108
Politične stvari.
Naš položaj.
Poli tiski položaj v Evropi se v zadnjih tednih ni razjasnil; on je marveč dospel do soparice, iz ktere žuga nastati vihar. V nesrečni Franciji velika stranka skuša oživiti načela socijalizma in komunizma, to je, onega strahovitega „kar je tvoje, to je tudi moje", ktera skoro že 40 let goj6 ne le francoski, ampak tudi nemški republikanci. Ta politiška sapa se tako kmalu ne razkadi in skoro nedvomljivo je, da čisto novo naro-dovsko gibanje izide zopet od tod, od koder so doslž izhajala skoro vsa svet pretresajoča gibanja, namreč iz Francije.
Grled6 tega nevarnega položaja bi pač dobro storila Avstrija, da se že zdaj pripravlja na velike mogoče primerljeje in da resno prevdarja vprašanje: ali je res, kakor trdijo naši nasprotniki, Nemčija tista država, ki jej zagotovi prihodnji obstanek?
To, kar avstrijski narodi danes slutijo v vnanji politiki, pač ni nadepolno. Ako politika, s ktero grof Beust vodi Avstrijo, nima stališča, danes nam še prikritega, gotovo je, da Avstrija s svojimi nemškimi deželami naravnost vesla Nemčiji v roke, — toraj v svojo pogubo. Nas obhaja strah, da Avstrija, od kar stoji, ni bila tako osamljena in zapuščena, kakor dandanes.
In kaj je Avstrijo spravilo v tako nevarni položaj? Ali ne njeno neprenehano tiščanje v Nemčijo? Ali ni Bach skozi celih deset let ponemčeval vse avstrijske dežele,   tudi  one  ogerske krone?    Ali je v
teh desetih letih ali prej kedaj nenemškim avstrijskim narodom bilo le količkaj pripuščeno odvijati se po svoje? Ali ste centralizacija in ponemčevanje, ki ste se pričeli s rajnkim cesarjem Jožefom in gojili do današnjega dne, dosegli svoj namen? Nič vsega tega, pač pa ste in to samo one, nikar pa Slovani, ki v politiki niso nikoli imeli besede, krivi današnje nesreče avstrijske države.
Ali ni Avstrija morala Prusiji, toraj Nemčiji prepustiti lepo, bogato Šlezijo? Ali nas avstrijska politika zoper Rusijo, provpito sovražnico Nemčije, ni stala 516 milijonov? In ali ni prav ista politika povoda dala sedanji zvezi Rusije s Prusijo? Ali ni naš cesar v manifestu do svojih ndrodov konec nesrečne vojske 1859. leta določno rekel, da so ga dozdevno naravni zavezniki — Nemci — nepričakovano popolnoma zapustili? Ali ni Avstrija zarad tega tako nepričakovanega in neopravičenega obnašanja Nemčije zgubila Lombardije in jo morala prepustiti zavezniku pruskemu? Ali ni bila Avstrija iz Danske vojske, pričete nemški edinosti na korist, domu poslana samo s krvavimi glavami? Ali cesarjevo popotovanje v Frankobrod, nasvetovano po napačni avstrijski politiki, ni brez vspeha ostalo zarad pruske sebičnosti? Ali nismo zgubili vojske, ktero je Prusija tako nagajivo in prešerno pričela? Ali ni samo Prusija kriva, da smo zgubili Benečijo? Ali niso Prusi iz Nemčije iztirali Avstrije? In ali ni poslanec Fux, veliki trompetar prusoljubne stranke, v državnem zboru 1. aprila t. 1. dosti očitno rekel, da vsi nenemški narodi hočejo Avstrijo imeti zato, ker jim je je treba za ohrambo njihove narodnosti, in da je le Nemci nič več ne potrebujejo za ohrambo svoje narodnosti?
In pri vsem tem se v Avstriji, da, cel6 pri nas na Kranjskem; širi pruska kuga in naši nasprotniki soglasno proslavljajo zmage zgodovinskega našega sovražnika ter se — vsled male maškerade osnovane za 200—300 ljudi — potezajo za svojega naoljenega gospoda in cesarja ne oziraje se na veliko ostudnejše, 100.000 ljudem namenjene karikature v lastnih svojih nemških listih.
Politiško mišljenje v Avstriji bilo je nemško že odnekdaj; nemške so bile njene šole, nemški njeni uradi, nemški je moral znati, kdor je hotel postati berič ali korporal.
Da bi nemštvo moglo Avstrijo res osrečiti in poveličati, gotovo morala bi že davnej najsrečnejša država biti v Evropi! Popolnoma nerazumljivo se nam dozdeva le to, da spoznanje, kam nas je pripeljalo po-nemčevanje, ne spreobrne misli in da celo državniki ne morejo znebiti se nazora, češ, Avstrija je vendar le „nemška" ter mora svoje sreče iskati v zvezi z Nemčij o!
Grof Beust mora vedeti, ali je res obstanek Avstrije odvisen od tega, da se na steno pritiskajo Slovani? Mi mu tega ne verjamemo, in želimo, da za Avstrijo že večkrat osodepolna besedica ^prepozno" (trop tarde), sopet ne bi dobila veljave.
109