Št. 96 V Gorici, v soboto dne 2. decembra 1905. Izhaja dvakrat na tedon, in sicer v sredo in soboto ob ti. uri predpoldne ter stane z Izrednimi prilogami ter s 'Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jemnna ali v Gorici na dom posiljana: vse loto .......13 K 20 li. ali gld. fifJO pol leta........6 » lil) » » » 3-30 četrt lota.......3 » 40 « » » 1-70 Posamične Številke stnnejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici tev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrŠček vsak dan od.S. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od S. do 12. mv. Ha naročila brez doposlane na ročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanke se računijo po petit-vrstaH če tiskano I-krat 8 k v., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak? vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večjo črke, po prostom — Reklamo in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od« govomost. Tečaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici st. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12... dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah, in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarn: Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvo. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Sočo« vsak petek in stano vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gori ci v naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrončifi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a v čič v Gorici. Telefon št, 83 »Gor,Tiskarna« A. GabrŠček (odgov. Iv. Meljivec) tiska in zal. Deželni zbor. IX. seja. (Konec.) P odpore: Prošnja Alojzija Makovca z Brijiij za Škodo pri gradnji napajališča se odstopi dež. odboru. — Županstvu kožban-tikemu se dovoli 500 K za most v Slavčah, Crniški občinski za most Viln 40O K, županstvu mavhinjskemu za razširjenje ceste proti Devinu 800 K, cestnemu odboru sežanskemu za cesto Štanjel-Dntovlje-Trst 2500 K, prebivalcem v Preserju^ za napravo sesalke v obč. vodnjaku 600 K, cestnemu odboru ko-menskemu za cesto Pliskoviea-Velikidol-Tublje-Brje 6000 K, županstvu črniškemu za vodovod 700 K, kmetijski zadrugi y Ročinju 300 K, cestnemu odboru v Ajdovščini, v Komnu in Bovcu po 1500 K, cestnemu odboru v Tolminu 3000 K, cerkljanskemu županstvu za nove ceste 2000 K, županstvu v Medani za cesto Medana-Prevali-Moša 2000 K, za vodnjak istemu županstvu 1200, kmetijski zadrugi v Ročinju drugi rok 150 K, zadružni mlekarnici tolminski za sirarnico 1000 K, mlekarski zadrugi v Cerknem 400 K, vino in sadjerejskemu društvu v Naklem 200 K, v Komnu 300 K, v Riherabergu 300 K, pogo-relcem v Polju (Šentviškagora) 500 K, županstvu v LibuSnjem za vodovod v Smasteh 600 K, za razširjenje Nadižine ožine pri Ro-biču 400 K, županstvu v Kamnjab za cesto na Čaven 400 K, za razširjenje' ceste Slivno-Nabrežina 400 K, peticije, da bi se vino in pivo enako obdačilo, se odstopi dež. odboru, 20.000 K podpore v 4 obrokih se dovoli za gradnjo ceste Ozeljan-Dombravo, prebivalcem v Kojci (Cerkno) za vodovod (500 K, županstvu v Drežnici za kanalizacijo 700 K, občini Podbrdo 1600 K, prošnja občine Volče za gradnjo mosta se odstopi dež. odboru, da izplača podpore 500 K pod stavljenimi pogoji, županstvu v Gabrijah za gradnjo mosta 1000 K, gospodarskemu svetu v Daneh za gradnjo vodovoda 1800 K, županstvu na Grahovem se dovoli za vodovod 1600 K, če da tudi vlada svoj prispevek, cestnemu odboru cerkljanskemu 2000 K, če prispeva tudi vlada. Vzgo- jevalni donesek sinu pok. učitelja Trampuša 100 K, Ani udovi Knntih 300 K, Angeli vd. Žepič za dve leti 72 K, udov. Jelinčič 400 K, slov. Alojzijevišču 600 K, Kar. udov. Vo-dopivee 300 K. To so podpore, namenjene slov. delu dežele. Prispevek za protimalarično akcijo 0000 K, obč. gradiščanski za brambna dela ob Soči 300 K, za nasipna dela v Škodovaki 1800 K, za podaljšanje nasipa v kraju Pelizon 2000 K, županstvu Poljanskemu za napravo sesalke 400 K, županstvu turjaškemu za razna dela 400 K, občini Para za asaniranje 1500 K, za obrtne šole v Ajelu, Červinjanu, Ločniku po 1200 K vsaki, mestni glasbeni šoli v Gorici 1050 K, za ureditev hudournika Koren pri Chiopris-Viscone 1700 K, za brambena dela ob Soči pri Majnici 1200 K, društvu Sv. Vincenc P. 600 K, laškemu Alojzijevišču 600 K, za zajezenje brega Soče pri Zdrav-ščini 1600 K, H. Bombigu za sestavo geogr. karte naše dežele 800 K, cestnemu odboru krajinskemu 3000 K, podpora za zajezenje Soče v kraju Novali pri Brumi v Vilešu 1500 K, kmetijskemu oddelku v Červinjanu 4000 K, sadjerejski zadrugi v Ajelu 400 K, R. Bombig m napravo uzornega vinograda 100 K, obč. Medeja za vodnjak 800 K, prispevek za delavski posredovalni urad 2000 K, dobrodelnemu zavodu v Gorici 1000 K, Jos. Bramo 200 K, obč. Ločnik za obče Koristna dela 1200 K, zdravilišču v Gradežu 800 K, za gradnjo mosta v Marijanu 400 K, obč. v Romaiisu 400 K, za vas Št. Vid ob Tern 800 K, za znjezenj« Soče pri Sv, Petru 700 K, olepševalnemu društvu Progresso 500 K, goriškemu munieipiju za nakup učnih sredstev za c. kr. realko v Gorici 1000 K, A. Scarda se dovoli podpore 400 K. Sprejet je bil zakon za razdružitev županstva svetokrižkega v Sv. Križ in Vel. Zabije. Sprejme se zakon za kozjerejo in pašo, prošnja društva „Šol. Dom" se odstopi dež. odboru. Sprejme se z glasovi Lahov predlog, da se proglasi cela dežela kot po trtni uši okužena. Prošnja c. kr. kmetijskega društva za podporo se izroči dež. odboru. Iz Gautschevega govora. Na kratko smo že povedali, kaj je izjavil ministerski predsednik v poslanski zbornici v torek. Ker je pa ves govor pomemben, ga podajemo tu v glavnih potezah. Gautsch je povdarjal najprvo potrebo ustavopravnega dovoljenja potrebščin, v to svrho predloži vlada šestmesečni proračunski provizorij ter prosi hitre rešitve in sicer ne le iz državnopravnih marveč tudi iz narodnogospodarskih razlogov, ker se v tem slučaju ne gre m zaupnico, ampak za upravna sredstva. Povdarjal je, da je ostalo nespremenjeno stališče vlade glede razmerja do Ogrske. — Nadaljuje je povdarjal, da morajo ostati nedotaknjene skupne zadeve, posebno pa skupnost vojske v smislu nagodbenih zakonov ter je obširno razpravljal o določbah glede jezikov v polkih; naglašal je, da isti ni nikaka novotarija, ki ne bo ovirala, da si pribori vojska nove slave, ko bo potreba, — Glede gospodarskega razmerja do Ogrske vstraja vlada nepremično na stališču skupnosti, katero ohraniti je možno le tedaj, ako sprejme ogrska vlada dogovore prejšnje vlade glede ureditve gospodarskih razmer obeh državnih polovic brez daljnih koncesij od naše strani. Glede skupnih potrebščin monarhije predloži vlada zbornici zakonski načrt pravočasno, tako, da bo izključeno vsako prefcrganje glede pokritja stroškov skupne uprave. Nikakor ne more Vlada postopati v tako važni zadevi na lastno odgovornost ter odgovarja važnosti zbornice, da sklene v pravem času pooblastitveni zakon, s katerim poda oporo dejstvenim razmeram, odgovarjajočim vladnim odredbam. Prehajaje na rainola deželnozborska zasedanja je ministerski predsednik v prvi vrsti omenil r e formo deželnega in deželnovo-Iilnega reda na Moravskem, posledice kompromisa obeh strank, ter je izrazil uado, da bo ta v.speh, ki ga je pripisati zmernosti obeh narodov na Moravskem, vplival vzgledno in vzpodbujevalno tudi na druge dežele z različnimi narodnostim! Nasproti vsestranski zahtevi po nadomestitvi splošne kurijo v deželnih zborih s splošno in enako volilno pravico zastopa vlada stališče, da splošna volilna pravica z ozirom na veliko razliko delokrogov deželnih zborov in državnega zastopstva nikakor ne more izpodriniti iz deželnih zborov načela zastopstva interesov, ker so posebni gospodarski interesi, katere imajo zastopati deželni zbori, vspešneje zavarovani po onem načelu, nego po splošni volilni pravici.. Na' to je ministerski predsednik prešel k volilni r e f o r m i ter je konstatiral, da zbornica sklepom od 6. oktobra t. 1. sicer ni formelno sklenila nujnosti vprašanja o uvedenju splošne volilne pravice, pač pa je priznala neizogibno potrebo iste. (Splošno pritrjevanje.) S tem sklepom je torej zbornica nujno pozvala vlado, naj temeljito in nepristransko prouči to vprašanje, vsled česar se je odredilo takojšnjo nabavo potrebnega gradiva ter pretresanje istega. — Zbornica iz tega torej lahko razvidi, da vlada ni potrebovala v to nikakoršnega posebnega bodrila, izlasti niso tega pospešile razne demonstracije. (Mejklici.) Vladi je zadostoval sklep zbornice in jasno spoznanje, da ako ona v tem temeljnem vprašanju ne prevzame vodstva, si tudi ne sme več prisvajati imena vlade. Tudi ako odpadejo posamezne volilne kurije, mora sestava avstrijske zbornice odgovarjati sorazmerno vsem kulturnim in narodnim silam države. Pokazuje na historični razvoj volilnega prava avstrijskega, ki se sistematično spopolnjuje, narisal je ministerski predsednik temeljno načelo bodoče reforme in je naglašal, da se mora pri novej volilnej reformi vzdržati temelj, da pridobljena javna prava veljajo tudi za bodočnost. — Vsled tega ne more vlada misliti na to, da odvzame nepismenim volilno pravico, niti da je omejuje na gospo-darsko-samostojne osebe. Pač pa odločuje nasta-njenje le čas, v katerem se more izvrševati volilno pravico v dotični občini: vsled tega se da ta določba še spremeniti, posebno še, ker se s tem odloča večja stalnost v narodnih volilnih okrajih m bi se s tem varovalo narodno posestno stanje z ozirom na kratke spremembe. Skrbno je treba nadalje presojati vprašanje glede popolnega varstva svobode in osobnosti volilca in da se zabrani Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje) »Torej se oženite ž njo," pravi grof in na neki poseben način zmaje z rameni. „Da," odvrne Morcerf; »toda to za mojo mater ne bode razočaranje, ampak bolečina." »Torej se ne oženite," pravi grof. »Videti hočem in poskusiti, in vi mi bodete svetovali, ali ni res? In če mogoče, me rešite iz te zadrege. O, da bi ne napravil žalosti svoji materi, mislim, da bi se celo lahko spri 2 grofom." Monte-Cristo se obrne; videti je bil ginjen. BEj," pravi Debrav, ki je sedel na drugem koncu salona v globokem fotelju ter držal v desnici svinčnik in v levici svojo bnježiiieo, „kaj pa delate V Skico po Poussinu?" »JazVtt .pravi ta mirno. „0, da, skico! Za kaj takega ljubim slikarstvo preveč i Ne, ne, jaz pišem številke." »Številke?" * Da, račuuim, in indirektno se to tiče vas, Morcerf. Raču-tim namreč, koliko je dobila tvrdka Danglars, ko je zadnjič rastla vrednost Haitiskih papirjev: fondi so poskočili v treh ftoe!i od dvestošest na štiristodevet, in razumni bankir jih je "»kupil mnogo po dvestošest. Dobiti je moral tristo tisoč liber." h To še ni najboljše, kar je naredil," pravi Morcerf; »ali 1,1 dobil to leto s španskimi boni cel milijon?" nčujte, moj ljubi," pravi Lucien, »gospod grof Monte-Cfisto vam poreče z Italijani: ,I)anaro o santia Meta della Meta.'*) In to je še mnogo. In kadar slišim take -stvari, samo zmajem rameni." »Toda imeuovaU ste Haiti?" pni vi Monte-Cristo. n0, Haiti, tu je stvar drugačna: Haiti je 6mrt6 francoske borzne igre. Človek lahko ljubi boouitte, hrepeni po rohistu in je zaverovan v boston, a vendar se vsega tega naveliča; toda čcartč se vrne vedno, to je Čisto poseb.ia stvar. Torej gospod Danglars je prodajal včeraj po štiristo šest io vtaknil v žep tristo tisoč frankov. Če bi bil čakal do danes, ko so padli boni na dvestopet, bi bil, mesto da je d>bil tristo tisoč, izgubil dvajset-ali petindvajset tisoč. »In zakaj so padli boni s štiristodevet nazaj na dvesto-pei?" vpraša Monte-Cristo. »Oprostiti mi morate, kajti o vseh teh borznih spletkah vem jaz zelo, zelo milo." „Ker sledijo poročila drugo drugemu," pravi Albert smehljaje, „a drugo drugemu niso jednaka." »Ah, vraga," meni M mte-Cristo, »gospod Danglars riskira v jeduem dnevu tristo tisoč frankov! Ej! Torej je res neizmerno bogat V" „ A pravzaprav te igre ne igra on," reče živahno Debrav, ampak gospa Danglars. Ta je resnično neustrašljiva." „Toda vi, ki ste razumni, Lucien, in ki ste pri viru vseh poročil ter poznate njihovo malo vrednost, bi jo morali brzdati," pravi Albert s smehljajem na ustnicah. „Kako naj bode to mogoče meni, če ni mogoče niti njenemu možu?" vpraša Lucien. »Znan vam je značaj baronice; nihče nima vpliva na njo, in vedno stori le to, kar se zljubi nji sami." *) Denar in svetost ' polovica polovice. „0, če bi bil jaz na vašem mestu!" pravi Albert. »No V" »Jaz bi jo osdravil; to bi bila usluga, izkazana njenemu bodočemu zetu." »Kako?" »Ej, vraga, to je zelo lahko. Dal bi ji neki nauk." ,,Nauk?" »Da. Ker ste ministrov tajnik, se pripisuje vestem, katere razširite vi, velika važnost; sploh ne odprete ust, da bi bančni agentje ne zapisali takoj vsake vaše besede. Dajte ji izgubiti večkrat zaporedoma v celem do sto tisoč frankov; to jo napravi previdnejšo." »Tega ne razumem," zajeelja Lucien. „Vendar je čisto jasno," odvrne mladi mož z najivnostjo, ki ni imela na sebi nič prisiljenega; »naznanite ji neko jutro nekaj čisto nezaslišanega: telegrafično poročilo, katero morete vedeti samo vi, na primer da je bil včeraj Henrik IV.- pri Ga-briellu. To bo vrednost fondov neizmerno povišalo, ona vravna po tem svojo igro na borzi ter neizogibno izgubi, če pravi drugi dan Beauchamp v svojem žiirnalu: ,Ni prav, da dobro poučeni ljudje trdijo* da je bil kralj Henrik IV. predvčera-njem pri Gabriellu; ta vest je popolnoma izmišljena! kralj Henrik IV. ni zapustil Pont-Neufa." . Lucien se prisiljeno zasmeje. Monte-Cristo, dasi navidezno malomaren, ne presliši niti zloga tega pogovora, in zazdi se mu celo, da je odkrilo njegovo ostro oko v zadregi zaupnega tajnika neko skrivnost. Vsled te zadrege, katere Albert ne opazi, prikrajša Lucien svoj obisk; bilo mu je res neprijetno, Grof, ki ga spremi, mu reče po tihem nekaj besed, na katere odvrne Debrav: »Zelo rad, gospod grof; sprejemam." v s a%* t D t? o t\ z em. (Živahna pohvala). Naj-važnejč vprašanje je P» varstvo narodnih majSin proti premoti Števila volilcev. Vladaje mnenja, da najbolje varstvo narodnih manjšin nudijo majhna, narodno kolikor možno omejena volilna okrožja. Radi tega predloži vlada zbornici tako razdelitev v volilna okrožja, da se vkljub obziru na naseljenja in sloje posameznih narodnosti vendar kolikor mogoče izo-giblje narodnim sporom in tako pripravka bodočnost misli narodne avtonomne. (Živahna pohvala). — Povsem nevsprejemljivo dozdeva se vladi navadno razdeljenje mandatov po procentuelnik razmerah prebivalstva, zlasti ker ne bi odločevalo mehanično številno razmerja nego le narodnostno in kulturelno razmerje sil. Že § 6. drž. temeljnega zakona odločuje razdelitev mandatov na posamezne pokrajine. Skušajmo na sličen način v novem državno-zborskem zakonu ugoditi vrednosti teh pokrajin tudi potem, ko bodo odpravljene volilne kurije. Vlada ima pred vsem v mislih, da bodo posamezni volilni okraji kolikor možno enotno omejeni v narodnostnem o z i r n : posamezni občinski okraji naj se združijo, kjer le možno, v enotne volilne okraje in vsaka občina imej svoje volišče. Tudi je ohraniti primerno zastopstvo odlično ind ust rije lnih okrajev. Ta načela izvedejo se v vladni predlogi, katera potrebuje skrbnega presojanja z ozirom na važnost in težavnost reforme ter z ozirom na nje veliki npliv na vso skupno javnost. — Vlada je odločila dovesti vprašanje volilne reforme do kraja, ker se nje rešitvi ne daje več izogibati. (Pritrjevanje). Ona hoče vse sile napeti, da predloži to predlogo zbornici najkasneje vsaj do konca febmirja (Živahno prigovarjenje in pohvala). Vlada se zanaša na pomoč zbornice. Po možnosti hoče vstreči željam strank glede razdelitve volilnih okrožij ter glede števila mandatov. Ker posebno ji je na tem ležeče, da državo vzdržujoče stranke sodelujejo na tako temeljnem vprašanja in da se tem tudi v prihodnje nudi možnost uveljavljati interese in načela, katera oni zastopajo. — Isto tako bo lojalno sodelovanje strank z vlado v vprašanju zaščite narodnostnih razmer največje vrednosti. Ministerski predsednik povdarja, da čim večja so pričakovanja prebivalstva o ugodnih posledicah volilne reforme na notranje politične razmere, tim silneje se pojavlja skrb, da se ne bi ta pričakovanja izjalovila. Iz tega razloga mora se pretresati istodobno tudi reformo zbornico in revizijo zakona o poslovnem redu državnega zbora, ako se hoče zavarovati enakomerno poslovanje zakonodaje. Vlada predloži zbornici tozadevni zakonski načrt, ki naj zajamči redno poslovanje parlamenta v njega lastnem interesu. Naposled se bavi vlada s prašanjem ne bi-li kazalo preskrbeti onim interesom, ki bi trpeli vsled razširjenja držav-nozborske volilne pravice možnost primernega * zastopstva s , preosnovo gosposke zbornice. (Dolgotrajni ropot in mejklici). Vlada je odločno za to, da se dovede do kraja volilna reforma. (Živahno pritrjevanje); njo vodi pri tem prepričanje, da je za ohranitev države največe važnosti, ako so vsled volilne reforme najširši sloji interesirani na držitvai upravi v večji meri. Zakonito izvršenje tako velike reforme pa ni možno, ako je istemu pot zastavljena s celo vrsto druzih predlogov, kakor z budgetnim provizorjem, s trgovinskimi pogodbami, ali a predlogom o novincih. Za po-vspeševanje io<ve volilne reforme je torej koristno, odstraniti vse, kar bi utegnilo ovirati hitro in nepretrgano posvetovanje iste. Vlado in parlament mora pred vsem voditi ozir na blagor države, ki nuja vsem zaščito. Ako se ima stvoriti nov volilni red, mora država nastopiti to novo smer z gotovostjo, kajti naj bo potreba reforme volilne pravice še tako velika, mora biti smer avstrijske politike pred vsom ta, pomnožiti notranji mir in pravno varnost narodov ter povekšati državno silo. (Živahno pritrjevanje; pod. Stein kliče: Vun; ropot, dolgotrajen nemir). Ministerskemu predsedniku čestitajo. DOPISI. I Dunaja- — (Nemški nacijonalni dijaki.— Demonstracij a dne 28. nov.) Univerza je bila otvorjena 13, in evo — posledice. Relegacije šesterih nemško-na-cijonalnih dijakov so bile izpremenjene v ukor pred zbranim senatom. Toda tega niso hoteli sprejeti, češ, mi si nismo v svesti nobene napake, nobenega prestopka, mi smo ravnali tako, kakor je zahtevala od nas naša nemška čast. Zato so pa napravila nemško-nacijonalna društva rektorju Pbilippovich-u v ponedeljek pred sobo, v koji je ravno predaval, demonstracijo. S terorizmom so ga hoteli prisiliti do odstopa. V odprtem pismu, koje je naslovljeno na rektorja in pod katerim je podpisanih 45 nemško-nacijonalnih društev, mu očitajo neodkritosrčnošt, protestirajo proti pomilošče-nju kaznovanih kolegov, ker ne zahtevajo milosti, ampak samo pravico, očitajo mu, da ni zmožen biti rektor, vsled česa naj odstopi od rektorata, kateri se bo smatral v zgodovini nemške univerze le kot mimoidočo epizodo. Tak terorizem napram rektorju je pa razjaril tudi druge nemške dijake in sedaj so nemški nacijonalci — osamljeni. Toda nemško-nacijo-nalni dijaki so si nakopali na glavo in menda tudi na pleča in na hrbet novega sovražnika — o tem v drugem odstavku. Na vse zgodaj v torek so se zbirali delavci na Karlsplatzu, da odkorakajo od tu mimo parlamenta, univerze do Schottenringa, kjer se razidejo. Najprej je korakala prva skupina slovanskih nacijonalcev, ki so demonstrirali na svojo roko. Bilo jih je čez 5000. Na čelu vsem so korakali Slovenci, slovenski dijaki pod belo modro-rdečo trobojnico. Za njimi so pa stopali Čehi in drugi Slovani. Dve trobojnici sta vihrali po Itingu in nihče se ni spodtikal nad tem. Med tema dvema zastavama je pa vihrala tudi husitska. Ne dolgo za to skupino je pa prihajal glavni oddelek demonstrantov, socijulno-demokratična skupino. Tu se je videlo, kaka organizacija je to in da so taki demonstrantje res zreli za tako demonstracijo. Od do vete ure zjutraj pa do treh popoldne je korakal dunajski proletnrjjat mimo parlamenta, razvrščen po okrajih in obrti. V vsaki vrsti je bilo deset delavcev, Vseh skupaj se računa na 250.000 ljudij. Gledalcev je bila seveda Še več. Vse polno rdečih zastav je vihralo po zraku. Napisi na tablicah so označevali kakovost skupine. Največjo pozornost je vzbujalo sedem velikanskih napisov: 1. Dol s sramototo kurij. 2. Devet plemeni tih lenuhov imenuje enega poslanca. 3. 43CO meščanov voli enega poslanca. 4. 12.300 kmetov sme voliti enega poslanca. 5. 70.000 de-lancev uživa dobrote enega mandata. 0. 26 kapitalističnih izsesalcev ima enega poslanca. 7. Na dan z enako volilno pravico. Med drugim se je videlo tudi krsto z napisom: Pri-vilegieuparlament. Mirno in tiho in resno so korakale množice mimo parlamenta, kjer so z robci in klobuki molče a navdušeno pozdravljale svoje poslance, ki so zrli nanje z rampe parlamenta, vse je spominjalo na pogreb, in res se je pokopaval stari parlament; v začetku je takorekoč požirala gosta megla neštete množice, dokler ni solnce pregnalo meglo negotovosti in jasno začrtalo v najlepši svetlobi cilj delavstva. Pri tej demonstraciji jo bilo samo rediteljev 3000. Iz napisov se je pa tudi opazilo, kako velikansko število tvorijo Čehi na nemškem Dunaju. Med demonstranti so bili tudi socijalistični akademiki. Ko so jih zapazili nemško nacijonalni dijaki z univerzitetne rampe, so jim začeli žvižgati, in le rediteljem se je zahvaliti, da ni udrla razjarjena množica na rampo in razrahljala malo kosti trdnim in zvestim stražarjem ob Reni. In ravno delavci so oni sovražniki, s kojimi ima sedaj opraviti nemško nacijonalno dijaštvo, katero je menda hotelo terorizati tudi 250.000 demonstrantov. Ko so se nekateri vrnili pokončani demonstraciji, so zapodili nemške nacijo-nalce v aulo, kjer so tl-le še vsi zasopljeni zapeli: „Fest steht und treu die Wacht am Rbein". Nemirov na univerzi še ne bode tako hitro konec in videli bomo, kaj nam donese sobota, ko vprizore nemški nacijonalci svoj običajni nbumel". Delavstvo je pripravljeno, kakor se govori. \l fiabrl) pri Ajdovščini. — »Obljuba dela" dolg, pravi pregovor. Tudi jaz sem v zadnjem dopisu obljubil, da sporočim še nekaj o našem g. kuratu. Kakšen je g. Valentinčie, smo vedeli že preje, ko je prišel v Gabrije. Kjer je bil, je imel smolo. Nikjer ga niso ljudje spoštovali, ker je toliko »krščanski". Zato ga tudi mi nismo hoteli, ker' nismo najslabši ljudje, da bi se nam dajalo take duhovnike. Zato smo delali proti in le vsled trdne obljube, da pusti nas popolnoma v miru, smo se udali in ga vsprejeli. Verovali smo njegovim obljubam. Ali motili smo se. Ako je bil trden na svojem mestu, je začel svoje litanije, kakor dru- god. Nhstal jo prepir med nami in njim. Kako se imumo sedaj ž njim radi njegovega obnašanja, sem pojasnil v dveh dopisih že dovolj. Kaj pn z drugim'/ Poglejmo cerkveno premoženje. Kateri ključar je bil dosedaj rad v vaši službi. Nihče, ker delate vse najrajši kar sami brez sveta ključarjev. No, saj ste gospodar! Dali ste narediti mehe pri orgijah, saimy ,ti" da bi vprašali ključarje, No, saj ste gospodar! Niste vprašali hočemo ali nočemo, marveč ste kar naročili. Da bi vsaj tudi sami plačali! Mehi stoje že več tednov, a ključarji ne vedo niti koliko stanejo. In vendar pojde iz cerkvene kaše. Lepo gospodarstvo ! K jo so pa računi zadnjih treh let ? So potrjeni .'It ne, ključarji ne vedo. Ali bodo za tako gospodarstvo odgovorni s svojim premoženjem. Dovolj je neumen, kdor gre na li-mamce. Ako kdo je odgovoren za dobroto? Pa pustimo to; naj odgovarja 'žvoji vesti, kdor je odgovoren. Omeniti se pa mora, da ne bo mislil, da smo Gaberci največji grešniki, nekaj o njegovi družini. Kako je skrbel za svojo »Lojzko" od začetka, ko'je*priŠeI v Gabrije, je že pisala nekdaj cenjena „Soča* ; ne velja ponavljati. Da ne bodo pa ljudje mislili, da je opustil do sedaj dela usmiljenja in se ustrašil onih dopisov, povemo še \m'- one vrste, ki so že same na poti navzgor: dijaštvo, naše Žen-stvo, ki ni imelo in morda tudi ne bo imelo veliko prilike prit/ drugam, kjer se najde več, meščansko delavstvo itd. A prav zato je treba, da je gledališče dobro, da je res perut, ki se je dvignila že sama nad vsakdanjost, če hoče, da ima vso pravico do obstoja. Saj šele potem more biti res flv pouk i» — kratek Čas". Da, zakaj zdaj, ko je ta lepi večer resničen za nami, •i bo tuoi, da bi bilo prihodnjič morda zopet malo slabše: \cu} to je gotovo, da kdor je bil enkrat, bo Če ne drugič, pa tretjič" zopet na svojem mestu, — zdaj lahko izrečemo: ni res, da sme veljati oni „Ob, kaj hočete, — za Gorico je že to veliko 1" — Ne' aiK m*, ! Seve, do neke meje samo, — to ve vsak pameten človek, df» tu ne bo Kainzev in Duz, — a potem l"1 že: aut — .»nt 1 Naivni, majčkeni Časi so minili tudi za um, iu vse take-le vaške »besede" ne spadajo več v to veselo -kipeče, zdravo vrvenje našega življa v Gorici. Pa Človek sliši oni j, Ob, kaj hočete, za Gorico je še to veliko!" tolikokrat, da slednjič res ne pričakuje ničesar .več. Tem večje in lepše J3 bilo vsled tega --- presenečenje. Morda baš radi tega vso stvar le preveč precenjujemo, a to nič ne de: kdor je stri skepso, se mu lahko zgodi, da kar zt&vmn oduševljenje okrog njega. , A knj je vzrok, daje prišlo kar naenkrat do tako lepega Priloga »sotr ti m. z m z. decempra 1805, li- lilo k temu: morda podpis ubožneg- n-s t a v farovžu za sina, kateri je toliko potreben. Reči se pa vendar ne more, aodi se pa lahko. Bog, ve, morda je resf 1 Tako je na svetu, kaj se boče. Domače in razne nouice. * > -v..,. ¦'¦"*¦'.**jfj» Hi koncart! — »Pevsko in glasbeno dru- ' štvo" priredi jutri svoj sedmi koncert v »Trgovskem Domu". — Točke, ki so navspo-redu, kažejo dovolj, kako .ee skuša dvigati društvo po lestvi napredka navzgor, in se tudi res dviga. Društvo vrši svojo nelahko* naflfgo z vsem trudom, kateremu sledijo vedno večji uspehi. Občinstvo, ki pohaja koncerte „ Pevskega in glasbenega društva", se je doslej še veduo prepričalo, kaj imamo pravzaprav v tem dr^tvu, in na kak višek umetnosti v petju in glasbi lahko dospemo v Gorici, ako dajemo društvu vse potrebno za obstanek in napredek. Pri teh koncertih ni govora le o -»rodoljubni dolžnosti*', ne, kajti s to »dolžnostjo" se druži resnični umetniški užitek. Da to tidimo, v to opravičujejo nas dosedanji nastopi, in to resnico potrdi brez dvoma tudi ''"'»•S&nji koncert! Dobri glas o društvu naj ... podprt tudi z obilo udeležbo. Zategadel pa jutri v .Trgovski Dom" ! Poroki. — Danes se je poročil g. /-uton Plahuta, veleposestnik v Gorici, z gosp.čno Mpino Sedevčič. Vse najbolje! Poročil se je gospod Andrej H ras t, c. kr. orož. stražmojster, doma iz Kobarida, z j g.čno Dragico Pega novo iz Bilj. Naše čestitke! Miklavžev ve&« priredi „Sokola v hotelu „Pri zlatem jelenu" v torek, f>. dec. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina 40 v za osebo, otroci prosti. Darila se bodo sprejemala tam od 4. ure popoludne dalje. Pri šaljivih darilih se jamči za tajnost. Miklavžev VOČer priredi dne 10. t. m. uči-teljstvo v Ajdovščini, in sicer v dvorani g. Bratine. Sodelovalo bo tnmburaško društvo „ Danica". Na vsporedu je petje, deklamaeija, igra, tamburanje, prihod Miklavža. Društvo »Nada" v S o v o d n j a h priredi Miklavžev večer v nedeljo 10. t. m. v dvorani g. Koderraaca v korist Šolski in drugi revni mladini. Na vsporedu je petje, igra, živa podoba, komični nastop „Mihec prvič v gledišču". Med odmevi svira orkester. Porotne razprive, -- V torek se je vršila, kakor smo na kratko že poročali, razprava proti A. Derossiju radi tatvine na škodo Fr. Martinelliju, ker je bil zmaknil hranilno knjižico iz zapuščine M. Martmellijeve in na njo potegnil denar na Montu. Obtoženec se prizna krivega, ali pravi, da ni kradel, V družini Martinellijevi je bi! znan ter je delal za nje razne reči, pokojna Martinelli je rekla večkrat, da ga že odškoduje za ves trud. Drugi dan po smrti Martinellijeve je Sel k možu. in tu sta pregledovala hranilne knjižice. Pokazalo se je zapuščine 30.000 K. Isti dan je vzel I hranilno knjižico, o kateri je govora v obtožnici. Na sled tatvini je prišel Martinelli, ko je malce pozneje zopet pregledoval hranilne knjižice s polnim uradnikom K. lladica. Takrat se je pokazalo zapuščine 22.000 K. Manjkala je knjižica št. 28.181 za 0000 K. Na Montu so povedali, da je bil dvignjen na to knjižico ves znesek v dveh obrokih. Derossija solafrlt^^ in znesek A580 K. Derossi je bil obsojen na 5 •mesecev ječe. V sredo in četrtek so sedeli na zatožni klopi: Iv. Gabrovec iz Zgonika, ki biva 3 leta v ŠtTAndrežu, 45 let star, zidar, Ant.Gorjan z Vogrskega, 37 let star, kmet, sodar Marte-lanc v Gorici, doma iz Bukovice, Peter Brajda, 27 iet star, in 54-letni Fr. Mazk, obtoženi goljufije. S ^poroki" in s ponarejenimi menji-cami so skušali ogoljufati, oziroma ^b ogoljufali denarne zavode: „Cooperativatt, „Banca Popolare* in „Cooparativa Agrkola" v Gorici ; pri prvi za svoto 900, pri drugi 1700, pri tretji 1000 K. Prva dva zavoda sta osle-parjena, pri tretjem so preprečili osleparjcnje. Kot garante so napisali premožne ljudi ter tako izvabili denar. Poskusili so svojo srečo tudi pri notarju Oibeju z legalizacijo, pa ni šlo. Gabrovec je valil krivdo vedno na druge. Zaslišanih je bilo več prič, tudi notarja Bala-ben in Iiumer, ki sta imela opraviti z obtoženci. Razprava je končala ob 11.15 ponoči v četrtek. Razsodba: Iv. Gabrovec je obsojen na il leta, A, Gorjan na 14 mesecev, Jos. Mar-telanc na 15 mesecev, Peter Brajda na 1 leto težke ječe, Fr. Mazk je oproščen. Včeraj se je imela vršiti razprava radi žftljenja časti proti Iv. Werku, uredniku lista „Gazzettinoa v Trstu, na tožbo tržaškega odvetnika dr, Staniča. Razprava pa je odnesena na prihodnje zasedanje. PoskBŠen Utom. — V noči na četrtek so hoteli ulomiti neznani tatovi v hišo št. 55. na Tekališču Fr. Jos., kjer bivajo usmiljene sestre „Rdečega križa". Ko so se trudili pri vratih, ki so znotraj dobro zapahnjena, so je vzbudila neka sestra, tekla k oknu, ustrelila iz revolverja ter klicala na pomoč. Prišla sta blizu dva gospoda, tatovi pa so zbežali. Policija jih išče. nSednig" Kopač je bil v nedeljo v Gorici ter je govoril pri Marzimju na dvorišču, in sicer pop., ko je imela „gor. slov. mladina" v dvorani Čitalnice v prvem nadstropju nad dvoriščem svoje plesne vaje. Prijatelj Kopač navadno ne ve povedati dosti pametnega svojim poslušalcem, zato pa rad malce pohujska in pa kaka neresnica, kateri se pravi pravil-nejše laž, mu rada pade iz ust. Zadri se je nad to mladino, češ, „tu gori plešejo sinovi slovenske huržoazije". Brrr! Kako se je ure-zal! Ko bi Kopač poznal to lepo družbo, bi videl v njej nemalo mladine iz delavskih slojev ki se zabava tam gori v lepi družin pod dobrim nadzorstvom! Pospel se je tudi do laži. da klerikalni poslaucc ie bil oni, ki «e je zavzel za volilno reformo v zbornici, češ, če se ni oglasil ta, pa bi se ne bil nihče zmenil za splošno in jednako volilno reformo l Kaj ta Kopač nič ne čita, da ne ve niti tega, da Če bi ne prišel glas po volilni reformi iz narodno napredne stranke, bi se res ne bil nikdo zmenil za volilno reformo. Le tej se imajo zahvaliti soc. demokratje, da se je naša zbornica sploh pečala z volilno reformo! — Ali tega nočejo priznatijiesoc. demokratje ne klerikalci, ki tudi lažejo po nPrismojencu", kakor da so oni sprožili predloge po volilni reformi v zbornici! V lažeh so si črni in rdeči tiči vedno jednaki! Spomenik FavettljU. — Sinoči je predlagal v mestnem svetu goriškem Seppenhofer, naj se postavi v spomin 40 letnice, odkar stoji magistralna palača, v zborovalnici znanemu občinskemu tajniku v Gorici K. Favettiju, irre--dentpvcu najčistejše _barve, napis: A Carlo^ Favetti il Oomune riconoscente. Predlog je bil sprejet soglasno; zastopnik vlade je zahteval prepis zapisnika seje radi Seppenhofferjovega predlogu, da ga izroči namestništvu. — Napise in spomenike Favettiju so sklenili že večkrat, pa jih je namestništvo vselej prepovedalo. ' Ruska predavateljica Balabanov je prišla v • Gorico ter predavala sinoči v tukajšnjem gledališču o dogodkih na Ruskem. Predavanje je bilo dobro obiskano. Z Bogom, Mrzlek! Toliko časa se je razpravljalo na našem slavnem magistratu v Gorici o Mrzleku, iz katerega naj bi nastal vodovod za Gorico. Koliko komisij, pa sila dragih, je bilo v te svrho! —- V sinočni seji mestnega sveta goriškega pa je bilo sklenjeno, da se pretrga pogodba s tvrdko Kurz glede Mrzleka, ker je tvrdka baje prišla do prepričanja, da Mrzlek ne more dati zaželje-nega vodovoda! Drag denar je stal Mrzlek - o vodovodu pa ni še ne duha ne sluha! Umrl je na Dunaju g. Ign. It e b e k, c. kr. višji kontrolor poštnohranilničnega urada. Bil je naš rojak iz Vipavske doline. Govor mintsterskega predsednika o volilni reformi priobčtijemo na drugem mestu. Pozna se mu pa, da ga je govoril avstrijski državnik. Zvit je in zapleten, vendar pa kaže svoj pravi namen : obdržati Nemcem »posestno stanje". L'e ga hoče vlada obdržati Nemcem, potem ni dvoma, da ga obdrži tudi za Lahe. S tistim ohečnnjcm varstva manjšin hoče nas speljati vlada najbrže na led in opehariti ^a mandate, kolikor le mogoče. Ali nekaj je tu: vlada je priznala potrebo volilne reforme; sedaj mora pričeti med Slovenci šele pravo delo, da namreč ne bomo nasamarjeui z volilno reformo. Sedaj nastane vprašanje: ali bo znala slovenska državnozborska delegacija napeti take moči, da prepreči nakane vlade? Ali ne bodo tudi tu kaj spletkarili klerikalci, ako jim vlada kaj o b 1 j u b i V ! Odprti lekarni. Jiitri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Girom-oli-GHubich. Ponočna služba v lekarnah. v času ..d 3. do 1<>. dd\ 1)0 ponočna služba lekarnah Gi-j ronculi-Giiubich. Zgubil se je med vožnjo od kolodvora do ceste Frana Josipa št. 18. zavoj, v katerem je bilo 10 raznih dežnikov in solnčnikov z zlatimi in srebrnimi držaji v vrednosti 400 kron. PoSten najditelj naj prinese imenovan zavoj kgospej Mariji pl. Eitter Weiseneck na cesti Frana Josipa št. 18., kjer dobi postavno nagrado. Dramatično društvo v Trstu uprizori it), t. m. v gledališčni dvorani »Nar. doma« igro »Legionarji. «Gostoval bo g. Anton Verov-šek iz Ljubljane. Razgled po suelu. Državni Zbor. — V seji 30. pr. m. je govoril o volilni reformi najobsežnejše poslanec Adler. Apeliral je na zbornico, naj ne odlaša -z kvedbo volilne reforme. Splošna Tolilnapra-^ vica ne pomenja nevarnosti za narodnosti, zlasti ne za Nemce, naj Nemci ne sknSajo. preprečevati to gibanje, ker se izvede reforma sicer proti njihovi volji. Veleposestvo naj ne intrigira proti volilni reformi. Nova zbornica pa ne sme po novem opravilniku pod kura« telo sedanje zanikerne zbornice. Adler je omenjal med drugim, da je nemški jezik smatrati za državni jezik v tem smislu, ker so se v njem razglašala vsa hudodelstva, storjena ljudstvu od strani države. Kramar: je rekel, da se more razdelitev mandatov po novi volilni reformi izvršiti le na temelju poštenega kompromisa dežel. Potreba je, da se preosnujejo tudi dež. zbori. Glede volilne reforme imajo parlamentarne stranke dolga posvetovanja, ker ministerski govor o volilni reformi narekava marsikateri stranki previdnost. Čehi so že sklenili, da se sestavi za Češko, Moravsko inšlezijo posebna komisija, ki naj se začne takoj baviti s pri-,' pravami za razdelitev volilnih okrajev, da ne bo nikakega presenečenja. 0 VOlilnl reformi je priobčil poslanec vitez Berks v dunajskem dnevniku „Die Zeit" daljši članek, v katerem dokazuje, da bi volilna reforma, sloneča na splošni in enaki volilni pravici, in ki bi se ozirala zgolj na število prebivalstva v dotičnih deželah, koristila v prvi vrsti Galiciji, ki bi po taki volilni reformi dobila še enkrat toliko poslancev. Poleg Galicije bi v tem slučaju naraslo Število poslancev še na Nižje Avstrijskem, v Istri in v Bukovim, dočim bi se število poslancev v vseh drugih deželah zmanjšalo. Ako bi se pa vzela za podlago davčna sila posameznih dežel, bi do^. r Nižje Avstrijsko največ mandatov, za njim pa Galicija in Šlezija, vse druge dežele bi pa imele manjše število mandatov, kakor sedaj. Razpravljanje o pospeševanju prometa tujcev S" Avstriji se bo vršilo dne 9. t. m. na Dunaju na vabilo železniškega ministerstva. Nič se ne čuje, da bi bila zastopana na tako važnem po-.vetovanju tudi naša Goriško-Gradiščanska. V CelOVCU priredijo deželno razstavo povodom otvoritve turške železnice. Poštni uradniki na Češkem grozijo s pasivno koraka naprej V Ker je velik del igralnega osebja ostal isti. bi človek odgovoril: „Lnnovec~, in bi zadel tudi najbrže pravo. A v tem se s poročevalcem od srede nikakor ne strinjava, da bi imela tendenca ..Lanovca" tak pomen. Ne radi te tendence, ampak to, da se kljub nje drži še vedno na odru in da je mogoča ta igra celo v nas, kjer nam vrhu tega Se ti tipi iz „najtemnejše Nemčije1- ne morejo biti domači, to kaže, da mora biti na igri res nekaj, tem bolj. ker pričajo že mnoge skažene, premaknjene primere, da tudi čista poetičnost igre ne stoji na višku. Pač pa je d ej anje samo na sebi tako izredno krepko, mu tvori, rekel bi, ozadje tako resnično, pristno življenje, da postane tendenca in celo nje nositelji šele sekundarnega pomena, in da človek z največjo lahkoto abstrahira raz njo vse ono, kar imajo samo „ad usum Dclphini'% ter obdrži le ono, kar je splošno človeškega na njej. Glede na to je že tu moje priznanje g. Palov eu. Zadušil je tem več vredno, če nezavedoma, -~ na Krernenjaku skoraj ves oni, nam tuji ^idealizem", vso ono nam nemogočo nemško „Svermerijo" tpr ostal vendar tako gorak in lepo navdušen! Jaz mislim pa, da je „ Lanovec" še vse več pripomogel! i ud i t e k tu o do tega vspeha, in sicer s tem, da je stavil (lo igralcev nenavadne zahteve. Gotovo, če napnegj tok le preveč, se zlomi, in »Hamleta* pač ne bonso videli \ Gorici, toda napeti se ga sme in mora, če se hoče sploh stre Mati vsaj do one mere, ki jo le prenese. Saj vidimo vednol in povsod isto: „ Glasbeno in pevsko društvo" poje vedno lm"holje najtežje skladbe. Vzi. idi se ponos, zbudi se vse lepo stremljenje v človeku, če mu postaviš lepe, visoke, a vendar dosegljive cilje. In tako mislim, da za diletaute ni boljše š o 1 e,| "C($o so resni, vsebine polni igrokazi. Če se ima nam r«č take diletante, kakor jih imamo mi; ve vsaj, da je dalj gledalcu nekaj iz svoje lastne duše na pot, daje nekaj — storili to ne samo delal. Poleg tega naj „Narodna prosveta" pa le goji tudi fino veseloigro. Lep humor je nekaj lepega na svetu 1 A niže do nobenih k o n c e .sij! To moramo vsi pribiti! Seveda za-pelji\o mora biti za igralca, da bi postal S!ijubijVnu'% in Po 1 i č je zadnjič svojo ves čas tako izborim igro hkoncu precej poksaril le na ljubo ..sirenskemu* krohotu od spodaj. In vsi gg. ^šumo.štri" so čudno poskakovali, ko so odhajali po svet-nikovi kritiki z odra, in eden se j«1 t-elo še enkrat hrepeneče ozrl tja dol. Toda gospoda igralci in igralke : publika ni! Vi niste v /Trgovskem domu" in niste vpč X in Y., ampak to, kar igrate. Publikum pa eksistira za va.s zopet šele potem, ko vas spomni ploskanje, da ste samo — igrali! Pri eni izmed g.čen igralk sem opazil že zadnjič, da govori cesto z nami v parterju. ..Narodna prosveta" bo gotovo skrbela, da ne vzame iger z neslanim:, nenara\ nimi dolgimi monologi, - - za Boga, kdo pa vendar govori sam s seboj, če je pri zdravi pameti! in tako ima vsak izmed igralcev in igralk na odru onega, s katerim naj se peča. Občiustvo pa se polagoma samo privadi, da se bo znalo - pustiti na svojih sedežih in pojde z vami v življenje, kar je in mora biti igra, ki zasluži to ime. Sicer pa konstatiramo / največjim veseljem, da je oni del publika, ki zahteva na odru ne le šaljivcev, ampak naravnost klovne, v veliki, veliki manjšim, in da je skoraj vse posluSalo z vzoruo pazljivostjo in ume vanj e m. To bi bili splošni vtiski. A ko moram zdaj preiti v po-samičnosti nedeljskega spanja in bi moral, kakor naravno, grajati še to in ono, bi bilo morda videti, kakor da si stojita splošni in špecijelni del tega poročila v nasprotju. A to bi bilo res le navidezno! Bolj nego da bi se bil hotel pečati z vsakim posamičnim igralcem, sem hotel dati odduška svojemu veselju, da je bil razlit čez ves večer duh prave umetnosti. Če je bilo pa temu tako, je znamenje, da so morali igrati oni, ki so nastopili kljub malim ali celo velikim hibam, vsaj z umetniškim um evanj em. In to je za nas glavnol Vsi broz izjeme, to se pa res lahko reče, so se vglobili v svoje vloge, — in kaj stori potem tisto, če temu ali onemu malo spodleti! Zfi. hip vidi človek na odru zopet gg. Palovca, 'dr. Janca, Za- dela a. že trenutek pozneje so spet izginili, in pred nam so stali zopet Kremenjak, dr. Sršen, Lanovec. In to je veliko, in je pravi kriterium naddiletantskepa igranja. In tako bi zdaj stal res slednjič pred specijelnim delom svojega referata. Niti enega, kar jih je prišlo na oder, se ne sme odkloniti, skoraj vsem pa se lahko zakliče celo prisrčen, gorak „Dobrodošli!" Pred vsem »homines novi". Ne gre se ravno za to, kaki so bili v nedeljo zvečer, ampak za to, kaj smemo od njih pričakovati za bodoče čase. Glede na to je bil „ Lanovec" res kakor bi bil nalašč izbran za poskus, koliko naši igralci -- drže. Jaz sem videl igrati „FIachsmanna" že v velikem gledališču in zanimivo je bilo — primerjati. Takrat sem videl poštenjaka naslovne vloge v Pajkovi maski in vsega nervoznega, nestalnega. Gospod Zadel ga je ustvaril drugače: mirnega, samozavestnega, varno stopajočega despota. In to se mi zdi bolj"., saj to faktično je Lanovec za časa naše igre. Kakor kak asirski kralj v Gindelvju, in zdi se mi, da bi ga ne pozabil zlepa več, kako je stal pri vratih, ko hvali dr. Sršen Kre-menjaka v zadnjem aktu, s tistimi svojimi pogledi izbičanega psa. Tudi dr. Jane ni bil prav nič -- sršenast Sršen, kakršnega ga je hotel označiti pisatelj s tistim svojim precej neu-kusnim piikrojevanjem vseh priimkov k „dotičnimM vlogam, kar posnemajo žalibog tudi slovenski humoristi, — zakaj ta dr. Sršen je bil res eleganten, fin dostojanstvenik, ki pa naj bi bil, če ni mislil nsršeniti", pri svojem vstopu bolj prijazno pozdravil. Drugače pa mi je ugajal baš tak, le malo bolj ghsen in razločen naj bi bil, in ž njim tudi še skoraj vsi drugi. Pardon: publikum je namreč vendar-le tu 1... Da drži pa še veliko, veliko več, prodno bi šlo — Čez, je pokazal na mah g. Michi. Tako, s takimi igralci se lahko upamo spraviti pa že na kako Max Halbejevo „Jugendu ali kak •— Cankarjev umotvor. Sploh: zakaj bi vsaj mi Cankarja ne sprejeli, saj ni iz Gorice V... Včasih pa je škoda, da smo mi odtod: tista ljubimska scena med Kremenjakom in g.čno Z1 a t n i č bi bila re2istenco, h Brna pa se poroča, da zaCno poštni uradniki dne (i. t, m. splošno stavko. Buri dflbili Odškodnino. — Kapska, oziroma angleška vlada je razdelila ravnokar med Kure 15,000.000 dol. kot odškodnino za tekom vojne razdejane hiše in drugo uničeno imetje. Z načinom delitve denarja Bnri niso zadovoljni, kajti Angleži sedaj odračunajo vsa prejšnja posojila. Bolgarski Vladi sta poslali Avstro-ogrskain Rusija noto, da nikako ne moreta trpeti stremljenja balkanskih, držav, da bi se spremeni'»status quo". Velesile upajo, da bodo balkanske vlade podpirale reformno delovarje v Macedoniji; naj preprečijo vsako revoiuci;-sko gibanje. Na gospodarsko ZiJOmlCO je apeliral minister-ski predsednik v seji včeraj, naj se ne vstavlja volilni reformi. Gospodska zbornica se m strinja z Gautschem. Pri otvoritvi m bil navzoč minister Pientak, ker je odstopu, ker je prišel s poljskim klubom v navskrižje radi volilne reforme,-kateri se. Poljaki upirajo. Pred sodnijo * LJubljani se je vršila te dm zanimiva razprava proti »madami L6wy,« ki je prostitutke, katere je imela v svoji »nisi,« grdo odirala in sleparila. Obsojena je »ma~ dama« na 6 mesecev ječe, v denarno kazen 2000 K ter v izgon iz avstrijskih dežel. | XdorUttbik*kao In čokolado, t«aubodi prfpo«««« ^ Ivana fiotto 6. Kandol-Kakao II ki ixn» najmanj tolšSa t sebi, je torej »ajUfr.JJS" i b»Ten,B« provaroč« niioH »»prtmsti in j« o» naj"0*' II i*m okusu inredno poceni. Priaten samo z iraonom IV»n Hoff i Id a lavjo varstveno anamko. J ZavojlpoV4kg90viaarj'vv ' » > *A . 60 » * Dobiva se povsod. Hotel Siidbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotal prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvočava. — Električni avtomobil-omiiibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetna in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. -~ V hotelu jo obsežna k ijižniea. nnooost!! -*s Radirka „Rapid" »¦ Rndira črnilo, tuš in tiskarsko črnilo brez kvarili papir. Se dobiva v slovanski knjigarni A. GabrščeU v Gorici. 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega jpola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Nt treba ^nobenih znanostij, Se ne [gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojen za pletenje Tomaž H. Whittick & Co - Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Campa-nile 13-434. l| Lekarna Cristofolett v im na fravniku. HIISTOFLE Namizna orodje in posodje vseh vrst Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne feasetc namiznega orodja, posodja za omako, kavo, č»h namizni podstavki, umetni izilelki. Jedino nadomestilo pravega srehra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-..-= dinjstvo itd. ¦==== C. kr."dvorni"založniki"' & G.iB - Dunaj I. Opernring 5 (HeinriciisUef). — Ilustrovan cenik na zahtevarje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelk gornjo tovarniško znamko in ime Cbri.stofle Trskino (štohfižcvo) jetrno olje. Toscbno sredstvo proti prsnim doIci- nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K 1*40, bele barve H. 2. Trskino železnato jetrno olje. Raba t<*ga oljn jo sosobno priporočljiva otrokom in dečkom, ki ho nervozni in nežnfi narave. Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oijom s- ozdravijo v krotkem 5a»u /. gotovostjo vso kostno bolezni, -zlomi otoki, golšo, malokrvnost, itd. itd. — •--¦-_- Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. ; - ^: Ooomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, pre išče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojtm ču. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za z dravljenjo. 4H Cristofoletiijeva pijača iz kine in železa H^ najboljši pripomoček pri zdravljenja s trskinim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. I Najvgočtnepi pogoji .—¦¦¦¦ " za zavarovanje, zavarovalna družba Id ima nega zastopnika u trstu Zavaruje na življenje in na dohodke — na vse načine po zelo nizkih postavkih Natančneja pojasnila daja -"*H glavno zastopstoo za slouenske dežele v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21 I. nadstropje k njegova okrajna zastopstva v vseli mestih in v večjih krajih. Je klici vrap!" Sa»V 50 stot., po pošti 10 stot. več. Triio ftoLi'4 Burka v 2 dejanjih po ,,HIJo llbM . 6u stot., po pošti 10 stot. več; vdpbiva se pri pisatelju in založniku laki Stoka v Trstu (Narodni dom)r pri A. Gabršfiek v Gorici in L. Schvventne, v Ljubljani. kepo hiša in velik kos zemljišča, pri hiši lep vinograd z novimi trtami, kjer se pridela 50 hI vina — tik šempeterake cesto ~ je prav po ugodni ceni na prodaj. r Ponudbe na hiš. št. 225. Volčja-draga pri Šempetru. Odlikouana pekarija In sladčičarna. Hai*o1 g)pašči1<, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. A. vd. Berini Gorica Šolska ulica &t 12 * zaloga olj&ee olja prvo vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Milfefte, Sari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodna na drobno: K --no, 04, - -72, --80, ™-88, -•96, t 12, 1-20, I-J«, t-44, HiO, !•*>, 3- . ------- Na debelo eene ugodne.------- PoSIHa poiitnino prosto nn dom. PoBodo so puS6a kupcu do popolno vporabo nljti; po vporabi se »pet tatneui s polno Pravi vinski kis In navaden. Zaloga mil« la sveč. Cene zmerne. Zaščitna znamka: „Stdro" Liniment. Gapsici comp. Nadomestek m P«l n-Exp«lle r io sploSao priznana kot Ismtao bol hlažajoJe mašilo; cena 80 via., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah, Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v skatljah z naSo ?. a se i t no ?.n mko »Sidro* h Blclitorjere lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek. ICHTERJEVA LEKARNA k ,.xlatcm leva" v fr> Slisabethgasso St 3» nova. Dnevno razpošiljanje. brezdvomno še vse bolj iskrena, Se vse bolj duhteča, Če bi ne bil človek potem, ko postane zopet g.čna Lukaaova in g. Palovec, vnovič doma... Ko, zato pa sta bila tako izborno diskretna... če se more Človek napraviti nenadomestljivega, sta se t napravila igralca tega ljubimskega parčka, le da se je g.čni! Zlatnič posrečilo to še vse bolj. — ker najti res tako inteligentno, I umečo in — last not least — ljubko igralko je še stokrat; teže, nego najti takega igralca. Gospod Palovec je pa dokazal j ob enem, kaj zmore energija in lepa ambicija. Kar ceio pot naprej je napravila od svojega zadnjega nastopa tudi g.čna Lidija Koejančičeva. Saj smo vedeli že prvič, daje treba pri njej le enega: da izgine, iz tega zvonkega glasu deklamo-l vanje, vse drago je že tu. To je ravno oni korak ven iz di-letantiznia, to je, za kar je treba diletante vedno rotiti: „Za božjo voljo, bodite naravni in govorite naravno, kakor govorite doma!" — G.čna Hrovatinova naj bi bila učiteljica — „Osaa, a je tudi ona s linim taktom ublažila svojo rezko i vlogo. Gospodična ima na odru že davnG domovinsko pravico. I V dvojno zaslugo pa ji je treba šteti, da se ne brani nikdar; tudi manj »hvaležnih" vlog. Krepka, samosvoja, tempeiametnai individualnost, in je v takih pozah tudi najboljša. Le malce; bolj — proti odru obrnjeno, bi si jo včasili želeli; dvakrat namreč je tudi ona govorila z nami spodaj. A tako pa spet; ne gre, kakor nekateri drugi: oba gospoda nadzornika sta naa i nekaterekrati docela prezirala, nam kazala hrbet in govorila! dalje. G.čna Pavla Tre o je nastopila prvič ine<* nami. Spočetka se ji je to malo poznalo, a postajala je od beHede do besede boljša in slednjič popolnoma dobra. Samo preveč hitro, bil tudi g. .1 a m .š e k. Pri teh malih vlogah je težko izreči Se kakor zamorec, ki je izvršil svojo dolžnost, --. so se še razni kako odločno sodbo, ali toliko lahko rečemo, da ni motil celot-drugi poslavljali. V življenju se nehote obrnemo Se enkrat pri nega vtiska niti eden. Ii< _ega se ne sme podcenjevati; za-vratih in vsaj pokimamo še enkrat. Sicer pa je g.čna Treova kaj, dokler je na odiu, ima tudi nnjmanjSi prav preklicano prestala izbomo svoj prvi izpit, iz želimo si jo iskreno zopet važni „liberum veto" za užitek. Co bi g. Eržena že ne bil na oder. A še enkrat: vsem začetnikom bodi v izgled energija g.. videl na odru, bi mu na ves glas častital, — a t.'»ko je na-Palovca. — Krivično bi bilo, če bi pozabili omeniti le enega — pravil vtisk, da ni bil posebno dobre volje. Sicer pa to ne more celo pogumnega malega Borisa — izmed še ostalih. Hojkar (g. niti najmanje zbegati mnenja o njem, da njega ne sme manj-bkabar) je bil kakor bi si bil svojo vlogo pomeril. Malo, malo kati nikdar na odru, če noče odbor, da ga bomo pogrešali. Isto je Se deklaoiiral, a v tej vlogi je bilo to naravnost ssa mestu, velja za onega gospoda, ki je bil prisoja, skriti za to pot Človek se je res moral i adovati na tej imenitni figuri, — že i svojo luč pod mernik - Sepetalnika. Kar čutilo se je, koliko tista oguljena obleka 1 — ali je kuhal čaj ali tolmačil nad- j je storil tudi on s svojim tihim, - res tihim, vsa čast! — delom zorniku svoje „stališeett. Kako je ves žarel, ko je mogel po-j za toliki vspeh igre, a če bo le mogoče, naj se pokaže zopet dati svetniku tako priprosto razlago svojih fenomenalnih vspe- {pred nami. Gg. Mohorčič, Gruden in Kuštrin so imeli bolj ne-hov 1 Takrat in potem, ko je padel na stol, je bil res izvrsten. I znatne ntoge, morda baS toliko, da so prestali mrzlico. Vtisk Oni, ki mora biti vsega teg« napredka še najbolj vesel, je g. j pa so napravili vsi trije dober, saj malo trd je prvič vsakdo, Mol ek, ker mu mora biti pač ljubo, da je našel toliko — o| kakor jo bil posebno Vilar. A tudi onim gospodom,ki so delali konkurenci tu itak ne more biti govora — vrlih sedelavcev. In! zadaj za odrom, naša gorka zahvala. prav videli) se mu je, kako mu je dobro dela ta sovredna to-1 In zdaj, ko smo dospeli že tako visoko, ne več nazaj! varišija, kajti boljši nego LnStrek ni bil še nikdar. Dobro bi!Tu imamo celo kopo moči, ki držijo trdno in zanesljivo. Greh bilo pa, da bi prevzel enkrat kako resno ulogo, predno pride \ bi bilo, če bi zdrknili po lastni krivdi zopet nizdol. Zato: no-„dotičnis del občinstva do mnenja, da se mu prav mora vedno j benih koncesij neokusu. Ne mi dol; počasi že pritegnemo vse le smejati. Gospod Del lah ona pa naj se v prihodnje, kakor j navzgor, čemur se zdi morda naše letanje danes še previsoko. rečeno, ne pusti več motiti od občinstva. Preverjen naj bo, da mu vspehi ne morejo uiti, in naj mu popolnoma zadostuje s pl o Sn o priznanje, tudi onih, ki so se takrat jezili nanj, da je bil namreč eden izmed nojbolj&ih. Simpatičen je Pred vsem pa je potreba, da delamo vsi v isto smer: proti resničnemu slov. gledališču v Gorici! Dr. Ivo So rli. RAZGLAS. Podpisana .si usojntn naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekoCega leta dalje — .vsleri pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naroftila električne luči fe % fk Ji JI in gonilnih naprav, kakor todi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vožbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ekert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako z«*-upno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naroČila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter (lajata razna pojasnila _________spoštovanjem udaua_ Ivan Potočnik I A. igel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode is električne loči. V Carici, za wja$nicj štev. 13. hH**»»»4^»*W*.feS KOLEDAR za OHCA spisal državni mlekarski nadzornik J. Legvart PrepotrebnJ ročni zapisnik za slov. kmet. podružnice, posest-'— nitfe/ tfgoveevnmteKarje-itt*. - VSEBINA: Koledar za 1. 1906. PoStne določbe. Živinoreja. Mlekarstvo. Vinoreja. Kletarstvo. Cena močno Sadjereja. Živinozdravništvo. Važne postave. Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke. platno vezane knjižice z iepnicama 1 K 80 hf s poŠto 2 K* Pri naroBilu od 10 komadov višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmetijske podružnice. Naroči se pri založništvu Iv. Bonač v Ljubljani. Gorica <& Gorica Hdtel ji zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe, — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Išče se spretnega potnika i za trgovino z vinom, »možnega slovenščine, nemščine in italijanščine v govoru in pismu. Pismene ponudbe s spričevali o sposobnosti zn ta posel sprejema iz prijaznosti upravništvo lista do konca tega leta. Plačilo proti primerni varščini po dogovoru. Hajceneja poprava dvokoles ppi BATJELU v Gorici, Via Duomo št. 3. Zastopstvo dveh tovaren. ZgUbH se je med vožnjo < d kolodvora do ceste Frana .losipa št 18. zavoj, v katerem je bilo 10 ra>nih dežnikov in solnčnikov z zlatimi in srebrnimi držaji v vrednosti 4o0 kron. Pošten naj litelj naj prinese imenovan zavoj k gospej Mariji pl. Ritter W eiseneck na cesti Frana Josipa št 18., kjer dobi postavno nagrado. Važen pripomoček v gospodinjstvu so priznano najboljše testenine Žnl-deršič & Valenčič-a, ker se ž njimi ne le zadovolji družino, temveč prihrani tudi mnogo časa. Zastopstvo za Goriško pri Josip Rovanu, Gorica, ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. ¦•čalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranile« vlog« se obrestujejo po A%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje % odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rontni davek plačuje pos. sama. Posojil« t na vknjižbe po 5'/i%> na varščino ali zastavo in ca menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 51/, %¦• Stsn|s 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K -113.882. — Hranilne vloge 1,554.989 13. — Posojila 1,570.810-39 — Vrednost hiš 110.675—(v resnici so vredne več). — Res ervni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Telefon It. 79. ZAHVALA. O priliki smrti naSega nepozabnega in ljubljenega sina in brata RON^NA OOLJA c. kr. davčnega praktikanta v Červinjami prisrčno zahvaljujemo vse prijatelje in znance za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu ter za izražena nam sožalja. Posebej zahvaljujemo vse gg. uradnike iz Červinjana za udeležbo pri pogrebu in za darovan venec, gg. uradnike iz Gorice, Kanalce za darovano sv. mašo in venec, kakor tudi sprevod fantov in deklet, gg. uradnike iz Tolmina za vence in petje na grobu v Tolminu ter fante in deklice za udeležbo pri pogrebu, ter konečno gg. uradnike iz Kobarida za mnogobrojno udeležbo. ______Vsemi prav iskrena hvala!._>_ V GORICI, dne 30. novembra 1905. Žalujoči ostali; Marija Ana Gorja, mati, Aleksander, brat. Raznovrstne KOMASE in prave ruske . = GALOŠE se dob6 pri tvrdki J.DRUFOVKA GOBICA. Prva korana zaloga olja j Anton Krušič Henrik Curiel Tekališče Jos. Vtidi 42. GORICA Teka« Jos. Verdi 42. Specialiteta olj ki nega olja Srednje vrste a 32 kr. liter Srednje vrste a a? ki. mer fine w „ 36 „ „ iz Istre ,,40 „ n „ Corfu „ 48 „ „ „ Bari n 56 „ » „ Molfette „64 „ n „ Provence „ 72 „ „ „ Monte S. Angelo „ SO „ „ B Luke s 96 „ „ Min \r nnoArlnVi nA Či Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brezplačno poiiljanjo na dom. krojaški mojster =r=z = in trgovec v Gorici tekališče Jos. Verdi št. 33. in tekališče Frana Jos. Št. 35. — izdeluje — vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju in po želji g. naročnikov. Z zalogi ima ravnokar dospelo sveže avstrijsko in angležko raznourstno fino blago za jesensko in zimsko dobo. Zaloga izgolovljenih oblek, površnikov havelokov, zimskih sukenj itd. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ..Severonemškega Llovda". i s cesarskimi brzoparniki »KAISER WILHELM H.«, »KRONPR1NZ WILHELM« > in »KAISER WILHELM der GRpSSE". i Prakamorska vožnja traja iamo6-6 dni. Lej Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega I parobrodncga društva kakor tudi listke za vse proge ameriških zeiezmc dobite t>4 I v IJubljanl edino le pri C3 edvardu tavčarju kolodvorska 35 I nasproti občeznani gostilni „pri Starem TiSlerju". Gd I Odhod i* Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. - Vsa pojasnila, Jd se g* I tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna m solidna. ^Z I Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, 1—3 I Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi nase društvo ^ I posebno ugodno in izredno cSno 6rez Galveston. Odhod na tej progi ^ I iz Bremna enkrat mesečno. —— I Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora in na vse ostale dele sveta, kakor I Braziliio, Kubo. Buenos-Aires, Colombo, Sineapore v Avstralijo itd. Jedilno olje Kako se predrzneš mi prinesti drugi namesto priznano dobrega 44 papirja za cigarete „Ottoman-ouega cigaretne cevke. Zdravlje je največje bogastvo! Kapljice so. marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po^kosteh v jiogi in Toki;ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pn želOOCnln DOlezniU, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešojnjeio m zborujejo prebavo, čistijo kri in čreva, Prežend velike in male gliste ter vse od glist izhajajočo bolezni. Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Ločijo vse bolezni na jetrih m «1» ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naroiujejo točno pod naslovom: ITlesIna lekarna, Zagreb, Itlarkou trg št. 5 poleg cerkue su. marka. Pošilja se no povzetju ali naprej poslanim zneskom. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja -* Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1^ ducat 02stefcL)4K, 2 duc. (24 stekl.) 8K, 3 doc. (36 stekl.) 11 K,4 dno.(48stekl.) 1460K, 5dtc.(60 stekl.)HK. Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so z posebnim uspehom rabili kapljiee sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanie, seljak itd. Ustanovljena leta 1360. ITIestna lekarna, Zagreb, »^ena *¦* m. Markov trg St 36, poleg cerkve sv. Marka. ** Mizarska zadruga ** v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojcvnini obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ¦ -...... ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. : : ..,—— Podružnica v Trstu Via dl Piazza vecriila 1. Podružnica v Spljotu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo H6no in solidno. Lekarnarja A. TBIERRY-jev ^ pristen le z ¦PMkSrMm varstveno znamko zelena nuna. Najstareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kašlju, riganjn, želodčnemu krču, slabemu teku, kiselici. zgagi, zaprtju, napihovanju, isfluenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malin ali 6 dvoj-natia steklenic 5 S, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 S. L2 Centifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavfentrol.) lajmoenejie Čistilno mazilo sedanjosti Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane s sprem -nico in poštnino vred: 2 lončka K 3'60. Pri tno jedino iz lekarne pri angelju varuha A. THIF^RI-ja v Pregradi fri Bogatcu-Slatini kamor naj se naslavljajo naročila. )a ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna pričuje broSurica s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je pridjana zastonj balzamu, ali se isto dopollje posebej na zahtevo. MWMIHtieiM>mHIHIW«tl» I Andrej Fajt { " pekovski mojster Nova slikarska obrt v Gorici, ulica Morelli št. 9. Najzanesljiveje izvrševanje pleskarskih, lakirarskih, napisnih in sobo-slikarskih strokovnih del. Speeijalitete v imitaciji lesovja. Svojim rojakom v mestu in na deželi se za mnogobrojna naročila toplo priporoča udani Jos. Makovec. v Gorici Carso Franc. Gius. št. I filiJAlkA V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-raance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. • Za veliko noč priporoča goriško { pince, potice Itd. Z ••t Ogrska Kersevam 4 tat : v Gorici Srolnt trg št. 9 (Piazza Duomo) * „ priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo Šivalnih strojev, dvo- koies, pušk in samokresov. Šivalna stroje in poprave jamčiva od 5-10 Irt. Pfaff-ovi šivalni stroji BlaJT- so najboljl. ^M To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj k»ko isti šiva, toda mi smo po nafii več kot 20-letni poskužnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovi Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm ffaffovi šivalni stroji JSS,^po ,0Ielni dobi 5e vednc I fattovi šivalni stroji XSnSe?za domaCo rab0 ln T?faffnui iiualni cfnnii »o posebno pripravni za umetno vez >nje FlttllUVI olVallll filliljl (r,jo;»mirenje) ter se poučuje brezpla no. ffaffovi šivalni stroji farStznaaiotrli vs?,k0 tovarno- Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje. laloga f faffovih šivalnih in drugih strojev v Gorici via Municipio šiev 1 SJ.UN.G & DEKLEVA. Popravljuluiea Šivalnih strojev, dvokolo« Nunska ulica 11 Pozor! Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, naj pfše pred odhodom od doma za pojasnila na našo :.:..ZT'.............,.......;.,.:.....:,.............-... najstarejšo firmo -¦¦-------------- Zwilchenbart, Basel (Švica) Centralbahnplatz S. Za dobro ln hitro ekspedieljo se garantira. cvetlična paprika iz Segedina I. vrste, sladka, garantir. pristna, priznano izvrstno vrste. Lastni pridelek kg za K 5. BazpoSilja po povzetju od 1 kg dalje franko. Nadaljne posebnosti: slanina, Ogrski salami itd se zaračunajo najceneje- Razjojlljilnica »sikoirstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudoll Budimpešta (Ogrsko) VII. O vodagasee 22 Božjast Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva na zastonj in tanko v prir. fcbwannen • Apoteke, FrtBklbrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno.