset dečkov iz družin katehumenov za sprejem v šolo. Katehist Cen-vej-han, učen in vnet moj novospreobernjenec, ki sem jim ga odločil za učitelja, se jim je hitro priljubil. Že takoj perve dni so začeli prihajati tudi odrasli k njemu v šolo in on se je z veseljem in veliko pridnostjo poprijel podučevanja. Ko sem tukaj za šolo potrebno odredil, sem šel s kate-histom Ljau-pao-san na postajo Lou-sen-kan, kjer sem ravno tako kaker v prej imenovanem kraju v treh dneh vredil šolo, ki sem jo temu katehistu izročil. Imenovani je opravljal enako službo že več let na misijonski postaji Hvan-se-kan. Za napredke našega misijona je ta mož ves vnet; akoravno premožen in navajen na složno družinsko življenje, je vender rad ustregel moji želji in velikodušno prevzel tudi to šolo. Nato sem se napotil na postajo U-šje, kamer sem dospel dne 3. sušca. Tukaj so me že nesterpno pričakovali. Bili so že v strahu, da me ne bo, in da bodo tako to leto brez šole, ker se ta brez misijonarjeve navzočnosti ne da tako lehko vrediti. Preteklo leto je tukaj podučeval katehist Cen-vej-han, keterega sem pa v Šja-pa-ho prestavil. Na njegovo mesto sem djal veščega in pobožnega katehista Ču-ru-tan, ki je že na raznih misijonskih postojah to službo opravljal. Plače sem katehistoin določil okoli 10 kron na mesec, če pomislite, da mora s tem pičlim zaslužkom skerbeti za hrano in obleko, in to pri sedanji draginji, je seveda jako malo, pa drugi učitelji so še slabše plačani. Tudi naši strežniki imajo tako majhino plačo, da skoro ni vredno govoriti o tem: navadno okoli 3 krone na mesec. Mi vbogi misijonarji se seveda ne moremo vnemati za povišanje plač, če tudi vemo, da bi bilo to prav dobro delo kerščanskega vsmiljenja. Težko bi bilo dopovedati, kako se tukaj cena delavska moč zlorabi, kako neusmiljeni so domači bogatini, pa še bolj Evropejci, keterim po tovarnah ubogi ljudje skoro zastonj delajo. Glede vzderževanja omenjenih treh šol, moram še to omeniti, da so oni učenci, ki so bili iz bolj oddaljenih krajev, stanovali in hrano imeli v šoli. Plačevali so seveda malo, komaj toliko, da je bilo za rajž, ki je vsakdanja jed. Kje so pa druge stvari: olje, sol, prikuha, kurjava? — Za to sem moral skerbeti sam. Neketeri bi bili radi imeli celo vse zastonj. Pa take olajšave ne dam rad, če bi to še tako lehko storil. Treba je vender spoznati, ali se kedo odkritoserčno spreoberne k naši veri ali samo na videz. Kedor se boji v take namene tudi najmanjših stroškov, če tudi bi lehko nekaj žertvoval, tak je navadno samo na videz in iz dobičkarije vnet za našo vero. Nasprotno pa se kaj več tudi ne sme zahtevati od njih, ker so tako navezani na denar, da jih vsak veči izdatek, pa naj bo v še tako dobre namene, tako boli, kaker bi jim se živega telesa kožo lupil, kaker pravi njih pregovor. Pa vedno jim le ne moremo prizanašati se stroški, ker se drugače misijon ne bi mogel vzderžavati in je tudi za njih zveličanje potrebno, da jih polagoma odvadimo skoposti. Nekaj smo, hvala Bogu, v tem oziru že dosegli, pa kje so še časi, da bomo mogli mi misijonarji od darov tukajšnjih vernikov živeti?! Da bi ne bilo pomoči iz Evrope, nikaker ne bi izhajal. (Dalje prih.) Drobtinice. P. H. R. Kaj te sveta vera uči? Ona te uči, da je vsaka posvetna čast in slava pred Bogom stud; da ni mogoče bogatašu, keteri strastno ljubi svoje bogastvo, zveličati, se; da, gdor vživa grešne naslade na tem svetu, ne bo vžival Večnih v nebesih; da, gdor hoče biti pravi kristijan, mora zatajevati svoje ^lo. Ti vse to veruješ, ali pa živiš tudi po tih naukih svete Vere? Kaj vender misliš? Kaj hočeš iti v raj po drugi poti kaker je šel Kristus ? Da, ker se toliko tožiš čez svoje križe in nadloge! Ti praviš, da je križani kristijan nesrečen! Oh, tako bi mogel govoriti jud, in nikaker kristijan. Torej res? Kristus je živel v sredi bolečin, ti pa hočeš živeti v sladkostih? Sama nedolžnost je bila kaznovana, ti krivičnik pa hočeš, ^a se ti prizanese! Sin je bil s ternjem kronan, suženj pa hoče nositi zlato 'n z biseri olepotičeno krono! Pravični na križu, krivični na prestolu. Ali ni to krivično, Prederzno ? Srečna! Duša moja, kako bi bila srečna, ke bi bila zadovoljna le z Bogom, ke ne bi iskala druzega kaker njegovo slavo, ke ne bi hotela druzega kaker njegovo sveto voljo. Tvoje serce bi bilo v molitvi mirno, kaker kamen v svojem središču, kaker reka v morju! Kaj želiš še? Duša moja, kaj želiš še na tem svetu? Kaj ti Bog ne zadostuje? Ni li on tvoja modrost, tvoja moč, tvoja svetost, tvoj mir, tvoja slava, tvoja popolna sreča? Kedaj ti je bilo dobro brez njega? Kedaj je bilo slabo za te, ko si bila v njegovi milosti? Kedaj je tvoje serce našlo mir v stvareh ? Je li mogoče, da te gdo razen Boga, pomiri? Zakaj pa iščeš kaj druzega, kar ni Bog? Pozor! Ne prizadevaj si dopasti tistim, keterim Bog ne dopada. Ne boj se zameriti se tistim, keteri bežijo pred Bogom in se Bog oddaljuje od njih. Vsaki čas!.. Da, vsaki čas blagoslavljaj Gospoda. V vsaki britkosti reci, da je On dober, da je pravičen, da je svet! Zakaj vender toliko terpeti? Božja pravičnost nam nalaga križe iz treh vzrokov: 1. ker ni mogoče vživati raja na tem in na onem svetu; 2. ker gdor ne bo na tem svetu deležen terpljenja Kristusovega, ne bo deležen na onem njegovega veselja; 3. ker mora biti vsak greh kaznovan na tem ali pa na drugem svetu. Gdor ne zadosti za svoje grehe pravičnosti božji na tem svetu, ji bo moral zadostovati v večnosti. Iz tega sledi, da, keder Bog ne kaznuje grešnika na tem svetu, je to slabo znamenje. Koliker več mu on da na tem svetu terpljenja, toliko bolj ga ljubi. Najboljši dar božji za grešnika je terpljenje. Spoznajmo vender enkrat! Kako smo vender navezani na ta svet, kako ga ljubimo, akoravno nas nevihte vedno napadajo, akoravno hodimo vedno po ternju, akoravno zadevamo na vsaki korak v kak križ. Kaj bi pa bilo z nami, ke bi živeli vedno v miru, ke bi hodili po poti z rožicami potreseni, ke bi na tem svetu vedno vživali ? Spoznajmo torej, da so naši križi neizmerna dobrota božjo modrosti, pravičnosti in vsmiljenja. Moli in delaj! Stari pregovor! Delati po svojem poklicu je dolžnost vsa-Cega; pohajanje in lenoba pripravi človeka v časno in večno netečo. Ali brez molitve, ki nam duh po koncu vzderžuje, bi člo-Vek obnemogel. Treba vedno moliti in ne odnehati". Luk. 18, 1. Iz cirkniške frefjeredne skupščine. Kaker lani, tako so tudi letos prišli iz Ljubljane častiti Pater Ernest Jenko obiskat našo tretjeredno skupščino, ki 1° prečastiti gospod dekan cirkniški, dasiravno stari in po predani hudi bolezni onemogli, vender še vedno z mladeniško Navdušenostjo vodijo. Prav na dan presvetega Rešnjega Telesa, ^ junija, smo imeli v ta namen shod. Ob 2. uri popoldne so topili pater vizitator na lečo ter nam povedali najprej, da so ravnokar v naši pričujočnosti oni in trije č. domači duhovniki Nltar sv. Antona Padovanskega v stranski kapeli te župne cerkve blagoslovili ko altar tretjega reda, ki je tako v Cerknici žkveno pravilno vpeljan. S tem dobi kapelica sv. Antona vse Pravice pravih frančiškanskih cerkev, in te pravice so po odpustkih, ki se morejo v njih dobiti, jako velike. Nadalje so Nas oserčevali, naj se nikar ne bojimo zaničevanja nasprotnikov, ampak v čast si moramo šteti, da smo otroci tako ime-Nitnega očeta, kaker je bil sv. Frančišek, tudi očitno se mo-rNmo pokazati pri vsaki priliki ko tretjerednike. Po pridigi je k'1 slovesen sprejem novih udov pri redovnem altarju sv. An-tona, vseh skupaj menda 32, dva duhovna gospoda in en drugi Nroški, ostale ženske. Razume se, da so bile prej in po složnosti običajne molitve in h sklepu smo zapeli še zahvaljno Pesem. Po sklepu smo tretjeredniki skupno opravili sv. križev Pot. Vseh slovesnih obredov in molitev so se vdeležili tudi Žtitljivi starček, prečastiti gospod dekan. Bog jim vse obilo Poplačaj ! Vse brate in sestre tretjega reda priserčno povdravlja Franc Kolar, tretjerednik v Lazih pri Planini., Serafska mašna družba v podporo kapucinskih misijonov v tujini. Ta cerkveno poterjena družba ima namen podpirati kapU' cinske misijone mej neverniki v tujini. Član te družbe postan6 lehko vsak vernik, ki v ta namen daruje eno krono n® leto. Pa tudi vmerli se lehko sprejmejo v to mašno družbo, ako se plača za nje, bodisi posamezne osebe ali cele družine, šest kron enkrat za vselej. Za vse ude, žive in mertve, se opravi vsako leto 1500 sv. maš; ob enem so deležni vseli molitev in dobrih del opravljenih v celem kapucinskem red» in vseh njegovih misijonih. Po verhu so podelili sv. oče Pij X* udom te družbe za štirikrat na leto popolni odpustek, k1 se more prejeti pod navadnimi pogoji: 6. januarja (oznanjenj6 Gospodovo), 14. septembra (povišanje sv. križa), cvetni petek (7 žalosti prebl. D. Marije) in 24. aprilja (sv. Fidelj Sigmarin' ški), nepopolni odpustek 300 dni pa za vsakkrat, keder' koli store kaj za vzderževanje, pospeševanje in razširjenje t6 serafske mašne družbe. Kedor ostane ud do smerti, je tudi p° smerti deležen vseh sv. maš in ostalih duhovnih dobrot družbe' Naš prevzvišeni nadškof Frančišek Borgia prav gorko pripO' ročajo vernikom in duhovnikom to apostoljsko delo. Kedor s6 želi pridružiti, naj se oberne do „Poverjeništva serafsk6 mašne družbe v kapucinskem samostanu v Gorici* ali v keterem koli drugem kapucinskem samostanu, kjer b° dobil tudi sprejemni list s temi in drugimi natančnišimi na' znanih. Tudi mi priporočamo to mašno družbo vsem našim ci' slanim bravcem. Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo umerli udje III. reda skupščine go riške: Lucija (Katarina) Manera iz Gorice, An3 (Terezija) Munih iz Volč, Ana (Terezija) Kutin iz Gorice; li' bušenske: Terezija (Elizabeta) Sivec iz Krna, Marija (Katarina) Gaberšček iz Kamna, Marija (Marta) Gaberšček iz Volarij, Aloj' zija (Angela) Koren iz Libušnja; kamniške: Marija Marjeta Dolinar, Helena Frančiška Korbar in Marija Brigita Cvirn & Cerkelj, Marija Zofija Grošelj, Marija Elizabeta Smolnikar, Mafija Elizabeta Terdin, Katarina Marija Plahutar in Marijana Roza Božič iz Kamnika, Marjeta Uršula Letnar iz Komende; Rop er s k e: Antonija (Amalija Angela) Vodopivec; pokojni br. Metod Šarc, samostanski tretjerednik na Čresu; tretjerednik Rranc Beseljak. Dalje se priporočajo v pobožno molitev: neki mladenič za stanovitnost v poklicu; dve bolni tretjerednici brežiške skupščine; neka na umu bolna žena; neka mati, da bi se odvadila Pijančevanja; neka oseba iz Komende, da bi zapustila grešno Pot; M. P. za dar razsvitljenja, v dober namen in za ohranjene sv. čistosti, svoja brata pa za stanovitnost v sv. veri; neka Rudo bolna tretjerednica v Idriji; neka tretjerednica priporoča sorodnico, da bi prišla na pravo pot; neka mati svojega sinu za spreobernjenje; neka oseba v dušnih potrebah; neka hči Priporoča svojega očeta in za hišni mir; neka Marijina hči za dobro službo, da bi mogla spolnovati svoje verske dolžnosti; P. F. priporoča svojo sestro za pravo spoznanje in stanovitnost v dobrem; nekedo za ljubo zdravje in stanovitnost v dobrem; Neka deklina tretjerednica iz Nove Štifte, da bi dobila primerno delo in zaslužek, in za pomoč v neki stiski in zadregi; priporoča tudi svojo bolehno mater za zdravje in pomoč božjo v Neki važni zadevi. Zahvalo za vslišano molitev Naznanjajo: neka družina, ki je bila v zadregi; F. F. ki je bila v hudi stiski zaradi neke tožbe; M. S. za zadobljeno zdravje; ^ obglavljenje sv, Janeza Kerstr# 30. pondeijek: sv. Roza Limanska, &' 31. torek: sv. Rajmund nerojeni, ožet Kalasancij. sp' Avguštin, šk. c.jH P. O, pomeni popolnoma odpustek za vse v cerkvah 3 redov sv. Frančič' P- O* » „ „ za ude vseh 3 redov sv. Frančiška. ; V. O. . vesoljno odvezo s popoln, odpustkom za vse ude 3 red, SV- berg" za „Mtihlenberg“, in mladega Mlihlenberga nagovarja „Ma-®ter Mulenberg", ker mu ko dečku gre le ta naslov. V slovenščini bi bilo to reči z nekako po ,.angleško" spačenim gori navedenim hnenom »gospodič Pljunogorski", nikaker pa ne »gospod Hribovc", kar je tako fonetično neprijetno, kaker poetično neverjetno. Še bolj ko poetična verjetnost pa bi bila potrebna tej povesti zemljepisna zanesljivost. Da bi bilo bravcu pripovedovanje jasno, bi '"oral imeti dotični zemljevid pred seboj; in najboljše bi bilo, ke bi bil dodan knjižici. Ali žal, prevajavec se menda še sam ni dosti me-n>l zanj, nikar da bi ga bil preskerbel svojim bravcem. Na str. 20. beremo : »Na otoku Duglas v pokrajini Jukon, dve milji od znanega kraja Citi, deluje naj večji stroj do sedaj na svetu". V izvirniku pa *toji tako: „Auf der Insel Douglas im Jukon (otok je v reki Jukonu), 2 Meilen von Juneau-City (pisna pomota pisavčeva nam. »Davvson-City“; glavno mesto Aljaske Juneau City je od Jukona ne dve milji, 'einuč što in sto milj daleč) arbeitet jetzt die grčsste Goldstampfe der ^elt". To bi bilo po naše prav: »Na otoku Ddgiasu v reki Jukonu, 2 milji od mesta Davsona delajo največe zlatorudne stope na svetu". ~~ Tudi še dalje je „am Jukon" večkrat napak prevedeno, n. pr. »unter den armen Eskimo am Jukon": »pri Eskimih, prebivalcih Jukona", — kaker bi se moglo reči: »prebivavci Donave, Save, Ljubljanice" itd.! Še nekoliko primerov zemljepisne brezbrižnosti v tej knjižici 1 Spillmann piše: »Der „Walla-Walla . . . dampfte an der grossen In-Sel Vancouver und dann an der KOniginn Charlotte-Insel vorbei, wel-che zu Britisch-Columbia gehOren"; naša knjižica: »Vala .. je . . puhala mimo velikih otokov Baukover in Šarlote, ki so jih imeli Britanci v posesti". — »Baukover" se nadalje sicer ne bere več, pač Pa stanovitno »Vaukover" (za »Vankuver" ali ..Vankiiver", kaker bi Se po naše moralo pisati). Namestu »an der KOnigin Charlotte-Insel" Pa bi bil že Spillmann moral pisati »an den Kčnigin Charlotte-Inseln"; angleško ime je „Queen Charlotte-Islands". — Stavek bi bil po naše Pfav: »Vala-Vala je parila mimo velikega otoka Vankuvra in dalje •nirno otokov kraljice Šarlote, kar spada vse h Britski Kolumbiji". — ^alje: »Eliasberg" je »Elijeva gora", ne: »gora Elias"; »die Bering-8ee“: »Beringovo morje", ne: »Beringovo jezero" (prevajavec ni ločil »die See* od »der See“); „Alexander-Archipel": »Aleksandrovo °toČje“, ne: »Aleksandrijski arhipel"; s kako Aleksandrijo nima to 0,°čje nobene zveze, imenovano je pač po ruskem carju Aleksandru I. Govorimo nadalje še nekoliko o spremembah, ki si jih je dovo-*■' slovenski prevajavec. Spillmann daje Indijancem imena, kaker so 'henda mej njimi navadna', n. pr. »mali morski pes" (der kleine See-hpnd), »progasti bober" (der gestreifte Biber) itd. Naš prevajavec ime-nuje pervega »Mufijo", druzega »Lučistan". Od kod ima te dve imeni, ' iaz seveda ne vem; ali »Lučistan" vender nekoliko preveč spominja Pa »Balučistan", ki je, kaker znano, dežela v Aziji. Pa naj si bo to, aker hoče; berimo, kar piše o tem Lučistanu na str. 48 id.: »in ko ; ^ T * L-vtUa ■;a!:v ;. ;■ : j začno iti v hrib, sili zastavni Lučistan v Maitinka, naj mu spleza na široki hrbet. Martinek se pa brani in prosi, naj mu navežejo na hrbet zavitek s perilom in kožuh, kakor vsem ostalim potovavcem. Tudi misijonar Barnum si naveže perilo in kožuh na hrbet, povrhu pa še zabojček z orodjem zasilnega oltarja. Indijanci in Eskimi pa se oblože s težo nad en cent . — Ti ljudje sč svojimi rečmi opertiv, kedo ne bi mislil, da »začno iti v hrib" peš? Ali naš prevajavec nadaljuje: »In vozili so se po šumečem in ledenem potoku navzgor vijočem se v široki dolini, ki se je polagoma zožavala in spremenila v skalno duplino, v katero je dervela voda s silnim šumom“. — Torej »ledeni potok" teče navzgor" in po tem potoku se vozijo ti božji ljudje „v hrib". — »Čolne vstavijo pred duplino in Lučistan reče Tj »Sedaj pa črez gorovje!" Stopi do pasu v vodo in posadi po vrsti vse sopotovalce iz čolnov na bližnjo skalo nad duplino, kamor se končno tudi sam zavihti". — Ali izvirnik tu nič ne ve o čolnovih in o nikakeršni vožnji; pravi namreč le: »Tako se je šlo veselo navzgoro 1 po šumečega ledeniškega potoka dolini,'ki se je pa kmalu spremenila v ozko skalno soiesko. Kainenite stene so zdaj od ene, zdaj od druge' strani prišle prav do vode, ki se je vertinčila čez odtergane skale, in popotniki so jo morali prebresti gotovo vsaj 12 krat. Pri tem se je postavil »progasti bober" do pasa v vodo in preložil ne le oba »ble- j doličca" na drugo stran, temuč tudi svoje »bratce ribjega olja pivce".'ij Tako je pisal Spillmann in tako bi se bilo moglo goditi brez čudežev, j Še semtertja naš prevajavec ni razumel izvirnika. »Dort ist das j ,Haus des Steins1", sagte der »gestreifte Biber" nach einem mSchtigen Felszacken vveisend, der nahe am Bergkamm aus dem Gletscher auf-; ragte. »Dort vvollen wir rasten". To je prevedeno na str. 52: »Tam je Štajnova koča", reče Lučistan in pokaže z roko na visoko mo-J gočno skalovje; »tam tudi počivamo nekaj.časa". — Prav bi bilo : : „Tam-le je »katnenova hiša", je rekel »progasti bober", kažoč mogočen skalpi rogelj, ki je šterlel blizu grebena gore iz ledenika. »Tam ; bomo počivali". »Haus des Steins", »kamenova" ali »kamenska hiša" I je nekako lastno ime tistega skalnega roglja; turisti pač niso še tako daleč, da bi imeli v Elijevih gorah kako »Štajnovo kočo". Poslednje besede navedenega mesta: »tam tudi počivamo nekaj časa" naj bodo v zgled napačne rabe sedanjika trajnih glagolov za prihodnji čas. In takih in drugih napak je v knjižici še mnogo,-pa jih ne kaže navajati več. Zadosti je povedanega, da lehko vsakedo sam sklepa, koliko je vreden pričujoči prevod in ali ga moremo priporočati ali ne. — »Kat. Bukvami" želimo za nadalje več previdnosti. Prava nevesta Kristusova. Spisal sv. Aljfonz Marija Ligvo-rij. Poslovenil P. Aljfonz Furlan. Druga knjiga (za redovne osebe). V Brežicah. Natisnil in založil Avgust Š c k. 1909. — Stane vezana K 140. Tudi perva knjiga je še dobiti, vezana po a K.; obe knjigi vezani skupaj 3 K-Prodaja založnik Avgust Še k, tiskar v Brežicah, Štajersko. — Priporoča se posebno trctjerednim skupščinam, Marijinim družbam, Katoliškim bravnim društvom itd.