je zgornjevipavski časnik

Ajdovščina • Februar 2007 • številka 53 • 7800 izvodov • cena 0,00 €, 0 sit
Za pomladni šopek vprašanj
Kaj se zgodi v njeni notranjosti, ko mu kot za zmeraj ovije roke okrog vratu?
In v njegovi glavi, ko kot omotičen, Potem ko jo je zaduhal, še nekaj ur šari v noči in zre v zvezdnato nebo?
Je na delu snovnost ali duhovnost? Kaj čutita, ko se zavijeta v prvi ljubezenski klobčič in predihavata svoja znojna telesa?
Kaj, ko izvesta, da sta ustvarila novo življenje, iz ljubezni, za ljubezen?
Kaj v njem, kaj v njej?
Načrtujeta, zreta v prihodnost, ali ju muči vsakdan, ali celo preteklost?
Kaj se jima kuha v možganih, ko si nadeneta prstana in obljubita večno Zvestobo?
Jima je težko, ko morata v vedno trdih časih na nek način splesti gnezdo, kot je pač zapisano v modrih knjigah? O čem razmišljata, ko jima zmanjka materialnega daha?
Kaj se dogaja v njej in kaj v njem, ko Prvič debelo zamudi na vnaprej dogo-
vorjeno kosilo in ga najde v smetnjaku?
Kaj se zlomi v njem, ko njegova leže 2 drugim?
Kako ji stisne srce, ko ob sebi zavoha Neznan parfum?
Kako zmore nekdaj ljubeča in božajo-Ca roka zadati prvi udarec v obraz? Komu je mar, da naenkrat ne more Vstopiti skozi svoja domača vrata, pa nai zvoni do nezavesti?
Postaja povsem razumljivo, da se “rinke« zakotalijo po dnevni sobi ali kuhinji?
ke za drobec vprašanj za naš pomlad-ni šopek.
Vsak pri sebi razmišlja, da mu ne Pripadajo in da bi jih kazalo postaviti °mu drugemu. Skorajda imaginarne-mu »nekomu«.
Marsikatero teh zapisanih, je marsik-® že postavil sam. Mogoče tudi sebi!?
si °dgovori in vsa vprašanja, tudi t'sta manjkajoča, tvorijo človeški vsak-aan.
^ndi tisti, ki se zdi kot z rož cami po-an. Da pa bo v resnici v cvetju, si ob Prehitro prihajajoči pomladi podarite vp2 ustvaria)te novi zagonetnih
rec^k Velia’ Pa čePrav samo za 8. ma-
Pust je prišel preganjat mlahavo
zimo.
Pomlad prehiteva in napoveduje

NOVE
čase!
Ivan Mermolja -Iče
gospodarstvo
Ukrepi za zmanjševanje razlik med mestom in podeželjem
Na slovenskem podeželju se še vedno kažejo neizkoriščene razvojne možnosti, upoštevajoč človeške potenciale in naravne danosti ter premajhna podjetniška aktivnost. Država bo preko izvajanja ukrepov 3. osi iz strateškega dokumenta Program razvoja podeželja RS 2007-2013 podpirala tudi izvajanje različnih aktivnosti, ki bodo pripomogle k zmanjševanju razlik med mestom in podeželjem.
ukrepi se bodo izvajali pre-X ko javnih razpisov in so namenjeni tako fizičnim kot pravnim osebam, občinam, neprofitnim organizacijam, društvom, kmetom. Prijavitelji bodo lahko pridobili s strani države in EU do 50% nepovratnih sredstev neto vrednosti njihove naložb, pri nekaterih ukrepih celo več. Med ukrepe za diverzifikacijo gospodarstva na podeželju sodita dva ukrepa: 1. Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (ukrep je namenjen vsem članom kmečkega gospodinjstva, ki se nameravajo ukvarjati s: predelavo kmetijskih in nekmetijskih proizvodov na kmetiji, s prodajo, s turizmom, z dejavnostjo, ki je povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, s pridobivanjem in prodajo energije iz obnovljivih virov, s kompostiranjem organskih snovi) in 2. Podpora za ustanavljanje in razvoj mikropodjetij (ukrep je namenjen samostojnim podjetnikom posameznikom, gospodarskim družbam ter zadrugam za naslednje namene: podpora raznovrstnosti turistične dejavnosti na podeželju, podpora predelavi kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih
Ohranimo gozdove
virov energije ter naložbe v novo opremo za opravljanje dejavnosti v mikro podjetjih na podeželju), med ukrepi za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju se bodo predvidoma izvajali štirje ukrepi: 1. Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo (ukrep je namenjen vzpostavljanju socialnih storitev na kmetijah in podeželju; varstvo otrok, storitve za starostnike, programi za osebe s posebnimi potrebami in oskrbi lokalnega prebivalstva), 2. Obnova in razvoj vasi (ukrep je namenjen občinam, javnim zavodom in nevladnim organizacijam za naslednje namene: izgradnja in ureditev prostorov za trženje lokalnih pridelkov, urejanje površin, ki služijo skupnim namenom v podeželskih naseljih, ureditev infrastrukture in povezav znotraj naselij z namenom zagotavljanja varnosti, novogradnja in rekonstrukcija nekategoriziranih cest in javnih poti v vaseh, obnavljanje in izgradnja večnamenskih stavb skupnega pomena ter ureditev in izgradnja tematskih poti za izboljšanje ponudbe na podeželju), 3. Ohranjanje in izboljševa-
nje dediščine podeželja (izvajale se bodo podpore naložbam v objekte, ki imajo poseben pomen za ohranjanje dediščine in podpore vzpostavitvam muzejev na prostem, eko muzejev, postavitvam stalnih razstav. Za nepovratna sredstva bodo lahko kandidirale občine, pravne in fizične osebe ter nevladne organizacije), 4. Poklicno usposabljanje in informiranje (v okviru ukrepa se bodo financirale vse tiste aktivnosti, ki bodo prispevale k ustvarjanju in izboljševanju zaposlitvenih možnosti in razvoja podjetništva na podeželju, pomembno je, da usposabljanje ne sme biti del rednega izobraževanja, upravičenci znotraj tega ukrepa pa so tako fizične kot pravne osebe).
Dodatne informacije o predlogu Programa razvoja podeželja RS 2007-2013 in o posameznih ukrepih so vsem zainteresiranim na voljo v Razvojni agenciji ROD.
Suzana Ž. Ferjančič, Ra ROD
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 38 83 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si
Ajdovščina in Vipava na sejmu Turizem in prosti čas
Oba zgornjevipavska TIC-a, TIC Ajdovščina in TIC Vipava se bosta ko-nec marca predstavila na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarske^1 razstavišču v Ljubljani. Sejem TIP je osrednji in edini Slovenski turistih' ni sejem, včasih bolj poznan pod imenom Alpe Adria.
- --------------------------|
T etos se bo Slovenija v celo--L/ti predstavila prvič na enem prostoru - v hali C. K organizaciji sejma je namreč pristopila tudi Slovenska turistična organizacija, ki bo, s pomočjo TlC-ev in drugih lokalnih turističnih organizacij, predstavila naše dežele skozi projekt Stranske poti so zapeljivejše od glavnih. Ena od zapeljivih stranskih poti pelje tudi skozi zgornjo Vipavsko dolino, kjer se prične popotovanje po Smaragdni poti.
Ajdovščina in Vipava se bosta na sejmu predstavili s promocijskimi zloženkami v več ježkih, ponudbami za izlete ter drugimi slikovnimi in informacijskimi materiali. Pri tem pa bodo lokalnima TlC-ema v veliko pomoč tudi ponudniki, ki bodo praktično prikazali okuse in barve zgor-
nje Vipavske doline ter domač6 produkcijske skupine, ki bodo zgodbe z Vipavske doline prikazale na odru.
Vabimo vse zainteresif3' ne, da nas založijo s svoji«1* promocijskimi materiali. T« so lahko zloženke, vizitke i« druge vrste info gradiva, P3 tudi kakšna lepa velika fotografija, plakat ali izdelek «e bodo odveč. Tako bo naš3 predstavitev na sejmu še bogatejša, vam pa lahko tovrstna promocija pripelje kakšnega nenadejanega gosta.
Sejem Turizem in prosti čas b° potekal od 29- marca do 1. aprila na Gospodarskem razstavišč3 v Ljubljani. Vstopnine na sejen1 letos ne bo, zato povabljeni praV vsi, da si ga pridete ogledat.
sh, foto M. Slejk°
www.tlc-aidovscina.si
Za srečo potomcev
Spoštovana občanka , občan, na Deponijo pod Dolgo Poljano vsako leto odložimo okrog 10.000 ton raznih odpadkov.
TTelik problem predstavljajo odpadki pa- Za izdelavo 1.600 ton papirja je potrebno V pirja in kartona kot so razne embalaže, posekati cca 2.000 m3 lesne mase, to pa prospekti, časopisni papir, mala embalaža, znaša približno 650 smrekovih dreves, ki velika kartonska embalaža gospodinjskih so rasla okrog 110 let. strojev in pohištva ter razna transportna Pokažimo dobro voljo in nekaj zavezano-embalaža. Te vrste embalaže je okrog 20% sti našim potomcem in jim, z bolj zavzetim utežnih delov odpadkov. To pomeni, da ločevanjem odpadkov, ohranimo kar nekaj gospodinjstva ajdovske in vipavske obči- dreves, da bodo lahko lažje preživeli, ne zavržejo letno približno 1.600 ton raz- Naši občani so znani po redoljubnosti, nih vrst papirja. Le približno 400 ton tega zato sem prepričan, da bo teh nekaj po-papirja, z ločenim zbiranjem na ekoloških datkov sprožilo plaz, ki bo najmanj potro-otokih, z zbiranjem časopisnega papirja po jil količino zbranega papirja na ekoloških šolah in velike embalaže iz gospodarstva, z otokih in tistega, ki ga boste občani sami dodatnim prebiranjem odpadkov na depo- pripeljali v Zbirno reciklažni center ob de-niji, vrnemo papirni industriji.	poniji.	M.G. KSD d.o.o.Ajdovščina
ajdovski odmevi
Primorje + (PLUS)
Gradbeni stroji Primorja so zabrneli tudi na domačem dvorišču - začeli so s pripravljalnimi deli za novo upravno stavbo, ki bo nasproti sedanje upravne stavbe ob Vipavski cesti zrasla v 15 mesecih. Stavba, ki se bo imenovala Primorje + (PLUS), bo zelo posebna zgradba in bo nedvomno polepšala videz občinskega središča. Idejne zasnove zanjo je pripravil svetovno znani arhitekt prof. Boris Podrecca v sodelovanju s Primorjevo projektivo.
bi konkurenčnost, skrb za varovanje okolja in kakovost življenja, del denarja pa bo namenjen tudi finančnemu območnemu programu podeželja LEADER.
Sredstva za razvoj turističnih dejavnosti na podeželju bo najlaže črpati iz ukrepa kakovost življenja na podeželju, ki vključuje razvoj in ustanavljanje mikro podjetij na podežlju, izboljšanje kakovosti življenja in obnove ter razvoj vasi. Pomembno je, da bodo sredstva iz tega razpisa lahko črpala tudi društva, podjetniki, ustanove ter posamezniki in ne samo kmetje, kar bo veljalo pri ostalih razpisih iz programa razvoja podeželja. Sredstva pa bodo med drugim lahko namenjena tudi kolesarskim in drugim tematskim potem, obnovi kulturnih spomenikov, ureditvi muzejev in stalnih razstav, urejanju kulturnih domov, rekreacijskih površin,... Razpis bo predvidoma »težak« 132 milijonov evrov.
Ob koncu posveta je bilo nekaj besed izrečenih tudi na temo Banke turističnih priložnosti Slovenije. Gre za trgovanje s kreativnimi turističnimi idejami, več o BTPS pa najdete na spletni strani www.BTPS.si. Zanimiva novost prihaja tudi iz Slovenske turistične organizacije - v letošnjem letu bo namreč objavljen javni razpis za turistična društva, kar je dobrodošla novost.
Podobni posveti, ki so očitno koristni - slušatelji so imeli namreč kar nekaj zanimivih vprašanj in dilem - bodo sledili v aprilu, takoj po objavi prvih razpisov.
Sanda Hain in Kristina Pelicon
T Tnjej bodo dobile prostor raz-
V	lične skupne službe, ki delajo za celotno skupino, poleg tega pa bo v njej še tehnološki center za razvoj komunikacij v gradbeništvu. Stalna rast skupine, ki danes zaposluje že 3-000 delavcev, je pač narekovala tudi ureditev prostorskih pogojev, nenazadnje pa si gradbena firma ranga Primorje zasluži reprezentančno stavbo.
V	pritličju in treh etažah bo ime-
la dobrih 2 tisoč kvadratnih metrov uporabnih pisarniških površin, medtem ko bo v kleti na voljo 39 parkirnih mest. Projekt bodo financirale vse družbe skupine Primorje, vreden pa je dobrih 4,5 milijona evrov.
Srce zgradbe je večvišinski prostor, ki sega od vhodne avle do nivoja strehe in vzpostavlja dialog med novim in starim poslopjem Primorja. Komplementaren element praznine je odprto stopniš-
V pripravi lokacijski načrt za obrtno cono v Ajdovščini
Občina Ajdovščina nadaljuje sprejeto načelo, da bo na vse načine pomagala razvoju obrtništva in podjetništva na svojem območju. Ena od dobrih potez, ki bi znala pritegniti nove investitorje, je tudi komunalna opremljenost obrtnih con. Prav temu je namenjena priprava lokacijskega načrta za območje AVK 1-2, oziroma za poslovno obrtno cono Pod železnico-Mirce v Ajdovščini.
Posvet o priložnostih črpanja sredstev na področju turizma in razvoja podeželja v obdobju 2007 - 2013
Kako do evropskega denarja
Sodelavki TIC Ajdovščina sva se v torek, 13. februarja, udeležili Posveta o priložnostih črpanja sredstev na področju turizma in razvoja podeželja v obdobju 2007 - 2013. Posvet je organizirala Regijska razvojna agencija Nova Gorica ter nanj povabila Podjetnike, predstavnike društev in ustanov, ki se tako ali drugače ukvarjajo s turizmom ali z razvojem podeželja na severnem Primorskem. Da so tovrstni posveti koristni in potrebni, je govorila udeležba - velika sejna soba Občine Nova Gorica je bila skoraj pretesna za vse udeležence.
A Tuvodu je zbrane pozdravil V direktor RRA Nova Gorica,
Črtomir Špacapan, nato pa besedo predal Darku Sajku, predstavniku Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo.
Tema predavanja je bila Uredba o razvojnih spodbudah ter možnosti 2a črpanje sredstev iz Evropskih strukturnih skladov. Slovenija namerava v obdobju 2007 - 2013 iz Evropskih strukturnih skladov Pridobiti za 4,2 milijarde evrov, ki se bodo »drobili« skozi tri krovne °Perativne programe. Direktorat 2a turizem naj bi v tem obdobju razpolagal s 129 milijoni evrov, rtamenjenih dvigu konkurenč-nosti turističnega gospodarstva ~ tako spodbujanju investicijskih Projektov, kot tudi razvoju organi-zacijskih struktur.
Ministrstvo za gospodarstvo namerava v aprilu letos objaviti dva javna razpisa. Sredstva za projekte manjše vrednosti - do2,5 milijonov evrov - bodo razdeljena Preko Slovenskega podjetniškega sklada. Gre za 50 milijonov tolarjev, posamezni projekti bodo sofinancirani do višine 40% upravičenih stroškov za velika podjetja ter T° višine 50% upravičenih stroškov za srednja in mala podjetja,
°ziroma - posamezni prosilec bo lahko pridobil najyeč 750.000 ev-r°v. Preko javnega razpisa MG pa kodo razdeljena sredstva za večje Projekte, vredne več kot 2,5 milijona evrov, posamezni prosilec bo |ahko pridobil do 30% vrednosti Investicije, vendar ne več kot 4 ntilijone evrov.
Letošnji razpisni pogoji so neko-'ko drugačni od ustaljene prakse.
Med pomembnejšimi novostmi je
lstvena omejitev - investicija se	■	I ^	m m 1*1	• •
Dobrodošli v Mobiloton u
obrodošla novost pa je še, da se ^ed lastna sredstva lahko štejejo tudi komercialni bančni krediti,
|;esar doslej ni bilo mogoče uve-javljati. Novo je tudi, da bodo raz-P'si odprtega tipa, odpiranja pri-sPelih vlog bodo potekala vsake tri mesece, razpis pa bo trajal do P°rabe sredstev.
^nimivo je bilo tudi izvajanje Predstavnice Regijske razvojne Tšencije Nova Gorica, Fabjane edvešček, ki je govorila o ''ngramu razvoja podeželja v nbdobju 2007 - 2013. Program ^ trenutno v II. fazi osnutka, kar P°meni, da se razpisi iz področja °moči podeželju pomikajo v ru8° polovico leta. Spodbujal naj
če, ki prevzame vlogo notranje skulpture. Kar veže novo in staro stavbo je piazzeta, ki posega preko ceste, na katero se vežejo elementi vode, kamna in zelenja. Ali kot je zapisal prof Podrecca: »V zasnovi se arhitektura obrača k avtohtonemu, to je h krasu, kraškemu kamnu, njegovemu slo-jevanju in teksturi, ponikovalni-cam, vrtačam, splošni polivalent-nosti narave. Izžareva prožnost in dinamičnost teh prvin.« epp
/^\bmočje omenjene cone leži V^/med hitro cesto, regionalno cesto in železnico. Gre za skoraj 20 ha velik teritorij, ki bo, v skladu z načrtovanim lokacijskim načrtom, prav kmalu opremljen z vsemi potrebnimi komunalnimi priključki.
Del poslovne cone Pod železnico je namenjen pretežno obrtni, proizvodni, trgovski in poslovni dejavnosti. Po večini so investitorji na tem območju že znani, skupaj
bodo zagotovili okoli 500 novih delovnih mest. Drugi del obrtno poslovne cone - Mirce - je namenjen gradnji poslovnih in industrijskih objektov ter objektov za obrtne dejavnosti. Znotraj Mire ima podjetje Primorje industrijski obrat za prefabricirane betonske izdelke, ki ga želi z lastnim tirom povezati z železnico. Sicer pa je v tem delu cone še dobrih 10 ha nepozidanih površin, ki se zaključujejo z dvema novima proizvod-
nima kompleksoma ob Tovarniški ulici ter obratom ABK podjetja Primorje, ostale tri strani pa obkrožata obvoznica in železniška proga. Lokacijski načrt bo zajemal ureditev vodovodne zanke, servisno cesto s križiščem, ločen sistem kanalizacije, razdelilno NN omrežje s potrebnimi transformatorskimi postajami in priključitvijo na VN omrežje ter javno razsvetljavo, telekomunikacijsko omrežje ter distribucijsko plinsko omrežje. Znotraj lokacijskega načrta bodo tako dorečene vse pomembne komunikacijske poti komunalne infrastrukture. Lokacijski načrt pa je, ne nazadnje, tudi instrument, ki omogoča morebitno razlaščanje za potrebe skupnega urejanja. O novih informacijah in sklicih prostorskih konferenc bo zainteresirana, pa tudi širša javnost, sproti obveščana.	sh
V začetku februarja je svoja vrata na široko odprla svojevrstna mobilna učilnica za računalniško opismenjevanje - MOBILATORIJ. Kontejner z osmimi računalniškimi mesti in strokovnjaki iz različnih področij informacijskih znanosti: mobilna telefonija, računalništvo in internet že šest let potuje po Sloveniji - gre za projekt podjetja Mobitel, ki, kljub vsestranskemu razmahu računalništva ugotavlja, da je Mobilatorij potrebna, zaželjena in predvsem zelo obiskana računalniška učilnica. Tokrat pa je torej na obisku v Ajdovščini.
IV T a krajši slovesnosti ob prihodu Jl\ Mobilatorija v Ajdovščino je projekt predstavila Barbara Volčič Lombergar, vodja te dejavnosti pri podjetju Mobitel. Nekaj pozdravnih besed pa je zbrani množici predvsem mladih namenil tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Dogodek so popestrili Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja ter plesni skupini Devils in Punky, prav tako iz OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine. Otroci pa so bili naj-
bolj navdušeni nad nagradno igro, ki jim jo je pripravil Mobitel. Na različnih znamenitih in zanimivih lokacijah Ajdovščine so bile skrite zastavice podjetja - otroci, ki so jih našli, so morali o znamenitosti tudi nekaj povedati, a se je splačalo, za nagrado so namreč dobili mobilne telefone.
Mobilatorij bo v Ajdovščini gostoval do konca marca. Zdaj je torej priložnost, da brezplačno pridete do nasveta, informacije, znanja, lah-
ko pa si privoščite zgolj brezplačno »surfanje« po internetu. Poleg tega pa vam Mobilatorij v času gostovanja omogoča tudi brezplačne tečaje za skupine iz kateregakoli prej omenjenega področja. Izkoristite torej možnosti, ki vam jih ponuja podjetje Mobitel, oziroma Mobilatorij.
Mobilatorij je odprt vsak delovni dan med 11.00 in 18.00 uro ter ob sobotah dopoldne. Organizirane skupine pa se za tečaje lahko dogovarjajo tudi izven tega termina, sh
ajdovski odmevi
Praznik kulture v Ajdovščini Otroški parlament
8. februarja je v avli Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku. Skoraj polna dvorana obiskovalcev je prisluhnila najprej prazničnim besedam, ki jih je tokrat oblikoval Brane Jazbar, nato Prešernovim poezijam v interpretaciji dramskih igralcev Marjute Slamič in Milana Vodopivca ter odličnemu priložnostnemu glasbenemu sestavu.
V —
'» \
V
.. sr' 4^; ^	^ F ' ■
" i - gr
> i-

^Tpokratna proslava ob kultur-1 nem prazniku v Ajdovščini je bila posvečena velikemu, naj-
večjemu slovenskemu pesniku, Francetu Prešernu, kateremu se klanja praznični dan, ter do-
mačim kulturnim ustvarjalcem. Slavnostni govor je tokrat pripravil Brane Jazbar, ki je v začetku februarja s svojimi umetninami napolnil naš najimenitnejši kulturni hram - Pilonovo galerijo. Jazbar, priljubljen likovni pedagog in odličen umetnik, je v svojih besedah poudaril pomen kulture nasploh, tudi tiste, ki nas obdaja in navdihuje - kulture do narave, kulture do lastnega življenja. Glasbo, ki je sledila, so dopolnjevale interpretacije Prešernove poezije. Nastopile so glasbenice violinistka Mojca Gal, pianistka Vlasta Doležal Rus in čelistka Petra Vodopivec, ter dramska igralca Marjuta Slamič in Milan Vodopivec. Niti tokratne kulturne zgodbe pa je povezala Lara Samec.
sh
Slavnostni govor na proslavi
Umetnost in šport z roko v roki
^poštovane in spoštovani, dra-Ogi prijatelji in znanci!
V veselje in čast mi je, da lahko danes spregovorim Vam in z Vami o kulturi, kot jo vidijo moje oči in čuti moja duša.
Starši so me obogatili zjveliko ljubeznijo do sočloveka in do narave. S svojo preprosto, vendar plemenito besedo so mi povedali, da je človek del narave, in sicer njen najpomembnejši del, kar je zapisal z umetniškim jezikom naš rojak Danilo Lokar.
Ta ljubezen je bila temelj, na katerem se je oblikovalo moje življenje. Dve nasprotujoči si temi se prepletata, dopolnjujeta in bogatita, to sta UMETNOST in ŠPORT. Nenavadno, vendar resnično. Šport je rodil umetnost in umetnost je bogatila šport. Ali izvira to spoznanje že iz antike? Zdrav duh v zdravem telesu,
skladnost telesa in duha.
Ali slikarstvo na eni strani in rokomet, ki ga nevsiljivo zamenja gorništvo, na drugi strani. Kam po moč, da lahko samozavestno potegneš po slikarskem platnu in izpoveš svoja čustva?
Narava te bogati, ti vlije novih moči, da lahko daš barvo svoji notranjosti, da zaživijo tvoje misli in čustva, da se rodi umetnost.
Usodi sem hvaležen, da me je postavila v razred, kjer sem imel veliko trenutkov, v katerih sem mladi duši vlival ljubezen do umetnosti, do ustvarjalnosti in spoštovanje vsega, kar je naše. Zato me je večkrat zbodlo mnenje roditeljev, ki so v redovalnici skrbno spremljali ocene svojih otrok pri naravoslovju, malo manj pri družboslovju, skoraj z brezbrižnostjo pa so se ustavili pri umetniških predmetih, ki smo jih različno poimenovali in ocenjevali. Že z zunanjim videzom kot tudi z odnosom, smo podirali, kar si je mlada duša ustvarjala ali komaj želela ustvariti.
Kje lahko ustvarja in izraža svojo notranjo podobo ta mladi človek, ko zapusti šolske klopi? Smo v našem kraju Ob mrzli reki postavili pogoje, da bi mladi lahko ustvarjali, se pogovarjali, slikali ali plesali?
Kulturni dom.
Na današnji praznični dan je ta očitek pregrob, zato sem se mu želel izogniti v svojih mislih, vendar: Kultura v našem kraju si
kot begunka išče zatočišče pri različnih pri različnih vratih, poskuša v Pilonovi galeriji, se seli v Dom krajanov in v prostor, ki nam je danes ponudil streho, to je v Dvorano 1. slovenske vlade, nikjer pa ni doma.
Če bi merili starost kulturni sliki našega mesta, bi s ponosom lahko ugotovili, da je to tretje življenjsko obdobje. Kje so druge generacije Ajdovcev? Res, boj za preživetje nas preganja, da smo se zaprli za vrata delavnic in trgovin. Pa je res le preživetje ali hlastanje po materialnih dobrinah, ki so agresivno izpodrinile vse, kar nima materialnih koristi? Boj in tekma za standardom, primerljivim z Evropo, siromašita kulturo, jemljeta ji ceno in moč.
Kdaj bomo spoznali, kaj so prave vrednote, kaj je pravo bogastvo? Kdaj se bomo zavedali, da se ne moremo meriti z materialnim bogastvom Evrope, ampak je naša veličina v lepoti in umetnosti, v našem jeziku, kulturi in športu.
Spoštovani znanci, dragi prijatelji, nisem želel nikomur vzbujati slabe vesti, to se za današnji praznik ne spodobi, želel sem le pokramljati z Vami o lepoti in umetnosti, o slovenski ponižnosti in samozavesti.
Želim pa, da bi me slišali vsi, ki odločate o kulturnem utripu našega kraja.
Brane Jazbar
PRIROČNIK ZA SREČNE UPOKOJENCE
Pri Založbi Maks Viktor je prvič pri nas izšel priročnik za upokojensko populacijo z naslovom PRAKTIČNI VODNIK ZA UPOKOJENCE, ki na prijazen in poljuden način obravnava vse vidike upokojenskega življenja: upokojenske politike, statistične preglede, pokojnine, bolezni, zdravstveno in socialno varstvo, izobraževanje v tretjem življenskem obdobju, turize, hobije, rekreacijo... V 64 poglavjih na 350 straneh vam 38 strokovnjakov podaja strokovne in koristne informacije za upokojensko populacijo, del priročnika pa je zasnovan kot pregled turističnih destinacij širom Slovenije. Skoraj sto ustanov in podjetij je omogočilo, da je priročnik kljub profesionalni zasnovi, oblikovanju in obsegu cenovno dosegljiv vsakomur (19 €), upokojenci pa lahko naročijo priročnik še z dodatnim 25% popustom (14,25 €) na tel. št. 080 15 17.
Zveza prijateljev mladine Ajdovščina je letos že 17. organizirala medobčinski otroški parlament. Otroški parlament je demokratična oblika participacije učencev o pomembnih vprašanjih-Temo si učenci izberejo sami. Letos so želeli spregovoriti o devetletki. Končno bodo lahko tudi sami povedali svoje mnenje, saj se jih devetletka najbolj tiče.
T Tčence ajdovskih in vipavske
U osnovne šole je 31. 1. 2007 v sejni sobi občine Ajdovščina gostil g. Borut Koloini, podžupan občine Ajdovščina.
Medobčinskega otroškega parlamenta se je udeležil tudi predstojnik OE Zavoda za šolstvo iz Nove Gorice g. Milan Čotar, ki je odgovarjal na vprašanja učen-
cev.
In do kakšnih zaključkov so prišli mladi parlamentarci?
Mnenja so bila različna. Enim je devetletka všeč, drugim se toži po osemletki.
Še največ razhajanj je bilo okrog nivojskega pouka. Večini parlamentarcev je nivojski pouk v redu, ker lahko učno snov usvajaš v skladu s svojimi sposobnostmi, spoznaš nove prijatelje. Menili so, da tak način diferenciacije ne povzroča razslojevanja med učenci. Nasprotniki nivojskega
pouka pa so menili, da bi morah vsi učenci v osnovni šoli predelati isto snov.
O izbirnih predmetih so si bik enotni, da je zelo pozitivna stvar devetletke. Sam si lahko izbereš predmet, ki te veseli, pomaga ti do boljšega splošnega učnega uspeha. Izbirni predmeti razbremenjujejo, saj si pri njih bolj sproščen. Želeli bi si imeti več izbirnih predmetov in večjo izbiro. Pozdravljajo pa napovedano ukinitev delitve izbirnih predmetov na naravoslovne in družboslovne.
Mladi parlamentarci menijo, da v devetletki niso preobremenjeni, da imajo še vedno dovolj prostega časa, želijo pa si, da se spremembe na področju šolstva ne bi dogajale tako hitro.
Kristina Valič, mentorica OP na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina
OTROŠKI VRTEC AJDOVŠČINA
VPIS OTROK V VRTEC
SPOŠTOVANI STARŠI PREDŠOLSKIH OTROK
IZ OTROŠKEGA VRTCA AJDOVŠČINA VAM SPOROČAMO,
DA BOMO PRIČELI Z VPISOM OTROK V VSE NAŠE ENOTE IN ODDELKE ZA ŠOLSKO LETO 2007/2008 IN SICER OD 6.3.2007 DO
16.3.2007.
VPIS OTROK V POSAMEZNE VRTCE BO POTEKAL PO NASLEDNJEM RAZPOREDU:
ZA ENOTI RIBNIK, OB HUBLJU, ODDELKA VIPAVSKI KRIŽ IN
BUDANJE
-	OD 6.3.2007 DO 16.3.2007 VSAK DAN OD 9-00 DO 15.00
URE, V SREDO DO 17.00 URE
ZA ODDELEK COL BO VPIS V VRTCU NA COLU
-	OD 6.3. DO 16.3.2007 VSAK DAN OD 7.00 DO 16.00 URE
ZA VRTEC ČRNIČE IN SELO BO VPIS V VRTCU V ČRNIČAH DNE -13.3.2007 OD 8.00 DO 12.00 URE -14.3.2007 OD 12.00 DO 17.00 URE
ZA VRTEC VIPAVA IN ODDELEK VRHPOLJE BO VPIS V VRTCU V
VIPAVI DNE
-12.3.2007 OD 8.00 DO 12.00 URE -13.3.2007 OD 12.00 DO 17.00 URE
ZA VRTEC PODNANOS BO VPIS V VRTCU PODNANOS DNE 14.3.2007 OD 12.00 DO 17.00 URE
ZA INFORMACIJE LAHKO POKLIČETE NA SEDEŽ UPRAVE VRTCA TELEFON 368-13-40, ZA ENOTO VRTCA OB HUBLJU PA NA TELEFON 366-11-87.
Uprava otroškega vrtca Ajdovščina
ajdovski odmevi
Kaljenje nočnega miru je nasilje
^*jjno je komentirati nekatere navedbe Ivana Mermolje v uvodniku prejšnjega Latnika. Sprevrženo je z imenom Tita opravičevati kaljenje nočnega miru na ajdovskem Plaču, kajti v njegovem času I® bilo dobro poskrbljeno za nočni red in mir, mladino pa so vzgajali z delom (delovne brigade, '■"Tiprejšnja zaposlitev, vsako soboto pomoč pri gradnji hiš) in z uporabnim učenjem (praktični po-jdici, diplomirati do petindvajsetega leta, izpopolnjevanje na takojšnji zaposlitvi). Sprevrženo je v "fienu demokratičnih pravic in osebne svobode zabave željnih mladeničev utemeljevati njihovo Povzročanje nočnega nemira ter celo vandalizma. Sprevrženo je tudi sklicevati se na primere moje državljanske neposlušnosti, ker nikoli niso imeli nobene zveze z zahtevami za zabavo, za kaljenje nočnega miru in za vandalizem. Pač pa je sedanje nesprejemljivo obnašanje nekaterih mladih na plocu in drugje po Ajdovščini tudi posledica amerikanizacije in načrtnega uničevanja mladinskih j^ednot še iz časov socializma, vse v interesu obstoja ter širjenja oblasti slovenskega in svetovnega 'iberalnega kapitalizma. Metoda agentur izkoriščevalskega kapitalističnega sistema je, da prikrito Pospešujejo tudi majhna in srednje velika nasprotja ter konflikte med različnimi skupinami ljudi, da se ljudje s tem ukvarjajo, namesto da bi ugotavljali škodljivost kapitalizma, ter razvijali pobudo ^pora proti kapitalizmu in za spremembo sistema. Tudi zato so v zadnjih petnajstih letih zakonoda-lQ in predpisi tako nedorečeni, tudi zato je bilo število policistov zmanjšano. Se velik in dolgotrajni b°i nas čaka, da te stvari v Sloveniji razjasnimo in spremenimo.
F astnika lokalov Ave in B52 na -^Lavričevem trgu v lanskem letu, kljub očitno naraščajočim Problemom kaljenja nočnega ^iru in onesnaževanja na Plaču, v povezavi z obratovanjem njunih *°kalov, nista za to sprejemala so-0(3govornosti, kar bi sicer morala Po logiki in po določbah 8. člena ^eril za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov. Zato smo Se odločili za ukrep skrajšanja ur-n'ka obratovanja njihovih lokalov in policija je povečala nadzor. Razmere so se bistveno izboljšale, Vendar pa ne še dovolj, še vedno fe dogodi kaljenje nočnega miru 'n razbijanje steklenic. Poleg tega s®o neuradno izvedeli, da nekdo
širi govorice, češ da naj mladi zdržijo še do konca marca in da bo po tem vse po starem. Zato smo 16.2.2007 gostincema lokalov Ave in B52 dali pobudo, da v skladu z zahtevami 8. člena Meril najamejo varnostnike, ki bi skrbeli za ohranjanje nočnega miru na Plaču in v nujnih primerih poklicali na pomoč policijo. Občina bo v kratkem poskrbela za nadzor Plača s kamerami, kar bo, upamo, tudi prispevalo k zmanjšanju kaljenja nočnega miru. Goste lokalov na Plaču pozivamo in gostincema smo predlagali, da jih tudi oni nagovarjajo, da uporabljajo makadamsko parkirišče med Hubljem in Gradom. To parkiriš-
če in pešpot na Plač bomo do srede marca dodatno osvetlili. Tudi ta ukrep naj bi zmanjšal težave. 22.2. in 23.2.2007 pa sta gostinca prišla k meni in izjavila, da sprejemata soodgovornost za dogajanje na Plaču, ter bosta ob dogovarjanju in sodelovanju z občino ter policijo organizirala varnostnike, in se kar največ potrudila, da se bodo problemi na Plaču zmanjšali na minimum. Upam, da se bodo te namere v marcu uresničile, in v tem primeru bomo urnik nazaj podaljšali.
Zgleda, da bomo s sodelovanjem rešili problem, ki smo ga leto dni gledali kot nerešljivega!
Župan Poljšak Marjan
Mesto Ajdovščina se širi
Konec januarja je občinska uprava Občine Ajdovščina organizirala 1. prostorsko konferenco, kot uvod v pripravo lokacijskega načrta za ureditev stanovanjskega območja, ki v prostorskem plahti nosi šifro AST 3, gre pa za območje nad Slejkoti. Pobudnika lokacijskega načrta in hkrati tudi 'nvestitorja sta podjetji Bovia 33 d.o.o. in Damir d.o.o. iz Domžal, ki nameravata na tem območju kaditi več stanovanjskih objektov (vrstnih hiš) za trg.
^Vbmočje, ki zajema skoraj '^5,5 ha, je naslonjeno na pobočje Gore. Razprostira se med me)o poselitvenega območja in mejo krajinskega parka Trnovsko ~ banjška planota, na JV se nada-iuje z območjem Slejkoti 1, na SZ Ra sega do struge Polževskega po-toka. Teren ima pretežen padec Proti JV, skozenj tečejo tri struge Otlourniških potokov, od kate-rih je le en stalen - Repetinovec. Območje je v urbanistični zasno-v' Predvideno za širitev izključno stanovanjske pozidave, brez kom-
binacij z obrtno dejavnostjo.
Na 1. prostorsko konferenco je bila vabljena tako ožja in zainteresirana, kot tudi širša javnost. Odziv je bil dober, prisotni so bili skoraj vsi vabljeni nosilci urejanja prostora (predstavniki DRSC, KSD Ajdovščina, Telekoma, Elektra Primorska,...), veliko je bilo zainteresirane javnosti - lastnikov parcel in »mejašev« ter predstavniki KS Ajdovščina. Po kratki predstavitvi splošnih podatkov sta investitorja predstavila predlog pozidave. Na novem po-
selitvenem območju naj bi zraslo predvidoma 52 objektov. Sledile so pripombe, pobude in opozorila prisotnih. Omenjena je bila verjetna preobremenitev Idrijske ceste; predstavniki KS so opozorili na plazovit teren, predlagana pa je bila tudi obravnava širšega območja pri urejanju komunalne infrastrukture.
Vsa mnenja udeležencev bodo upoštevana pri naslednjih obravnavah lokacijskega načrta AŠT
3.
Marica Brecelj Žen
Napoved 4. seje
1' redna seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina je napovedana za prvo marčevsko popoldne. Na nevni red je vključenih devet točk dnevnega reda, še pred napovedanimi debatami pa bodo svetniki Poleteli zapisnik ter poročilo o izvajanju sklepov s prejšnje seje.
Štu
rva pomembna debata se bo 2°pet nanašala na novo šolo v
rjah. Tokrat gre zelo zares, saj °do svetniki v prvi obravnavi ^Prejemali predlog Odloka o ustavitvi vzgojno izobraževalnega bavoda Osnovna šola Šturje. Odlok 2elo natančno določal vse tiste Pine, ki so vezane na delova-,e n°ve matične šole, vključno ^■ttienom šole ter šolskim okoli-Pn Druga točka je soodvisna od 2 ustanovitvijo nove matič-sole se namreč delno spremi-Pogoji delovanja obstoječe Danila Lokarja. Pripravljen je inredlog Odloka o spremembah y> dopolnitvah odloka o ustano-1 V2gojno izobraževalnega za-
voda Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina.
Občina Ajdovščina nadaljuje s sprejeto strategijo pomoči razvoju gospodarstva in obrtništva na Ajdovskem s komunalnim opremljanjem obrtnih in poslovnih con. Za tokratno sejo je pripravljena predinvesticijska zasnova »Priprava zemljišč in izvedba komunalne opremljenosti Poslovne cone Gojače«. Svetnikom bo v sprejem predlagan še sklep o sprejemu Energetske zasnove Občine Ajdovščina. Gre za dokument, ki ga je izdelalo podjetje IBE iz Ljubljane in vsebuje analizo porabe energije na našem območju, pregled šibkih točk ter predloge
za učinkovitejšo rabo energije.
Tokratna seja bo obravnavala tudi nove cene storitve Pomoč družini na domu, ki so bile sicer predlagane že na 2. redni seji tokratne sestave sveta, vendar je bila točka preložena - s priporočilom, naj obe ustanovi, ki opravljata to storitev, skupaj z občinsko upravo preverita, ali je mogoče povišanje cene zmanjšati. Na podobno vsebino se nanaša tudi naslednji predlagani Sklep o prepovedi odtujitve premoženja upravičencem do pomoči na domu in družinskega pomočnika. Do konca seje bodo sledile še premoženjsko pravne zadeve in vprašanja ter pobude svetnikov.	Pripravila sh
Pritožbe županu
Člani Civilne pobude krajanov starega mestnega jedra smo v decembru naslovili na župana pobudo za zagotovitev javnega reda in miru. V njej smo opisali probleme, ki so nastali s podaljšanjem obratovalnega časa, ter širitvijo in spremembo dejavnosti gostinskih lokalov iz kavarn v nočne klube. Trg in ulice okrog njega so v nočnih urah postale veliko zabavišče, poligon za dirkanje, parkirišče, smetišče...
ostje teh lokalov postane-vJTjo v kasnejših urah moteči. Začne se kričanje, razbijanje z avtomobilskimi vrati, poslušanje glasne glasbe iz parkiranih avtomobilov, hupanje, startanje s polnim plinom, razbijanje steklenic in kozarcev, neurejeno parkiranje, ki onemogoči dostop do stranskih ulic in stanovanjskih hiš, ...Dogajanje postane burnejše po polnoči, ko gostje zapuščajo lokale. Priče smo najrazličnejšim oblikam vandalizma: lomljenje klopi v parku, poškodovanje prometnih znakov, razbijanje cvetličnih korit in smetnjakov, ter njihovo zažiganje, uničevanje svetlobnih napisov,poškodovanje fasad stanovanjskih hiš, uničevanje varnostnih zapornic parkirišč, uriniranje in bruhanje po ulicah,...
Odgovornosti za nastalo situacijo ne valimo na nikogar direktno, vendar mislimo, da Občina Ajdovščina ne izvaja Odloka o javnem redu in miru (Ur.l. RS št.65/25.7.2002) in Merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Ajdovščina (Ur.l. št.99/ 7.12.2001). Oba dokumenta je podpisal župan g. Marjan Poljšak. Drugi člen Odloka o javnem redu in miru navaja:
-Vsakdo, ki prebiva na območju Občine Ajdovščina, je dolžan uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne moti ali ovira drugih pri svojem delu, razvedrilu in počitku, da ne ogroža njihovega življenja in premoženja, da spoštuje javni red in mir, da opušča dejanja, ki so po tem odloku prepovedana.
Podaljšan obratovalni čas nekaterih gostinskih lokalov, je gostom omogočal, da vse to kršijo. Kršitve so sčasoma postale tako moteče, da se je bistveno zmanjšala kvaliteta našega življenja. S skrajšanjem podaljšanega obratovalnega na 23. oziroma 24. uro v soboto in nedeljo, so se razmere delno izboljšale. Občina Ajdovščina je po Merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij , pri izdaji dovoljenja za podaljšani obratovalni čas, dolžna upošte-
vati kriterije , ki jih navajata 6. in 7. člen teh meril. Če bi se lastniki lokalov ob svojem obratovanju držali vsaj 8. člena teh meril, pa bi se javni red in mir bistveno izboljšala.8. člen navaja:
Gostinec oziroma kmet, mora zagotoviti uresničevanje naslednjih pogojev:
-zagotoviti nemoten odhod gostov iz gostinskega obrata oziroma kmetije, parkirišča in okolice,
-skrbeti za čistost in urejenost okolice gostinskega obrata oziroma kmetije,
-poskrbeti, da ni motenja javnega reda in miru ter drugih kršitev ob prihajanju in odhajanju gostov.
S podobnimi problemi se srečujemo tudi ob večdnevnih javnih prireditvah, ki jih organizira Občina Ajdovščina (Ajdovščina v maju, Veseli december,...). Take prireditve ne sodijo v urbano okolje, umaknejo naj se na primernejši prostor na obrobju mesta.Poživitev mestnega jedra stanovalci ne vidimo v nočnem popivanju, ampak v organiziranju kulturnejših vsebin ob primernem času.Občani se pač delimo na dve kategoriji: na tiste, ki imajo radi, da se v Ajdovščini »nekaj dogaja«, čim bolj hrupnega, in tiste, ki moramo to prenašati. Prvi pridejo, se zabavajo in ko jim je vsega dovolj preprosto odidejo, mi drugi pa ostajamo tu, izpostavljeni do zadnjega, obsojeni na to, da nam je v vseh mogočih nočnih urah kraten spanec, ki ga potrebuje in do katerega ima pravico sleherni človek.To je psihično in fizično nasilje pred katerim, vezani na svoja bivališča, ne moremo ubežati. Nič nimamo proti prireditvam, niti proti lokalom, vendar imamo tudi mi pravico do nočnega počitka in miru, saj mora večina zjutraj v službo.
O svojih težavah smo spregovorili zato, ker je dogajanje na Ajdovskem placu bilo v javnosti prikazano enostransko.Sožitje na Ajdovskem placu vidimo v dialogu in upoštevanju občinskih odlokov in pravil, ne pa v javnem žaljenju stanovalcev.
Civilna pobuda krajanov starega mestnega jedra
OBČINA AJDOVŠČINA razpisuje
JAVNI, ANONIMNI, URBANISTIČNO ARHITEKTURNI NATEČAJ
ZA OBMOČJE POKOPALIŠČA V AJDOVŠČINI
Natečajno gradivo je možno dobiti od 9 2.07 do 8.3-07, od 8.00h do 12.00h, osebno pri razpisovalcu natečaja ali po pošti, s potrdilom o plačilu v višini 506 na podračun EZR Občine, št.: 01201-0100014597. Naslov naročnika natečaja:
Občina Ajdovščina, Cesta 5.maja 6a, 5270 Ajdovščina, tel.: 05-36-59110, fax: 05-3659130, obcina@ajdovscina.si,:www.ajdovscina.si (Kontaktna oseba je Marica Žen Brecelj)
Rok za oddajo natečajnih del je 10.4.2007 do 12. ure, osebno ali po pošti. Rok za dostavo pisnih vprašanj je 16.3.2007.
Naslov, za oddajo natečajnih elaboratov:
Občina Ajdovščina, Cesta 5.maja 6a, 5270 Ajdovščina.
6
klepet
»Po svetu srečaš zelo prijazne ljudi«
Ivo Marc
Je rojen 11. aprila 1928 leta v Šturjah (poudarjeno v Šturjah, ne v Ajdovščini!). Oče Ivan je bil mesar, mama Marija pa gospodinja, doma z Branice (rojena Sorta). V družini je bilo pet otrok, štirje fantje in sestra. Vsi so še živi, najstarejša je Nada, sledijo Ivo, Živko (Evgen), Kazimir in Boris. Osnovno šolo je obiskoval v Šturjah, sledila je pot v Gorico na trgovsko šolo, še pod Italijo, v Scuola Commerciale Guido Favetti.
Tvo in njegova družina so kma-Alu med vojno začeli delati za partizane. Po razpadu Italije je bil del pogona na »komandi« mesta Ajdovščina. Lahko se pohvali, da spada med čislane partizanske učitelje, ki so poučevali na našem koncu. Učil je najprej v Dobravljah, nato v Skriljah in Lokavcu.
Dobro si spomni 2. junija 1944, dne, ko so Nemci požgali Cesto:
»Vračal sem se po pouku v Skriljah domov v Ajdovščino, s kolesom. Že zjutraj smo slišali strele. V vasi sem naletel na Nemca, ki me je ustavil in legitimiral. Videl sem zbrane vse vaščane na kupu. Po pregledu papirjev mi je ukazal, naj grem k ostalim Cestnarjem, vedel sem, da iz tega ne bo dobrega. Naredil sem se »francoza«, sedel na kolo in se odpeljal proti Ajdovščini, drugi stražarji so mislili, da mi je tako ukazal in mi je uspelo. Odšel sem domov.«
Čas miru, kako je stekel Ivu Marcu?
Po vojni sem naredil 4. gimnazijo v Ajdovščini, potem pa v Gorico na klasično gimnazijo,
kjer sem v enem letu opravil 5. letnik gimnazije in en letnik slovenskega liceja, pod Američani je bilo to, leta 1945/46. Življenje v Gorici je bilo drago, zato sem v Postojni začel s 7. letnikom gimnazije, ki pa je nisem dokončal. Začela se je »kampanija« za ustanovitev prve slovenske pomorske šole, na novo ustanovljene v Kopru, potem pa v Barkovljah. Nekako rekrutirali so nas dijake, da bi Pomorska lahko začela. Sam sem šel kar v drugi letnik pomorske, tisti z manj razredi gimnazije pa so začeli v prvem. Med šolanjem sem delal na agenciji Agmarit in Intereuropi, uvoz - izvoz. Imeli smo male barkače in manjša vozila. Takrat smo dobivali ameriške avtomobile, dali smo jim samo tablice in so šli za Beograd. Včasih smo si jih za kakšen čas tudi prisvojili in se v službo odpeljali kar z avtomobilom, udobnim, ameriškim, avto-matik, tudi kakšen izlet smo si privoščili (smeh).
Kako si se odločil za pomorščaka?
Za Pomorsko sem se odločil, ker smo pri hiši imeli dva »štu-
denta«, tudi Živko je bil v gimnaziji, štipendija je bila 500 jugolir, dovolj za plačilo doma, tata pač ni zmogel financirati obeh, sam sem pa imel možnost zaslužiti ekstra zase. Osemnajst nas je začelo, pozneje sta se nam pridružili celo dve ženski. Imeli smo tudi svojo himno, sami smo si jo pripravili, Miklavčič jo je spisal, sedaj živi v Kanadi, verjetno jo še vedno uporabljajo. Šolo sem končal 1949. leta. Moj kolega je bil Anton Lozar iz Črnič, ki je tudi postal kapitan ladje. Sposoben možak. Prakso smo opravljali na barki na vesla, Slavec se je imenovala. Slovenci takrat še nismo imeli svoje ladje. Potem sem še eno leto (1950) pri Intereuropi nabiral izkušnje za delo v špediciji.
Prva plovba?
1951 sem se prvič vkrcal pri Jugoliniji, na Reki. Bila je edina jugoslovanska pomorska firma. Moja prva ladja je bila Neretva. Stara ladja, posebna, z rebri horizontalno. Dobili smo jo za reparacije, 34 nas je bilo na krovu. Prva plovba je bila za London, peljali smo les, nazaj pa pločevino za nove ladje v ladjedelnico na Reki. Ko smo raztovorili na Reki, je v ladjo vdrla voda, takoj je šla v popravilo (smeh). Kot kadet sem na ladji delal vse, od čistilke stranišč naprej, do strokovnih del je bil naš razpon (smeh). Po enem letu sem delal izpit za poročnika. Kot tretji oficir sem se istega leta vkrcal na Lošinj. Pred odhodom na Višjo pomorsko (1958) sem plul še na Vojvodini, Topuski, Dubrovniku, Črni gori, Triglavu, Zagrebu in Puli.
Kot drugi oficir sem plul na Reki, bila je že linijska ladja, pluli smo predvsem v Severno Evropo. Počasi smo se razgledovali v svet. Bili smo tudi prosti in smo šli na kopno. Dosti se je tudi stražarilo. Bili so pač takšni časi.
Višja pomorska, koliko časa? In potem?
Dve leti je trajalo. Po diplomi, kjer sem delal Organizacijo in prvo pomoč na ladji, torej medicinska tema, (če bi ne šel na pomorsko, bi študiral medicino, kot moj sošolec dr. Krkoč, ki ga je zanimalo morje, je pa (smeh) postal zdravnik), le eno leto sem bil drugi oficir, kar ni običajno in potem takoj prvi, kar je trajalo dve ali tri leta. Začel na sem ladji Bratstvo, 1960. leta, na Rijeki, potem na Velebitu in Viševici, ki je bila poltovorna ladja, imeli smo tudi potnike.
Hierarhija na ladji je stroga, red mora biti!
Na ladji mora biti vedno jasno, kdo pije in kdo plača. Jaz sem bil zelo strog, po tem sem bil poznan na kompaniji. Strog, ampak pošten. Če je bil kdo malce problematičen so rekli: te bomo poslali k Marcu, ta te bo spravil v red. Pravzaprav sem bil najmlajši kapitan v Jugoliniji. Prva ladja »pod mojo popolno komando« je bila Romanija, 1963- leta sem jo prevzel na Reki. Poklicali so me z Genove. Stari morski mački z Jugolinije, nekaj jih je bilo takrat na dopustu, so bili kar malce jezni in užaljeni, da so mene postavili za kapitana, najmlajšega. Zanimivo je, da je tudi upravitelj stroja, ki je po rangu skoraj enak kapitanu, je le stopnička razlike, napredoval isti dan na isti ladji. Tudi končal sem svojo pomorsko pot, po 32. letih, z njim na isti
ladji, na Pazinu. Naj povem, da se prehod z ladje na ladjo dogaja povsem spontano. Izkrcaš se, ko po enem letu greš na dopust. Potem te pač pošljejo na ladjo, ki je brez kapitana (gre na dopust), kjerkoli po svetu. Isto velja za druge člane posadke. Izredno zanimivo naključje je to bilo, da sva bila ob mojem odhodu v pokoj ponovno skupaj. On je plul še naprej, bil je mlajši. Ponavadi si na eni ladji po eno leto. Pri meni se je kar dvakrat zgodilo, da sem ponovno pristal na isti ladji, kar je tudi čisti slučaj. Le na Betelgeuse, ki je bila naša, a pod panamsko zastavo, sem bil zdržema dve leti.
Ivo, si bil kdaj na morju v resnih zagatah?
Na morju si po večini vedno v zagatah. Marsikaj te lahko preseneti, da o naravnem nasprotniku - vremenu sploh ne govorim. Na ladji Klek, recimo, bilo je v Casablanci, nas je na sidru zadela ena tuja ladja, ki ni bila prav zasidrana, je »orala«, dobro, da smo mi malo »popustili«; v Perzijskem zalivu je kar nekaj ladij spravilo ob breg, bili so slabo zasidrani, mi smo še nekako bili in je šlo v redu skozi, sem pač bil strog, vedno na »preži«; v Južni Ameriki nam je sidro utrgalo, smo ostali brez, ampak imeli smo rezervo. Potem smo enkrat na Japonskem slabo naložili. Vozili smo v role zavito pločevino. Opozarjal sem odgovornega častnika naj pazi. Zagotovil je, da je vse okej. Pa je prišlo slabo morje, potrgalo je vezi tovora, ki se je kotalil, bal sem se, da bo barko od udarcev razneslo. Zasidrali smo se v prvem zatišju in za silo popravili tovor. Nadaljevali smo do Bornea, kjer smo delo dokončali. Dogodivščin kolikor češ.
Pri Filipinih nam je enkrat odpovedal motor, zašli smo v tajfun, bili so več kot 10 metrski valovi. Če sem pogledal vrh jambora sem še zmeraj videl morje. Olje v stroju ni moglo opraviti svoje funkcije zaradi hudih valov. Bili smo prepuščeni valovom; dobro, da smo bili le na pol naloženi. Se je pa znašel naš šef stroja, Slovenec iz Doberdoba, Gergolet se je pisal. Spravil je olje direktno v karter in stroj je stekel. Drugi dan smo se odpravili proti Singapurju na popravilo. Glavno pa smo postorili potem doma. Še več ladij je v tem tajfunu imelo težave, nekaj je bilo tudi potopov.
Status kapitana ladje, se da še kam naprej?
Imeti moraš kapitanski izpit, kapitan pa si ali pa nisi. Se mi je pa zgodilo, da sem imel vse tri oficirje s kapitanskim izpitom. Napredovanje je pač odvisno od firme, kako si zapisan pri njih in pri zavarovalnici, koliko nesreč si imel in s tem povezane škode.
Se tl je kaj takega primerilo?
Ja, se je. Na Reki ali na Puli je bilo. Stroj ni zagrabil, namesto naprej, je potegnil nazaj. To se zgodi na tisoč primerov. Bil sem na premcu in sem spustil sidro, brez komande, takrat sem bil prvi oficir. Udarili smo ob pomol. Seveda je bila škoda.
Je kaj kar nisi preplul v svoji dolgi karieri?
»Premlatil« sem ves svet in vse kontinente. Zajaponsko sem plul 10 let nepretrgoma. Potem sem se pa uprl. Bilo je preveč. Leto, dopust, spet Japonska, Kitajska,
leto...Potem so me preusmef*|i za Južno Ameriko. Le v Avstralij' nisem bil, nismo vozili tja dol-to so delali Splitčani. Sem jo P3 obiskal z letalom, tako da sefl1 videl tudi to celino. Drugače je bilo vse naše: Rusija, Afrika, ot>e Ameriki, cela Azija...vse!
Dopust, kje si preživljal d0' pust?
Povečini doma, v Šturjah P1 Ajdovščini. Deset let sem bil p°' ročen, ker pa z ženo nisva imel3 otrok, sva se sporazumno razšla Sicer pa je bila kar nekajkratz mano na potovanju. Tu sem imel dobre prijatelje: Ivota Lenščak3-Dušana Ščuko...Smo spili marši' kateri viski (malo nostalgije se mu pojavi v očeh). Tudi če set11 bil na sidru na Reki ali kje bliz11 sem skočil domov, z rodnim me-stom nisem nikoli prekinil sb' kov. Včasih sem si privoščil tudi dopust v Zagrebu, v Kanadi-pri sorodnikih in prijatelji!1' Prešaril sem ves svet, najbolj6 pa sem se znašel doma. Sem P3 imel prijatelje povsod, še vedno si pišemo, prej sem jih tudi ob' iskoval. Recimo, na Japonskem, kjer te zlepa ne povabijo d oni o''-sem bil pri nekaterih reden g°sl Drugače so Japonci zelo previd' ni, povečini te povabijo v kak' šen lokal, težko pa na dom- ^ Hamburgu je moje prijatelje vedno čakala slivovica,...in hladno pivo. To je bilo zanje...
Kje po svetu si se najbolj6 znašel?
V Šturjah in Ajdovščini (smeh)' Od koder koli prideš v Vipavsko dolino, prideš v najlepšo doim° na svetu.
Hude izkušnje na ladji, s' imel poškodovane, mrtve?
Ja, ja, v Pločah. Ob izplutju, P1' halo je kot hudič. Metalo nas je k bregu. Pa smo se izvlekli. Kapim11 je dal vse od sebe, skoncentrira11 in priseben, bil sem ob njem-je bilo vse hudo mimo je stre* popustil in padel je zadet od možganske kapi. Takrat sem s£ odločil, da se bom posvetil Pr''i pomoči na ladjah. Komando do Reke je prevzel prvi oficir. Tak° je to na »barkah«.
Jaz sem svojim oficirjem dosd prepustil. Želel sem, da so ob meni in se učijo »iz prve roke«-Kakšne imaš izkušnje s p°' tniki na ladjah?
Potnike sem imel kot prvi ob' cir na Viševici in kot kapitan o3 Kleku. Vedno so bili polnoštevilni. Okrog 60 jih je bilo. Poveči^ upokojenci, Američani. Naredi* so eno potovanje po svetu, z3 njih je bilo zelo poceni, obvezfl0 pa so morali videti Dubrovnik To je bil zakon. Na poltovorn' ladjah je nekaj več tudi oseb)3. Obvezen je zdravnik, več kuharjev in tistih, ki skrbijo z3 postrežbo in udobje. Temu Pf3 vimo »belo osebje«. Povečini bili potniki zelo zadovoljni
do-
našimi uslugami. Dolgo sem bival pisma tistih, ki so poto z nami. Celo nekaj pesmic so napisali.
Postal sem tudi častni meše33
vlili
itd
New Orleansa, imam vse P
oži'
gosano in ključ mesta (smeb/ Zaradi ljubeznivosti in požrtv0 valnosti...
Si »vozil« manjše, večje, v6 ke ladje? Je razlika? Kak®11 so bile posadke?
Vseh velikosti in tonaž. RaZ^0 pa ni nobene, če znaš man)*’ znaš tudi veliko. Največ je b> pozneje takih od 100 - 15° o1^.
trov. V posadki pa so
biH P
ifi
7
naši kompaniji praviloma le Jugoslovani. Tujcev ni bilo.
Še kakšna posebna zanimivost?
Videli smo NLPeje (neznani jeteči predmet, op. p.). Pa ne le la2. Šest nas je bilo na mostu. Videli smo dva objekta, moč-svetleča in vrteča se, sta se ^ed vrtenjem dvigala v mraku v nebo. Bliskovito. To je bilo v bermudskem trikotniku. Smo )avili Američanom, so prišli, si opisali pozicijo in rekli: Thank ^ou, no comment. In so šli. Sicer Pred »trikotnikom« nismo imeli takšnih strahov, preplul sem ga Več kot dvajsetkrat.
Kdaj si se upokojil? Si pozneje še plul?
1982. Moj zadnji »dom« na mor-i11 je bila ladja Pazin.
Dobro bi bilo, da bi še plul. taaj še dve leti na kakšni slovenji ladji. Danes dobivam hrvaško Pokojnino, ki je pri njih sicer v
klepet, vse sorte
redu, pri nas pa ne. Še to naj ti povem, zadnjo novo ladjo, ki sem jo prevzel je bila SlovenijA, v Warnemundeju v Nemčiji. Botra je bila Vida Tomšič, prišla je na splovitev. To je bilo 1980. leta.
Kaj dela »morski volk« v penziji?
Vsak dan se s prijatelji dobimo na kavi. Lepo je, ko se vsak dan srečamo, klepetamo in obujamo spomine. Delam po hiši, ubadam se z numizmatiko in dosti berem. In se vsak dan vozim s kolesom, avta po Ajdovščini ne rabim. Res je lepo.
Bi šel še enkrat med pomorščake?
Ja. Bilo je tudi zabavno. Posebno, ko smo imeli potnike na ladji, bile so tudi ženske...(smeh). Drugače smo pa tudi kartali, ne hazardirali, tega nisem dovolil. Kot tudi ne, da igrajo oficirji s posadko. Kot sem rekel, sem bil strog. Enkrat me je zamenjal en
kapitan. Na nekem sestanku, ko je poslušal stalno o meni, se je razjezil in rekel: Pa šta je bio taj Marc, svetac?! Reči moram, da nisem nikogar kazensko izkrcal nikjer po svetu. Raje sem mu sedel za vrat, da nikoli ni želel več
priti pod mojo komando. Dobri delavci so me imeli radi...
Sicer pa je kapitan najbolj’ osamljen človek na ladji. Z vsemi odgovornostmi do ljudi in tovora. Malo se spi, več se tuhta in razmišlja. Sicer pa je tudi pomorstvo izredno napredovalo. Začel sem brez radarja, končal pa že z satelitsko navigacijo. Da ne govorim o današnjem udobju za vsakogar, ki je na potovanju, ne le za potnike. Tudi tempo in delo v lukah je vse popolnoma drugače. Nekaj sem jih po upokojitvi še obiskal, pa jih prepoznaš ne več. Tovor je skoraj izključno kontejnerski, dosti se raztovarja na sidru, na obalo greš le obnoviti zaloge. Vse gre hitreje in bolj »človeško«.
Na ladji je težko življenje. Malo kateri kapitan dočaka visoko starost, meni gre še dobro (smeh). Bilo pa je tudi zabavno, predvsem na ladjah, kjer smo imeli
potnike. Celo pustovanje smo enkrat pripravili, zaplesali smo, zapeli...tudi smeha ni manjkalo.
Ivo Marc je v svoji karieri poleg ladij, ki sem jih že naštel, vodil po svetovnih oceanih še naslednje ladje: Skopje, Bratstvo, Rijeko, Velebit, Romanijo, Liko, Trsat, Betelgeuse, Ivan Mažuranič, Risnjak, Klek, Hrvatska, Kraljeviča, Slovenija in kot zadnjo Pazin. Na 24 ladjah (na nekaterih po dvakrat) je preplul nepreštevno morskih milj. Z vsakega potovanja bi lahko nastal najmanj en tak pogovor.
»Na morje se spomnim le, ko je slabo vreme. Na trenutke, ko me je še kako skrbelo, kaj bo s posadko in tovorom. Prav oddahnem si, ko mi pade na pamet, da mi ni potrebno več skrbeti, da so ti časi mimo. To delo ti da stresov kokr č'š«.
Pod latnikom je klepetal Ivan Mermolja.
Med vrhpoljskimi vinogradi
le zadnjo nedeljo svečana tega leta ubiralo pot prek sedemsto ljubiteljev pohodništva in zdravega življenja Vipavske doline. V organizaciji Vinarsko turističnega društva Vrhpolje so se najbolj goreči na peš pot podali že s sedmo zjutraj in se pred Gasilski dom v Vrhpolju vračali pred deseto.
Oohodniki iz vseh koncev podalpske dežele so korak ubirali po skrbno označeni poti Prek vinogradov, mimo dvor-Ca Zemono, starega vipavskega §radu in skozi sotesko Bele čez
obronke najvišje ležečih vinogradov nazaj k izhodišču. Med 15 kilometri so kar dvakrat lahko postali ob toplem čaju in kuhanemu vinu.
Druženje med vrhpoljskimi
vinogradi so vinarji nadgradili s presenečenji. Podarjenih buteljk so bili poleg vsakega tridesetega udeleženca deležni tudi najstarejši skrbniki zdravega duha, najštevilčnejša združba pohodnikov, planinsko društvo iz Škofje Loke, pa nagrajena s 5 litrskim flaškonom. A je tudi Ljubljanski avtobus pričal o priljubljenosti in mikavnosti čarov vrhpoljskih vinogradov in njih darov. Kot minulo leto so si gostje željo po sodelovanju v trgatvi, udeležbo pri vodeni letni degustaciji vin ali obisku hramov ob martinovanju morda izpolnili s sodelovanjem v nagradni igri. Družabni program je ob izvrstni domači joti in vrhunskemu vinu obogatila razstava umetniških kiparskih in kamnoseških stvaritev članov Društva Most pod vodstvom Darja Semuliča v dvorani Gasilskega doma. Z nastopom pa je navdušila tudi mlada
deset članska zasedba vrhpoljskih trubačev združenih v Dej ga, dej ga.
Dobrovoljnost gostiteljev in obiskovalcev je prijateljevala tudi z oblaki nad ‘sivim Kovkom in mogočnim Nanosom’ in prve kaplje so navkljub neugodnim vremenskim napovedim zapustile nebo šele v poznem popoldnevu, ko se je radostno druženje ob plesu še kar nadaljevalo v gasilskem domu.
Osem vinarjev; Vina Organist, Škrljevina, Monvi, Vina Krapež, Vina Nusdorfer, Kmetija Tomažič, Mežnarjeva kmetija in Aleš Žvokelj, je potrdilo izrazito vrhpoljsko gostoljubnost in podjetno žilico z uspešno promocijo in trženjem svojih kakovostnih vin. Poleg organiziranih ogledov kleti in degustacije so omogočali tudi nakup odprtega in vrhunskega ustekleničenega vina.
3. Tradicionalni pohod ob po-
moči KS Vrhpolje, Prostovoljnega gasilskega društva in Občine Vipava je tako potrdil dobro in plodno sodelovanje med vaščani, kar dokazuje tudi informacijska tabla, ki od 22. februarja pred vaško cerkvijo krasi središče Vrhpolja. Nova pridobitev ob vodnjaku očem razkriva kulturne in zgodovinske znamenitosti kraja, naravo in lepote okolice, njene varovance.
larasa
Na drugi strani ajdovske piramide
^ ajdovski občini je javnost že nekaj časa le enostransko obveščena o izgradnji piramide, oziroma evropskega letalskega muzeja, sam pa menim, da tudi igalnice. ravzaprav o tej stvari govori le Ivo Boscarol in mi že nekaj let ( odkar je aktivno začel delovati v politiki ) deluje kot nekakšen nadžupan. Kar se vidnega dogodi v °bčini, že je on na radiu, televiziji ali v časopisih. Če pa opravim pregled nekaterih "njegovih" idej ( samski davek, plinska postaja, opustitev inšpektorskega pregleda °Di‘tniškega knjigovodstva za nazaj, proti odplačilu seveda ) se sprašujem kako je možno, da ima tak človek tolikšno besedo v občini. Vendar gre tokrat za veliko Pomembnejšo zadevo, ki bi popolnoma spremenila strukturo občine, njenih prebivalcev in načina življenja v njej.
I Ribiški muzej se ne postavlja v Kranjsko goro in ^•carskega ne v Koper. To na--č pomeni, da kjer bo letal-t 1 ^uzej, bo tudi letovišče. V J* namen so hoteli predlagatelji remeniti namembnost letališ-
ča v mednarodno. Vendar bi s povečanjem letalskega prometa na letališču postalo življenje v Ajdovščini in predvsem v vaseh zahodnjo od nje - nevzdržno !!!
2.	Piramida ( zakaj piramida ), ki je popolni tujek v naši kulturni krajini in če ima smisel nekje v afriški ravnini kot razgledna točka, jo v ajdovski kotlini nima. Kam pa se bodo turisti razgledovali ? Na Staro Babo ?
3.	Oblika piramide je prostorsko najbolj neekonomičen prostor, sicer bi bile vse tovarne in stanovanjski objekti v obliki piramide.
4.	Štiristo delovnih mest ?! Če bi piramido zgradili v v petih letih in jo napolnili z raznimi letali še v petih letih, bi čez deset let dobili štiristo delovnih mest - torej štirideset na leto. Samo podjetje Fluid d.o.o. iz Batuj je
v nekaj letih zaposlilo čez 100 ljudi in še 100 ljudi v Srbiji. Za pol obljubljenih delovnih mest v piramidi skratka. Boscarol Ivo, kje so tvoja delovna mesta - nekaj čez 20 ?!
5.	Zdi se mi, da je letalski muzej le del taktike za pridobitev evropskih sredstev za začetek izgradnje piramide. Lojze Peterle pa zaradi “evropskih zvez” le trojanski konj. Za ta muzej se namreč ne tepejo Nemčija ne Francija ne Anglija. Še mar jim ni. Očitno ni na tem nič zanimivega saj vsi muzeji prej ali slej obtičijo na državnih jaslih. Muzej v velemestu je eno, kjer se takorekoč mimogrede ob velikem tranzitu ljudi nabere dovolj oglednikov. V tako podeželskem mestecu kot je Ajdovščina pa bi težko napraskali vsak dan 3000 obiskovalcev zavsaj pri-
bližno pokritje stroškov poslovanja muzeja.
6.	Boscarol Ivo je pri lokaciji plinske postaje blizu ajdovskega smetišča, kot njen goreči nasprotnik navajal možnost terorističnega napada na to postajo. Kaj pa sedaj ? Ali ni največja steklena piramida še bolj mikavna tarča za teroriste. Steklo bi letelo od Vipave do Čavna...
7.	Nekdanji novogoriški župan Črtomir Špacapan je na TV Primorka govoril o zabaviščnem centru ( beri igralnici ). Rekel je da računajo na goste nekje v tristokilometerskem pasu, ki bi prihajali z manjšimi letali.Torej je res. Prikrita borba med Ajdovščino in Novo Gorico v zvezi z igralniškim centrom se vsled dobrih odnosov Janša - Boscarol nagiba proti Ajdovščini.
8.	Izgradnja takega objekta, kot je piramida, vsled povečanega števila ljudi, narekuje izgradnjo pravcatega malega mesta ( hoteli itd ), s tem pa pospešeno preselitev povečanega števila neslovanskih in kulturno nikoli prilagodljivih prebivalcev ( Azijci, Afričani )... Za tako majhen kraj kot je Ajdovščina bi to pomenilo pravi kulturni šok.
9.	Mislim da se ne more kar tako par mandeljcev zbrati in tako clolgoročno in usodno krojiti bodočnost našega kraja.
10.	Pozivam vse trezno misleče občane, da se mi pridružijo pri oblikovanju civilne iniciative proti gradnji piramide ali kakšnega drugega megalomanskega objekta v našem kraju.
Moj naslov:
Božič Marjan,
Žapuže 4, 5270 Ajdovščina
8
iz naših sredin
»Otroci ne pridejo od boga, pač pa od moža«
Jelerčiči iz Hribovca
Hribovška domačija stoji na pol poti med Podnanosom in Lozicami ob Močilniku. Nekoč se je tu vrtelo mlinsko kolo in dajalo moko »dolincem«, pa tudi tistim z Vrhov in Krasa. Kam segajo korenine: 16 letna Marija Jamšek iz Lož se je poročila z Antonom Jelerčičem. V dvaindvajsetih letih (1920 - 1922) se jima je rodilo kar 21 otrok. V mlinu pač polente, močnika in kruha nikoli ni zmanjkalo, zato sta si »privoščila« še pet posvojencev, ki so pri Hribovčevih dobili varen dom ter materinsko in očetovsko ljubezen.
Trinajstega januarja letos so pripravili četrto srečanje potomcev družine Jelerčič. Skupaj so jih našteli kar 199, zbrala pa se je velika večina. V dvorani podnanoških gasilcev je odmeval otroški živ žav in gromka pesem mojstrov Koritnikov, manjkal ni niti Hribovški ansambel, veselje do petja, pesmi in dobrovoljnost pa so se izkazali kot stalnica tudi najmlajših Hribovcev. Na steno so obesili pravo pravcato družinsko deblo, opremljeno z imeni in pri-iimki ter fotografijami. Predniki so jih dobrohotno opominjali, naj tradicijo srečanj nadaljujejo. Tak je tudi dogovor. Vidijo se ponovno čez tri leta. Računajo, da jih bo še več.
(po zapisu Ide Semenič, imi)
»Ze vrsto let se trudim in zbiram gradivo in ustna izročila o naši lovski družini, lovski družini KOZJE STENA Otlica, o življenju in delu lovcev in drugih prebivalcev »Gore«. Ne vem koliko mi to uspeva, trudim pa se po svojih močeh. Leta hitro bežijo in ni bilo še dolgo tega, ko sem se trudil za zbiranje, sestavljanje in pisanje gradiva ob 50. letnici ustanovitve lovske družine. Od takrat je že preteklo celih 10 let. Se vedno se najdejo stvari in spomini o ljudeh in dogodkih iz preteklosti. Seveda pa se nekaj dogaja tudi v današnjem času kar je vredno zapisati in s tem preprečiti, da bi jih pozabili. Nekaj takega poskušam tudi jaz«, je v uvodu zapisal avtor Alfonz Krapež.
in nezgode gorjanske £.jzelene bratovščine so bolj »frišne«, saj Krapež ne posega daleč nazaj. Sicer pa so zgodbe legendarnega Laskarja in drugih »pra« lovcev na Gori že zapisane.
Alfonz je zapisanemu dodal številna svoja zapažanja in komentarje. Zbirka je izšla ob 60 letnici Lovske družine, posvečena pa je tudi 100 letnici Slovenske lovske organizacije in seveda, nenazadnje, vsem lovskim bratom z gorskega področja, ki se bodo ali, ki se morebiti v teh zgodbah ne bodo prepoznali.
imi
Zdravko Štalarski, Dušan s Hriba in Izidor Žgonov so se dogovorili, je že kar nekaj let nazaj, da gredo skupaj na lov. »Pa če bi šli en krat za Kozjo Steno« predlaga Zdravko. »Pa pejmd«, soglašata Dušan in Izidor. Med potjo se dogovorijo o podrobnostih izvedbe lova, tako da uspeh skoraj ne bi mogel izostati.»Izidor bo naganjal, midva pa bova čakala predlaga Zdravko. Res se jim nasmehne lovska sreča in Zdravko upleni srnjaka v eni izmed vrtač pod Kozjo Steno. Ker je bila pot dolga, so si spotoma domislili še posebno »štorijo«, o samem lovu.
Pridejo na Predmejo v gostilno, domačini so ji nadeli ime Hotel. Torej pridejo »Na Hotel«, si naročijo vsak eno pijačo, tako za lovski blagor in prično pripovedovati zgodbo o lovu.
Prične Zdravko kot uplenitelj, pritrjuje mu Dušan, Izidor nadaljuje kot nepristranski opazovalec in udeleženec lova. Pripovedujejo tako slikovito, da si vsi prisotni predstavljajo, kako je vse skupaj potekalo. Vsem se dozdeva, kot da so bili zraven.
Izidor pripoveduje, kako je naganjal, se spustil v vrtačo in komaj prilezel na drugi strani iz nje, ko je zagledal Zdravkota, ki mu nekaj »maha«. Iz njegovih kretenj je razbral, da se mora vrniti nazaj v »jamo«. Res se dvigne srnjak, ki se je potuhnil v velikem vrbovem grmu. Čim se srnjak prikaže izza grma že poči. Izidor je prekinil pripovedovanje, zajel sapo, odpil požirek ali dva iz kozarca in nadaljeval pripovedovanje, tudi z rokami: »Ja kokr sm vm pravu, glih taku je blu. Ma na konci, de bi vidrugi vidli. Ku je Zdravko srnjaka zdnu, uan, srnjak sevede, uan pade, jn se zčne vit gor u grič prot Zdravkoti. Ke se na prvali skor do njega. Skor do tm ud kjer je strelu. Če mi na verjamete pe prašte Dušana, se je tud uan tu vidu. Lohku tud uan pove, de je res, se je gledu z druge strani jame.« Na koncu pripovedovanja je dodal: »Ma imam prou suhe usta.« So vsi prisotni vedeli kaj to pomeni. Za tako slikovito pripoved si je Izidor res zaslužil, da si je še enkrat »zmočil« usta.
Ker je pripoved uspela, so se odpravili še na Otlico v gostilno »pri Bruni« in tudi tu ponovili zgodbo. Tudi tu je pripoved uspela in tudi na Otlici niso ostali »suhih» ust.	Alfonz Krapež
Smiak se je privalil v hrib
*~£daj že pokojna Marija je bila boleznih in tegobah. Sicer verna £.jmala okrogla ženička, ved- Marija je svoje hčere opozarjala, no dobre volje in širokega srca. da »otroci ne pridejo od boga, Znala pa je, z zelišči in »žavbami« ampak od moža«, zato previdno, ter zvarki, pomagati pri različnih bi lahko dodali.
Ob nizu lovskih obletnic
Lovske anekdote
Po žganju diši
Ko so včasih zavohali značilen vonj žganjekuhe so rekli: Po šnop' cu diši, zima je pred vrati. »Pod Italijo« so ga cmajžili skrivol' po kakšnih globokih grapah, v Velikih Zabljah skoraj pravilom^ takrat, ko je šla reka Vipava »čez« in karabinerji niso mogli p°' sredovati. »Pod Jugoslavijo« povečini tam okrog 29. novembrO/ ob Dnevu republike, ki je bil dvodnevni državni praznik. Dane*
T^ri tem spoštljivem delu -L smo dobili Martina Štof^ v Skriljah. Potikal in nadziral je svoj kotel v domači garaži-Dišalo je lepo. Večino dela je že postoril, čakala sta ga še kotel ali dva. »Enega bom zakuhal še s koromačem. Takega zdravilnega-da zadihaš, ko ga srkneš. Enega pa, letos prvič, z velikim številom različnih zelišč. Kot kakšen jagrmajstr bo »zadešou« in tudi takega okusa bo«, pravi Martin-
pa kot pač pride in pade.
Blato povsod
Noč na trinajsti februar si bo Igor Simonič zapomnil, žal, po p°' plavi, ki mu je že petič zalila pritličje hiše. Igor stanuje na Goriški cest 2 v Vipavi. Malo domačinov, razen mogoče poštarjev, hi vedelo kje hiša stoji. Ko zavijemo iz magistralne ceste Vipav0 - Podnanos proti Gočam, se na koncu ravne ceste, ki preči vipav' sko letališče, na levi strani, nahaja domačija, ujeta v ovinek.
X Tcasih so pri hiši mleli žito, V ko pa so potok ob prvi melioraciji pred 25 imi leti speljali po novi strugi in tudi drugače preuredili odtočne kanale po polju, so se pri Igorju začele težave. Ob velikih nalivih, za kakršnega je poskrbela nevihta v noči na torek, hkrati priteče velika količina vode na dvorišče hiše. Takrat postane asfaltiran ovinek svojevrsten jez, ki se ga ne da sprostiti. Pod cesto je sicer vgrajena 80 centimetrov debela cev, ki pa je imela, kot rečeno, že petič preozko grlo. »Voda oz. bolje rečeno mulj oziroma blato zalije vodnjak, klet, hodnik, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico. Kot vidite je bilo blata po hiši za kakšnih 30 centimetrov. Poklical sem prijatelje gasilce, ki mi bodo po-
magali to nesrečo spraviti veu-Potem se bo upam posušilo«-se je naslednji dan pridušal Igor-Klavrno izgleda poplavijo11*1 hiša in tudi poplavljeno. Kak°f so klavrni nenajbolj domišljefl posegi v naravo ter nezadostu0 vzdrževanje odtočnih, meli01"*1 cijskih kanalov, ki zaraščeni zmorejo odvesti dovolj hitro 0 večne vode. Igorja bi rešile neV šečnosti, kakor je sam prepriča1^ še dve ali tri dodatne večje ce pod cesto pod ovinkom, ki zaje* nalivno vodo, tako da mu prite*-blato pod mizo, kavč, pod sto in k straniščni školjki ... Ta, °e najbolj spodbuden zapis, zaklju čimo s vprašanjem - kdo lah ^ pomaga Igorju, mogoče še pre naslednjo poplavo ?	,
foto in tekst”1
9
vinske zgodbe/ razno
ro Kosovelovi poti
Podnanos se je v nedeljo 11.2. 2007 v jasnem jutru, brez dežja odpravil na že tradicionalni Pohod v neznano. Ljudje so se začeli zbirati. Nevedni kam gredo so imeli veliko težav z izborom obutve, oblačil, hrane, pijače ... Vprašanj je bilo več kot dovolj, da so se nestrpni posedli na sedeže ln nemirno čakali v katero smer bo zapeljal avtobus.
V kupaj se nas je zbralo 65 po-k^hodnikov, željnih spoznati n°ve, neznane poti, zanimivosti "• Poln kombi in avtobus sta odbijala. Ljudje pa so opazovali kam gremo. Aha, smer Ljubljana. ^e. Koper, morje... Italija? Začele So padati ideje: Kokoška, Lipica,
Kosovel...
Avtobus nas pripelje v Sežano, zapeljemo se na Kosovelovo ulico, pred šolski center, kjer skoraj vse stavbe nosijo ime po Srečku Kosovelu. Navzoče pozdravi naš lokalni vodič, kateri spregovori nekaj besed o Sežani in nas popelje na kratek sprehod po mestu. Tako pobliže spoznamo, nam geografsko gledano, bližnje mesto.
Pot se začne pred poslopjem stare osnovne šole - pred Kosovelovo rojstno hišo in njegovim prvim domom v Sežani. Hodimo naprej, mimo cerkve in sejmišča in že se začnemo vzpenjat ob vznožju hriba Tabor. Tu je tudi začetek gozdne učne poti, kjer se tudi sami podučimo o nekaterih drevesih. Tako se pred nami postavi pot, dolga 7, 5 km in se vije vse do Tomaja.
Lepo se razpotegne po kraški pokrajini. Ponuja nam razgled, pogled na vrtače, uvale, jame ... vse do vinogradov v Tomaju in Kosovelove domačije kjer se pot zaključi. Tudi mi smo pohod zaključili z ogledom domačije, kjer nas je pričakala prijazna gospa ter nam povedala še par besed o slavnem pesniku s Tomaja, Srečku Kosovelu.
To pa še ni bil konec. Kajti Kras ni znan le po njem, ampak tudi po svojevrstni kulinariki. Zato smo se za konec okrepčali še v eni izmed mnogih domačij, kjer so nas postregli z domačin pršutom in teranom.
Lepo sončno nedeljo smo tako maksimalno izkoristili, se nekaj novega naučili, veliko izvedeli, predvsem pa smo se družili v prijetni družbi.
Maja Koritnik, vodja pohoda
Frančiška Širca
\7Podkraju je v februarju praznovala 90-letnico življenja ' Frančiška Širca, rojena Kobal. Mladost je preživljala na jiiali kmetiji skupaj s štirimi sestrami in bratom vse do 30. ba-Ljubezen je našla doma, vzela je sovaščana Franca. V za-k°nu sta imela hčerko in sina. Vse skozi je živela za dom in bližino. Hčerka se je odselila. V njeni starosti in bolezni ji skrbno pomaga sin Franc.
Ob visokem osebnem prazniku ji čestitajo tudi krajani °dkraja. Pridružujemo se jim.
Moj korak
Ljudska univerza v Ajdovščini ponovno razpisuje program usposabljanja za življensko uspešnosf. Financira ga Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad. Namenjen je osebam, ki v vsakdanjih življenjskih situacijah potrebujejo pomoč za doseganje večje samostojnosti in socialne vključenosti. V ciljni skupini so zajete tudi odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki so bile že v osnovnošolskem ali srednješolskem obdobju usmerjene v posebne programe.
/^ilj programa je obnavljanje in pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, ki bo udeležencem omogočalo lažje obvladovanje situacij v vsakdanjem življenju, večjo samostojnost in odgovornost, vključevanje v različne družbene dejavnosti in dvig samozavesti ter izboljšanje kakovosti življenja.
Cilje bomo dosegali z zanimivimi oblikami dela (projektnim delom, izkustvenim učenjem, celostnimi metodami). Poleg splošnih znanj, potrebnih v vsakdanjem življenju, bomo razvijali socialne veščine, potrebne za čim bolj enakovredno
in optimalno vključitev v okolje.
Naša želja je, da udeleženci začnejo sprejemati učenje kot pot do boljše kakovosti življenja.
Program je brezplačen in traja 120 ur. Izvajali ga bomo enkrat tedensko v prostorih Ljudske univerze v Ajdovščini.
Srečanje skupine MOJ KORAK bo v sredo, 7. marca 2007, ob 15. 00 v prostorih LU Ajdovščina, na Vipavski cesti 11.
Vljudno vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružite!
Info: 3661 105, info@lu-ajdovscina Liljana Lazar
Tudi to je statistika (nadan6.feb.)
V Ajdovščini in Žapužah živi skupno 6865 prebivalcev v 2266 gospodinjstvih in 1826. družinah. Moških nad 90 let je 7, najstarejši ima 96 let. Žensk nad 90 let je 12, od teh ima ena 101 leto, ena pa okroglih 100. Med 80 in 90 let pa je
skupno 192 občank in občanov.
T Tletu 2006 je umrlo 61 oseb in V sicer 37 žensk in 24 moških. V Domu starejših občanov je umrlo 36 oseb.
Na prostoru obeh krajevnih skupnosti je skupno 365 vdov, najstarejša šteje 101 leto, tri pa so stare 41 let. Najstarejši vdovec ima 94 let, skupaj jih je 71. Samskih deklet in fantov nad 20 let je: 193 deklet (najstarejša ima 88 let) in 196 fantov (najstarejši šteje 85 let). Ločenih parov je 115, brez otrok pa 51.
Med priimki v dolini je več kot 1100
takih, ki izvirajo iz drugih koncev Slovenije. »Živalskih« priimkov (Jež, Kos, Oven, Volk...)je v Sloveniji 71, »rastlinskih« (Čebula, Česnik, Koren, Gaber...) pa 34. Devet priimkov pa je takih, ki jih dobimo le v Ajdovščini. Malo za šalo: priimki kot so Kruh, Čebula, Češenj, Močnik, Rebula... so nekako za takojšnjo uporabo. Najpogostejši priimki v Ajdovščini so: Bajc, Bizjak, Blaško, Bolčina, Bratina, Černigoj, Furlan, Kobal, Kovšca, Krapež, Likar, Peljhan, Polanc, Rustja, Štrancar, Velikonja in Vidmar.	Danilo Polizzi
Vipavske
vinske
zgodbe 10
Tamara Ambrožič
]Q- degustacija
degustacija ali pokušnja j Organoleptična analiza vina. Pi Pokušnji vina in njegovem re: a*čnem doživetju so udeležen koraj vsa čutila. To so sluh, k Poslušamo kako vino teče v kc arec, nato vid, ko ocenimo v ez vina, voh, ko pride do izraz v^ni v‘na in nazadnje še okus, ki
ln° okušamo v vsem svojem bc gastvu
Če želimo, da se nam vino oc t Fe v vsej svoji polnosti, so pc e ne ugodne okoliščine. En Cj0.rT,embnih stvari pri degustt JP )e pravilna izbira kozarcet
^oza^e i2beremo g]ecie na t(
a sno vino bomo poizkusili. Z gustacijo je treba izbrati tud tl k ercn Prostor z naravno sve Po °’ ^Cr Se domo lahko v min tu hV-vinu- Določiti morami oc 1 ^tevilo vzorcev, ki jih borni roeni>i- 2a potrošnike se pripc Ca nekako 10-12 vzorcev, stre
kovnjaki pa lahko na enem ocenjevanju ocenijo tudi 60 in več vzorcev. Seveda je treba v tem primeru vino zadržati v ustih le toliko časa, da ga oceniš, nato pa ga izpljuneš.
Kot rečeno so pri degustaciji vina zaposlena skoraj vsa čutila, izjema je mogoče le tip, ki ga zamenja pravilna drža kozarca v višini oči. Na začetku je pomemben že sam zven vina, čemur je velikokrat posvečena premajhna pozornost.....
Naslednja bolj pomembna zaznava je očesna, ko ocenjujemo barvo in bistrost vina. Nekatere barve nam že takoj dajejo slutiti, da je z vinom kaj narobe ali pa da je to vrhunske kvalitete. Najprej je treba ločiti bela, rose in rdeča vina, kjer ima vsaka skupina vin svoje lastne značilnosti. Vsa bela vina vsebujejo v sledovih rumene barve pigmente. Če je v vinu vsebnost flavonov (rumeni
pigmenti) majhna, lahko dobimo rumenkasto zeleno do zlato rumeno ali jantarno rumeno vino. Suha bela vina so ponavadi nekoliko svetlejših odtenkov kot polsuha in sladka. Rose vina so predelana iz rdečih sort, vendar po metodi značilni za bela vina. Ta vina ponavadi pijemo mlada, zato imajo svojo značilno svežino in rdečkasto barvo, barvo čebulne lupine. Rdeča vina imajo zelo pestro barvo paleto, saj je barva vina odvisna od sorte, načina pridelave in geografskih ter klimatskih razmer. Rdeča vina so tako obarvana od škrlatno rdeče, do rubinaste, bordo, granatno rdeče, rdečerjave do mahagonijevo rdeče barve. Globina vina je odvisna od koncentracije in kakovosti barvnih snovi, ki so posledica porekla vina.
Bela vina morajo biti že na prvi pogled kristalno bistra. Rdeča vina imajo mogoče na dnu usedlino, toda v steklenici mora biti vino prav tako bistro.
Vonj je pri degustaciji vina izrednega pomena. Vino moramo v kozarcu najprej par krat energično zavrteti, nato ga približamo nosu in globoko vdihnemo. Nato pa moramo še izdihniti, saj lahko le tako aromo zaznamo v vsej njeni polnosti. Zaznavanje vonja vina je v veliki odvisnosti od temperature vina, zato mora biti vino primerno ohlajeno. Bela vina zahtevajo nekoliko nižje temperature (10 - 12 °C), rdeča vina pa ponudimo pri temperaturi 14 - 17 °C, ker pri nižjih temperaturah delujejo fe-
noli v rdečih vinih bolj trpko. Za opisovanje vonja vina je na voljo veliko izrazov, splošna enološka terminologija pa nekako ni čisto poenotena......
Okus je najpomembnejši senzorični parameter in tudi pri ocenjevanju je največ točk rezerviranih prav za kategorijo. Poleg senzorične analize vina (torej človeško ocenjevanje, degustiranje) pa poznamo tudi kemično analizo. Ta nam pove katere snovi so prisotne v vinu in v kolikšni meri. Pri senzorični analizi vina odigrajo pomembno vlogo brbončice na jeziku, ki v grobem ločijo med štirimi glavnimi okusi; slano, sladko, kislo in grenko. Kislina in sladkor morata biti v vinu v harmoniji, kar pomeni, da ne izstopata. Če je v vinu premalo sladkorja to mogoče deluje ne-harmonično, prav tako pa lahko deluje neharmonično presladko vino. Kisline dajejo značaj vsakemu vinu, ker mu dajejo živahnost, ogrodje. Kakovostna bela vina imajo na splošno več kislin kot rdeča, kjer so prisotni fenoli, ki ne prenesejo visokih kislin.
Poznamo več metod ocenjevanja vin. V Sloveniji je do leta 2000 veljala prilagojena Buxbaumova 20-točkovna metoda, sedaj pa je ta metoda nadgrajena z elementi sto točkovne metode. V svetu so poznane še druge metode: Vedelova, ki uporablja negativne točke, opisna metoda ocenjevanja vin, ki je bila uveljavljena predvsem v Franciji na mednarodnem ocenjevanju, francoska metoda napping in primerjalne
metode.
Buxbaumova metoda se odlikuje po svoji enostavnosti in hitrosti. Ta je tudi osnova za uradno slovensko metodo, ki pa ji je dodana tudi kategorija harmonija, ki je Buxbaum ni predvidel. Po slovenski zakonodaji mora vino doseči naslednje točke: namizno vino z nekontroliranim geografskim poreklom najmanj 12,1 točke; deželno vino najmanj 14,1 točke; kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom najmanj 16,1 točke in vrhunsko vino najmanj 18,1 točke. Pri Vedelovi metoda degustator ugotavlja odmike vina od nekakšnega "ideala”. Kot v večini drugih metod se tudi-tu ocenjuje videz, vonj, okus in harmonijo oziroma skupen vtis o vinu. Opisna metoda je bila v rabi predvsem na mednarodnem ocenjevanju vin v Parizu. Njena posebnost je v tem, da degustator poleg splošnih ocen vina, napiše tudi opis le-tega s svojimi besedami.
Danes se na vseh večjih ocenjevanjih uporablja sto točkovno metodo, kjer ima degustator večjo možnost izraziti svoje mnenje o posameznem vinu. Poleg tega pa pride v poštev tudi opisna metoda, ko degustatorji podajo svoje mnenje v pisni obliki.
Degustacije za potrošnike so največkrat organizirane v kleteh. Lahko se predstavi vina ene sorte ali pa vina določenega letnika. Odločiti se moramo za en kriterij, po katerem bomo vina predstavili potrošniku in mu jih približali skozi degustacijo.
^trišče, kultura
Domačin v Pilonovi domačiji
Kulturni praznik obeležili
Brane Jazbar
... tudi na Colu
V petek, 2. februarja, so v Pilonovi galeriji odprli razstavo del Braneta Jazbarja, ki je generacijam vipavskih osnovnošolcev ter ajdovskih gimnazijcev poznan predvsem kot likovni pedagog. Likovno ustvarjalnost slikarja, rojenega v Malih Zabljah, ki bo v novembru postal šestdesetletnik, je predstavil kustos razstave Aleksander Bassin.
T Tsvojcm nagovoru je pojasnil
V Jazbarjevo ustvarjanje kot plod vpetosti v posebnost pokrajine ter zavezanosti barvitosti, ki avtorja opredeljuje kot dediča modernistične tradicije. Njegova dinamična risba je »tisti spiritus agens in movens, ki oba, naravni in umetni prostor, prepne, razvname v izrazito čutno naglašenem barvnem ritmu«, in ustvarja svojevrstno čustveno napetost. V barvni kontekst pa so se zapisali fenomeni tako naravnega kot ustvarjenega okolja - burja, ustroj in tekstura kamna ter »labirintni urban in tudi monumentalen arhitektonski izris.«
Dela, nastala v prejšnjem desetletju so dosegla še večjo izraznost in zamenjale prejšnje »žametne rjavi-ne in temine v olju«. Sliki, postavljeni v manjši prostor galerije sta priči, da se je po požaru, ki mu je skoraj
v celoti uničil atelje in večino del v njem, njegov stil ustvarjanja spremenil, prav tako pa tudi barvna lestvica. Vendar je krajina ostala kontinuiteta ter osrednji in edini motiv in predmet slikarjevega zanimanja.
Brane Jazbar se je poleg umetnosti (slikarstvo, grafika, oblikovanje, kaligrafija ter fotografija) zavzeto posvečal športu (v osemdesetih letih je bil trener slovenske mladinske rokometne reprezentance), v zadnjih letih pa tudi gorništvu. Z enako vnetostjo se vzpenja na vrhove in v letu 2003, ko se je odpravil po Inkovskih poteh, je v perujskem mestu Nazci poslikal steno kulturnega centra (Centro cultural Nazca Village).
Po vrnitvi iz Nepala leta 2004 je ustvaril serijo slik ‘Impresije izpod Himalaje’, ki jo avtor namerava predstaviti koncem letošnjega leta
na samostojni razstavi v Domu krajanov v Vipavskem Križu.
Odprtje razstave slik Braneta Jazbarja, ki sicer svojih del ni želel komentirati, saj naj bi navezovanje stika z njimi prepustil gledalcu, je pospremila velika množica ljubiteljev umetnosti, prisoten je bil tudi župan Marjan Poljšak. Ajdovski podžupan Borut Koloini je v svojem nagovoru dejal, da je ta razstava kot prva v nizu prireditev v mesecu kulture in poudaril, da je na mestu in prav, da je razstavljalec domačin ter da se dogodek odvija prav v največji ajdovski hiši kulture. Beseda je »utekla« tudi o novem in nujno potrebnem ajdovskem kulturnem domu... Irene Mislej, direktorica Pilonove galerije pa je izrazila upanje, da bo skupno delo znotraj mreže institucij na Primorskem koncu zaživelo še bolj ter se obenem zahvalila tako ajdovski občini kot sponzorjem, predvsem Vipavski kleti, ki poglablja in širi sodelovanje s kulturo...
Dvojezični katalog, ki je pospremil razstavo, je opremljen s spremnim besedilom Aleksandra Bassina in z zapisi s prejšnjih Jazbar jevih razstav ter z reproduciranimi avtorjevimi deli, oblikovanje pa je delo Miloša Marca. Razstava potuje po 2. marcu, ko se bo zaključila v Pilonovi galeriji, v Kosovelov dom v Sežano. Do takrat torej vabljeni na obisk v ajdovski hram kulture...
Tanja Cigoj foto: P. Brecelj
7. februarja, na predvečer našega kulturnega praznika, so se tudi na Colu spomnili največjega slovenskega pesnika Franceta Prešernd' OS Col je v sodelovanju s Krajevno skupnost[o pripravila proslav0 z odprtjem razstave domačih umetnic Brede Cuk, Ane in Jože TroŠ* ter Silve Puc in recitalom slovenskega ljudskega samospeva v izvedb' Lejle Irgl, gostje večera, ob klavirski spremljavi Davida Trebižana.
TJrijeten kulturni dogodek je prof. Alenke Slokar Bajc, je ob potekal v avli OŠ COL in se spremljavi Davida Trebižana, n3)' je pričel slavnostno s himno,	prej predstavila tri samospeve,
ki jo je zapel novoustanovljeni	sicer: Roža tam v vrtu v priredbi A-
MePZ pod vodstvom ge. Martine	Nageleta, Pojdam u Rute v prired'
Peljhan. Sledili sta še dve ljud-	bi M. Tomca in priredbo koroške
ski. Nato je do zadnjega kotička	narodne Čdj so tiste stz’dice.
polno avlo pozdravil gostitelj in Razmišljanje o kulturi in kultur' ravnatelj, gospod Ivan Irgl, ki nem prazniku je podal s čudoviti' mu je sledil še pozdrav podžu- mi poudarki in primeri ter svojin1' pana ajdovske občine, gospoda pesmimi gospod Franc Černigoj-Boruta Koloinija. Kulturni pro- Lep večer je zaokrožil še drug' gram so nadaljevali učenci 7. raz-	del samospevov, vrh katerega je
reda z dramatizacijo Prešernove	bila občuteno zapeta Prešernov3
Lepe Vide. Potem je spregovorila	Nezakonska mati, za katero je glas'
glasba, in sicer slovenska ljudska	bo napisal Fran Vilhar. Priredite^
pesem v obliki samospeva. Lejla	ki ji je sledil še družabni del, je
Irgl, ki bo v prihodnjem letu za-	spretno povezovala Nina Tratnik-
ključila pevsko šolanje v razredu
Vetrišče
Bojan
Bizjak
Zakauj5ky
Koliko nežnih praznikov, koliko pomladi v očeh. Kako tudi ne, saj je pomlad čas, ko so obeti realnejši, ko se življenje prenavlja in se bohoti iz dneva v dan. Mi sami postanemo za odtenek bolj vedri in upajoči. Dokler je žerjavica upanja, pa čeprav pod sivim pepelom vsaka da, se lahko zgodi požar strastnosti in željenosti. Ja, srčka-sto in kičasto praznovanje svetnika, ki ima bojda v rokah ključe od koreninskih spletišč, je minilo in prišel bo osmi marec, ko se ženske pripravijo na skromen poljub pripoznanja.
V vseh sodobnih demokracijah so ženske sooblikovalke javnega življenja, vendar pa je njihova politična vloga včasih zgolj deklarativna; nemalokrat pa celo samo statistična izravnava, da je videz popoln, da je zadoščeno nekim mačističnim igram. Nedvomno je evolucija razdelila vloge družbe-
nega dograjevanja na oba spola, pravično ali ne, ostaja dilema. V nekakšni predzgodovini civiliziranega sobivanja, so bile ženske zgolj nabiralke in čuvarke ognja. No, nekateri sociologi in sociopsi-hologi zatrjujejo, da so se ti vzorci prerinili v zavest tudi sodobnih urbanih združb, kjer naj bi ženske tradicionalno bile tiste, ki ohranjajo biološko raven neke družinske skupnosti, kar je spet zelo posplošen vzorec doumevanja sodobne ženske. Dejstvo vendarle je, da se je mačistična prevlada zavlekla vse do današnjih dni. Dovolj ilustrativno je že, če gledamo razvoj volilne pravice žensk v sodobnih demokracijah; no, ta je tudi povezana z verskimi substituti neke družbe. Industrializacija je prinesla velik preobrat. Samostojnost in ekonomska neodvisnost je ženskam prinesla povsem novo družbeno arfimacijo, hkrati pa jim je nek pragon nalagal še realno skrb za družino. V evolucijskem smislu je to pripomoglo k temu, da se je ženska preoblikovala v nov steber neke družbene hierarhije; močnejše so postale, izobražene, prodorne, pa vendarle še vedno ženstvene in biološko kvalificirane za reprodukcijo. Po drugi strani pa medicina ugotavlja, da je moški, sodoben urban demokratiziran moški, vse manj moški v biološkem smislu. Kar
nekaj študij je bilo že narejenih na to temo, vse pa so pokazale, da plodnost moških realno upada z standardom in neko hiper tehnološko razvitostjo. Bistveni dejavniki za takšno stanje so: stresno življenje, kemizirana prehrana, splošno stanje bivanjskega okolja, elektromagnetna sevanja, bržkone pa tudi sam psihološki ustroj sodobnega moškega, ki se je nenadoma znašel v novem bojevanju, v bojevanju z žensko. Tega ga seveda evolucija ni naučila; doslej je bil navajen, da mu je bila ženska zgolj poslušna spremljevalka, nekakšna podpornica njegovim muham, če sem povsem banalen. No, znotraj tega je bilo veliko odtenkov, saj zgodovina pozna tudi ženski tip vladavin; in kar se okrutnosti tiče, ženske niso prav nič zaostajale. Morebiti so se psihološke sile v zadnjem obdobju nekoliko uravnovesile, vendar je fe-tiširanih stanj preveč, da bi smeli govoriti o enakopravnosti spolov. Spolna diferenciacija ostaja, saj se moški znova in znova domislimo, kako žensko ponižati, ji dati manjvrednostne občutke in se nad njo dokazovati kot močnejši spol. Evolucija pa se za ta naš egoizem ne zmeni in nas znova in znova potiska v nove okvire. Radikalen ženski politični boj se je skoncentriral v nekakšnih feminističnih klanih, ki polagoma zadobivajo več in več politične kredibilnosti, kar je seveda dobrodošlo, saj se s tem politični prostor razširi, konkurenčnost pa navrže povsem novo družbeno politično kvaliteto. In morda prav iz občutka nemoči, se je razvila, do žensk straš-
no ponižujoča, porno industrija. Demokratizacija nekih etičnih načel je pač dosegla, da so nekatere na pol suženjske odnose stlačili v krhke zakonodajne okvire na tem področju. Površno dojemanje tega segmenta urbane legalne deviantnosti, bržkone daje občutek, da so ženske same tako hotele, da to pač delajo za denar, da je to samo delo in nič drugega. Ja, morda res, ampak se ob tem prezre dejstvo, da so mnoge premnoge bile v to prisiljene; nekatere neposredno, spet druge posredno, slednje so seveda še prej zabredle v narkomanijo, ampak to ni opravičljivo, za skrajno nizkotnost moškega sa-modokazovanja. Kajpada se najdejo takšni, ki to industrijo povsem resno in znanstveno zagovarjajo, celo s takšnimi argumenti, da je to nekakšen psihološki čistilni faktor za oba spola. No, tudi sodobni mediji ustvarjajo fatalne ženske in ženske ponujajo v mnogih reklamah, da bi moški zadobili občutek, da si takšne ženske lahko privoščijo, če bodo dovolj bogati. Ženskost kot tržni trik, to je postalo povsem legalno sredstvo zavajanja moške populacije, kar je seveda nekoliko nelogično, če vemo, da obstaja tudi mnogo premožnih žensk. Morda pa je trik v tem, da bodo potem povprečne ženske tudi tako zapeljive kot lepotice, ki prezentirajo določene izdelke.
Ženska - mati, to je danes zgolj idealizirana predstava o super ženski, ki resnično zmore vse, prav vse, če gledamo sodobne reklame. Realna sociološka slika pa je povsem drugačna, saj se vse
manj žensk odloča za materi11' stvo in v poznejši dobi, kot preCl desetletji. Nekoliko k temu prip0' more karierizem in vse več žensk je, ki diplomirajo na univerzah, kar je za splošno duhovno stanje družbe zelo pozitivno. Z nekeg3 aspekta bi lahko za to spet kriv'" li evolucijo, ki bržkone uveljavi)3 nek nov biološki racionalizem, & se ne bi človeška populacija n3' množila do kritične mase, saj bi°' logija zelo dobro pozna teorijo 0 populacijskih viških in padcih, ze večkrat dokazano. Pa vendarle h si morali prizadevati za neko noV° ravnotežje med spoloma, če v hoteli zgraditi novo civilizacijsk0 kvaliteto sobivanja.
In ko bomo ob osmem mafcl1 opletali z različnimi leporečji h1 se dobrikali svetnicam našeg3 obstoja, bomo morda toliko oz3 veščeni, da bomo pokazali Pr3V° mero iskrenosti in pravega sočut nega duha, ki zna ceniti žensko' vsej njeni pojavnosti, v vsej njej1 prikriti tiranskosti, ki se pokaZe kot produkt sodobne tekm°v3 nosti - pravega moškega lahk° ustvari prava ženska. Noben* velikih besed ni treba - samo sp0 štljivi bodimo drug do drugeg3?3 bomo zvozili to novodobno m^3 no zmešnjavo. Naj bo v rdeče nageljnu ali gerberi ali orhidej skrit ključ do iskrenosti, do raz° mevanja, do enakopravnega P poznanja.	^
Spoštovane dame, naj se vam vašem prazniku zgodijo iskfe očeh in v srcu požar, ki bo gel ogreti hladne dlani moŠ ', preplašencev, ki so Vam poza dvoriti...
center farna vipava
GAd.d.
Gospodinjski Aparati
in zabavna elektronika
nova mobi točka
v VIPAVI
12
oglasi
K-PLOZIJA
ZABAVE
l a •JHre % c «3k
Kranjska Gora 3. marec 2007
Ski Legends Hit Challenge by Jure Košir
Tekmovanje smučarskih legend -17.00
nr
18.30
Glavna nagrada:
Snovvmobile show -
adrenalinski skoki z motornimi sanmi
Šm
■A -
-21.00
Mteisfia & Valentin© ltan2yarii
Ekskluzivni multimedijski šov - 22.00
00.30
STOPIM II
r IS S K I W0RI D C UP
3 • - M * m a r e c 5 D 0 7
Ski Legends Hit Challenge
by Jure Košir
www.hit.si/legende
hit
universe offun
O @
VINTERSPOHT
BMWxDrive
/. saai. ■ v
Li ST /	»» 'A

-r ✓
jh
“Kličejo me Zajčja ritka!”
Suhim in svežim slivam pripisujejo mnogo blagodejnih učinkov na telo. Predvsem so priporočljive za vse, ki trpijo zaradi neurejene prebave. Poleg tega delujejo preventivno in zmanjšujejo možnosti za nastanek številnih bolezni,
Sokovi Fructal Natura so namenjeni vsem,
ki sta jim zdravje In dobro počutje na prvem	s
mestu. Izbrani naravni zelenjavno-sadni sokovi s 100 % zelenjavno-sadnim deležem
zadovoljujejo različne potrebe telesa.	Darovi narave za vitalne in zdrave!
Ujemite trenutek sladke sreče z dobrotami L
Cenjene stranke obveščamo,
da vas tovarniška trgovina Leone pričakuje vsak dan od ponedeljka do petka
med 09:00 in 17:00 ter
ob sobotah med 08:00 in 12:00
Nudimo vam:
•	bogato izbiro družinskih in kosovnih sladoledov Leone,
•	nove zamrznjene sladice s kremo Leone Desserts
•	in obilico dodatnega zamrznjenega programa (sadje, zelenjava, ribe, predvzhajani rogljički...)
•	ter neverjetne AKCUSKE CENEI!
Trgovina bo v mesecih od maja do septembra 2007 ponovno obratovala po podaljšanjem poletnem urniku.
metra-sezana.
H.:? A *:.?A 1

LOOAN
IVIC v
'I
t
J S
s
$
3

t.

.11
Privoščite si veliko, plačajte malo!
5 ali 7 sedežev / do 2350 I prtljažnega prostora / tehnologija Renault
od 7.990 €!
Vaš prodajalec:
DACIA
groupe Konauit
Tiso ABC
PE Koper	PE Nova Gorica	POS Ajdovščina
Istrska cesta 12	Vinka Vodopivca 2	Goriška cesta 29/a
Koper, 05/663-61-17 Nova Gorica, 05/335-44-00 Ajdovščina, 05/364-33-02
Nova poslovalnica - železnina Metra d.o.o. na Vipavski cesti 17/b v smeri Ajdovščina - Vipava pri odcepu za Žapuže.
4%
MEtra *
Metra, d.o.o, Cesta na Lenivec 37 6210 Sežana, tel.: 05 73 11 381 e-mail; lnfo@metra-sezana.si
PE AJDOVŠČINA, Vipavska cesta 17/b tel.: 05 36 81 030 fax: 05 36 81 031
e-mail: ajdovscina@metra-sezana.si
Delovni čas:
pon.- pet. 8.00 -17.00, sob. 8.00 -12.00
BOGATA PONUDBA ORODJA IN OPREME
makita kotni brusilnik
6125

prodaja industrijskega in j gospodinjskega plina
PNEUMATSKO VRTALNO KLADIVO HR2450T SDS + SAMOZATEZNA GLAVA že za
225,33 € 54.000 sit	^ ^
rr//777/7T/;
ZELO UGODNA PONUDBA	SVEDROV
TLAČNI ČISTILEC
Z GRELCEM HDEm 440HVV j
‘ NABIRALNIK ’ že za 62,55 EUR
14.990 SIT
AKUMULATOR V55 že za 40,05 EUR
9.600 SIT	*
f
i inverterji TELWIN MEHANIZMI ZA DRSNA VRATA
ELEKTROMACHINEN
OLJA BARD AH L
-	5L 10W40 že za 40,56€ g.720 sit
-	1L SINTRONIC 5W50 za štiritaktna visokozmogljiva mot. kolesa
že za 10,03i 2.415 sit
-1L za dvotaktne motorje že za	3.264 sit
VELIKA IZBIRA
❖	profilov za konstrukcije
❖	strešne kritine - trapezne pločevine
od 11,22 €/m2 2.690,OOsit termo izolacijskih panelov ♦> ročnega in električnega orodja
❖	barva WS-plast za kovano železo
❖	varilnega programa
❖	transportnih trakov
❖	polikarbonatnih ploše
❖	pocinkana vinogradniška žica vseh vrst, benzmal žica
metabo
KOTNE BRUSILKE VRTALNIKI UDARNA KLADIVA.,
%
Potrošniški kredit do 24 mesecev do zneska 1.251,88€ 300.000 sit, obrestna mera 6,5%
AKCIJA ELEKTRIČNEGA ORODJA MAKITA
IŠČEMO KADRE	_
za gostinski in igralniški del
naše dejavnosti tei.: os se 44 700
DALMATINSKI VEČERI
TTUJ O C OTTO CTK
Zavarovalnica Tilia
obvešča vse svoje zavarovance na območju Nove Gorice in okolice, da lahko od 5. marca dalje sklenejo zavarovanje in prijavijo škodo v novih poslovnih prostorih.
Predstavništvo Nova Gorica
Cesta 25. junija 1j, Nova Gorica Telefon: 05 338 35 00
Zavarovalnica Tilia, ker ste vi za nas najpomembnejši.
Varnost Inovativnost Prilagodljivost
V MESECU MARCU
50%
mik! ov&lbvuKr potica GAtANZ
marketi farna vabijo
JOGURT NAVADEN 180g
ALPSKO MLEKO 3.5 1L BRIK
MORTADELA ŠAMPION postrežno SIR LATTERIA FRESCO / kg
BARCAFFE 250g CLASIC
1894
gx* w
VODA GUIZZA 1,5 L	DA MALINA Z VIŠNJO 1.5 L
RIŽ PARBOILED 1 kg - Italija OLIVNO OLJE 1 L BERTOLLI VAFEL KOCKE 250 g NJAMB
vrhunsko vwO|?;:
— VIPAVSKA DOjJS
^ 'CHARDQNHii g VIPAVA |
0,75 1 AlKl^JŽ

■	' =»«««*»*'	--‘--smeo**
pbŽzo^RRI
vmz*
50
meric
original
ITALIJANSKI
aggggmmmammamamm
PIVO BAVARIA PLOČ 4X0,5 L VINO CHARDONAV 0,75 vrh. oI*£*ta*c I
DETERGENT DASH 50 MERIC
DASH TEKOČI 2X3Litre
TEKOČE MILO 2 X 300 ml
FINISH 3v1 32 + 16 GRATIS
KOD P® K]
FAMA
5 % POP ST
OB PREDLOŽITVI TEGA KUPONA VAM V VSEH MARKETIH FAMA OD 02.03 DO 11.03.2007 PRIZNAMO POSEBEN ENKRATEN 5% POPUST OB NAKUPU NAD 25 €

V AKCIJI
dfo 1
15
šport
Društvo »Burja« Vipava
V četrtek 15.02.2007 so imeli člani Tekaškega društva Burja iz Vipave v prostorih Kmečkega turizma Rehar v Ložah redni občni zb^oy (3iecje na pohvale in odlič- Na občnem zboru je bila pode-
ne ocene tekmovalcev se ni bati za prihodnost teh tekov, pa tudi člani društva imajo še dovolj energije za organizacijo. Največ »skrbi« imajo z zbiranjem praktičnih nagrad, ki jih po končanih tekmovanjih razdelijo med zmagovalce in z žrebom med nastopajoče. Tako se ne čudite, če se bo v prihodnjih dneh kdo od članov društva oglasil pri ot je na občnih zborih v na- vas s kakšno prošnjo za material-*-vadi, je predsednik društva no ali finančno pomoč, saj se bli-Darko Hrovatin podal poročilo o delu društva za preteklo leto.
Člani društva so bili v lanskem letu zelo aktivni in sicer tako v tekmovalnem kot tudi v organizacijskem smislu. 21 tekaško aktivnih članov društva se je udeležilo kar 378 tekmovanj in praktično ni kilo teka, s katerega ne bi domov Prinesli medalje ali pokala. Skupaj so namreč prejeli kar 207 odličij,
°d teh je bilo 113 zlatih, 55 srebrnih in 37 bronastih.
To pa seveda ni bilo vse - člani društva so v preteklem letu organizirali tudi štiri tekaške priredit-vc: spomladi 11. Vipavski tek in č- Gradiški gorski tek, jeseni pa še Tek v Gaberjah in Jesenski tek v Ložah. Vse štiri prireditve so se depo prijele« tako med tekmovalci kot med krajani. Prvi trije teki spadajo med teke za pokal Primorskih novic, kjer tudi redno objavljajo Poročila, rezultate in reportaže s
žata datuma dveh spomladanskih tekov: v soboto 31- marca 2007 bo 12. Vipavski tek, na velikonočni ponedeljek 9- aprila pa še 7. Gradiški gorski tek.
Na občnem zboru je bilo podano tudi letno računovodsko poročilo za leto 2006, ki so ga prisotni člani skladno s pozitivno oceno nadzornega odbora in njegovim predlogom tudi potrdili.
Program dela za leto 2007, ki je bil usklajen na seji Upravnega odbora društva, je predstavil predsednik društva in nanj ni bilo pripomb. V programu dela je predvsem navedeno, katere teke bodo člani društva organizirali in katerih tekov naj bi se udeleževali (predvsem ravninskih in gorskih tekov za pokal Primorskih novic v članskih in osnovnošolskih kategorijah, pa tudi številnih drugih tekov v Sloveniji, sosednji Italiji, teka v Puli,...).
Ijena tudi plaketa Petri Lesar iz Gaberij kot priznanje za številne uspehe v prejšnjih sezonah, predvsem pa za osvojena prva mesta v končnih razvrstitvah deklet letnika 1991 v tekih za pokal PN.
Po končanem uradnem delu Občnega zbora je sledil sproščen klepet ob odlični hrani in pijači.
Kot vidite so člani Tekaškega društva »Burja« zelo aktivni. Če radi tečete, pa ste si zaželeli malo družbe enako mislečih, je to vsekakor pravi naslov za vas. Društvo ima svojo internetno stran in sicer http://www.td-burja.com, informacije pa lahko dobite tudi na e-mailu info@td-burja.com.
Klementina Šumanovac
^ SOBOTA,31.3.2007
I ORGANIZATOR: TEKAŠKO DRUŠTVO "BURJA" VIPAVA ■•■i	PRIREDITVENI PROSTOR:
ŠPORTNI PARK VIPAVA (pri vojašnici)
Teki Primorskih novic 2007, Slovenija teče za zdravje £0LSKA MLA0|NA “ START TEKA:	14,00
DOLŽINA PROG:	od 300 do 2000 m
KATEGORIJE:	18 (9 dečki, 9 deklice)
NAGRADE:	. prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo
medalje
ČLANI, ČLANICE START TEKA:	16,00
DOLŽINA PROGE: 9,6 km KATEGORIJE:	10 moških in 5 ženskih
NAGRADE:	prvi trije absolutno prejmejo
pokale, prvi trije v vsaki kategoriji pa medalje.
(O
Vpisovanje za tek otrok bo na prireditvenem prostoru od 13,00 ure dalje, za tek odraslih pa od 14,00 dalje. Vpisovanje traja do 15 minut pred startom teka.
Razglasitev rezultatov in podelitev medalj za šolsko mladino je po končanem teku, za ostale pa pol ure po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj.
Tekmovalci v članski kategoriji prejmejo topli obrok, napitek In praktično nagrado.
Tekmuje se na lastno odgovornost oz. na odgovornost prijavitelja. Prireditev bo ob vs:
3 vsakem vremenu.
■■■■■ Informacije: HROVATIN DARKO ŠUMA!
UMANOVAC TOMO
Ponovno zelo uspešni
Vztrajajo - ne popuščajo
Tekmovalci Modelarskega društva Ventus iz Ajdovščine so se 10. februarja udeležili mednarodnega tekmovanja na 25. memorialu Stojana Kranjca. Tekmovanje je bilo v Novem mestu, udeležile so se ga ekipe iz Ajdovščine, Šempetra, Nove Gorice, Murske Sobote, Litije, Celja, Karlovca in Zaprešiča.
T Tkategoriji F1A - junior je zmagal Tomaž Slokar. V kategoriji F1A V - člani je Matjaž Černigoj zasedel 3. mesto. Prav tako tretji je bil Dušan Slokar v kategoriji F1B. Za osvojena visoka mesta so dobili lepe pokale.
Poudariti je treba tudi pomemben ekipni uspeh (pokali v vseh treh kategorijah), kar ni uspelo nobeni drugi ekipi.	S.B.
V spomin Iztoku Čermelju
Primorje je svoje najsvetlejše trenutke v dolgi zgodovini dočakal v sezoni 1996/1997, ko so 0svojili naslov jesenskega državnega prvaka. Takratni nogometni bum, ki je na stadion privabljal y®liko število gledalcev in ko so nogometaši Primorja zelo dostojno zastopali Slovenijo v evrop-skem pokalu, je nastal pod trenersko palico Spličana Marina Kovačiča.
V'
■ 'lan takratne nogometne »kla- nje igralcev takratne generacije /^pe« je bil tudi Iztok Čermelj, s sedanjim moštvom. Srečanje tragično preminul v promet- bo v soboto, 24. marca ob l6.uri ni nesreči.	na ajdovskem stadionu. Tekma
pobudo Ivice Vuliča, prvega bo humanitarne narave, prosto-s|relca v doslej najboljši ajdov- voljne prispevke bodo namenili sestavi, so se odločili, da v Invalidskim delavnicam pod po-niegov spomin odigrajo sreča- sebnimi pogoji iz Ajdovščine.
ANTONI
#	prevozi majhnih zbirnih in kamionskih pošiljk blaga po vsej Evropi
#	prevzem pošiljk v Evropi in dostava na vaš naslov
•	zbirno sklacfišče
•	carinsko skladišče
#	špedicija - uvozno in izvozno carinjenje
•	prevoz; hitrih pošiljk po Evropi
POSEBEJ SPECIALIZIRANI: ŠPANIJA • FRANCIJA* ITALIJA DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE
Za »veterane« bodo zaigrali: Janez Strajnar, Boštjan Žiberna, Andrej Željko, Dinko Vrabac, Edo Bajrektarevič, Anton Žlogar, Ivica Vulič, Agron Šalja, Borivoje Lučič, Franko Pergar, Aleš Kodelja, Uroš Stanič, Valter Sabadin, Šefik Mulahmetovič, Amir Ružnič, Flis Filipič, Aljoša Štrancar, Iztok Mermolja, Edmond Gunjač, Uroš Dovžak, Dejan Ergaver.
Seveda ne bodo manjkali niti tisti, ki so jih spremljali s klopi, med njimi takratni direktor kluba Miran Lulik, fizioterapevt Peter Kompara, neutrudni Savo Slokar, Dobro Marinkovič, Bojan Gulič in seveda Adrijano Pegic ter Marin Kovačič.
Ne zamudite prave nogometne poslastice.	iče
Sezona se začne
Na današnji redni tiskovni konferenci je bilo seveda največ govora o poteku priprav in pričakovanjih pred prvo tekmo spomladanskega dela sezone. Trener Bojan Prašnikar je s pripravami zadovoljen, čeprav je dal vedeti, da se bo trdo delo nadaljevalo skozi celo sezono.
T Tesel! ga, da se je povečala
V konkurenca na nekaterih igralnih mestih, saj so nekateri mlajši igralci lepo napredovali in resno trkajo na vrata prvega moštva, medtem ko drugi priložnosti, ki se jim ponuja, niso izkoristili. »Pripravljalne tekme nam dajejo potrebno samozavest, seveda pa so razkrile tudi določene slabosti, ki jih moramo odpraviti! Predvsem sem zadovoljen, da nismo imeli resnejših poškodb, čeprav je res, da nas je v zadnjih dneh gripa dodobra zdesetkala. Toda, kot pravim, vsaka stvar je za nekaj dobra in tako smo lahko preizkusili, kako nekateri igralci funkcionirajo na določenih položajih. Kakorkoli, ocenjujem, da smo za 15 % bolje pripravljeni kot pred začetkom jesenskega dela.«
Pa je boljša pripravljenost že tudi dovolj, da bi Primorje uspelo razbiti urok spomladanskega dela? Kot je znano, je Primorje spomladi redno izgubljalo kredit, ki si ga je izborilo jeseni, včasih ni bilo dovolj niti 12 točk prednosti, lani pa se je moštvo pogreznilo skorajda na dno. Na spomladanski urok niso bili imuni niti Kovačič, ne Buljan, tudi Matkovič ne, in nazadnje še Milanič. Bo Prašnikarju končno uspelo? Prav racionalne razlage ni moč najti, je pa pogostost prevelika, da bi lahko šlo zgolj slučaj in da bi bi urok odpravili zgolj z zama-haom roke. O tem je danes med drugim razpravljal tudi upravni odbor kluba, ki bo bolj pozorno spremljal in sprotno analiziral morebitna nihanja ali slabše rezultate. Upravni odbor je namreč
mnenja, da klub doslej ni znal odgovoriti na vzporedne, pogosto zakulisne igre in pritiske, ki so jim nazadnje podlegli še igralci na zelenici.
Vodstvo kluba nikakor ne želi igralce razbremeniti odgovornosti, češ da gre za prehodno sezono, ko končna uvrstitev ni pomembna. Ne, Primorje želi odigrati vidno vlogo v prvenstvu in se boriti za najvišja mesta - ali z besedami trenerja Bojana Prašnikarja: »Želimo postati respektabilno moštvo, s katerim bodo morali računati prav vsi, ne glede na to, da nas mediji ne jemljejo resno.«
Na tiskovni konferenci sta se predstavila tudi oba novinca Primorja - Edo Flego in Ognjen Lekič. Hrvaški napadalec Flego je na vprašanje, kakšna se mu zdi slovenska nogometna scena, dejal: »V skladu s pričakovanji - več se teče, manj je virtuozov oziroma igralcev ene poteze, kar se nadomešča z višjim ritmom. Toda večjih težav s prilagoditvijo soigralcem in trenerju nisem imel.« O svojih pričakovanjih v Primorju je bil igralec, ki je zadolžen za zadetke, kratek: »Če bo Primorje drugo, bom tudi sam zadovoljen in me drugo ne zanima!« Tudi Lekič ni imel težav z vključitvijo v moštvo: »Podobno vlogo sem imel že v prejšnjem klubu, nenazadnje pa sem zgolj zamenjal igralca (Selimoviča), ki je odšel, medtem ko je koncept ostal. O kakovosti slovenske lige težko sodim, saj sem spoznal zgolj Interblock in Maribor in še to na prijateljskih tekmah. Mislim, da smo konkurenčni.«
Vse pripravljalne tekme Primorja:
12 6-4-2 (25-13)
Primorje - Krško 2:3 (Flego, Krstič)
Primorje - 2:1 Žminj (Flego, Prašnikar)
Primorje - Vojvodina 0:1
Primorje - Cibalia 2:2 (Šabec, Teinovič)
Primorje - Kamen Ingrad - 0:0
Primorje -Vodnjan 3:1 (Prašnikar 2, Kosmač)
Primorje - Čukarički 1:0 (Flego)
Primorje - Interbloc 1:1 (Arnaut)
Primorje - Triglav 3:1 (Flego, Arnaut, Bunderla - llm)
Primorje - Bonifika 2:2 (Džuzdanovič, Šabec)
Primorje - Litija 7:1 (Džuzdanovič, Kosmač in Prašnikar po 2, Ogrič)
Primorje - Maribor 2:0 (Flego, Zatkovič)
Strelci:
5 - Flego, Prašnikar 3 - Kosmač, Džuzdanovič 2 -Šabec, Arnaut
1- Zatkovič, Ogrič, Bunderla (llm), Teinovič, Krstič
16
kultura
V Drevoredu
Še bo polnil dvorane
^rmonikci/ kontrabas in angelski vokal
Februarski Glasbeni drevored, je v organizaciji društva Wada postregel s pravo poslastico. Dvorano 1. slovenske vlade v Ajdovščini, so v petek, 22. 2. '07, zapolnili zvoki virtuoza na klavirski harmoniki Jureta Torija, člana zasavske bio punk folk rock zasedbe Orlek, ki je s svojim prijateljem Evvaldom Oberleitnerjem, upokojenim profesorjem glasbe z graške akademije za jazz in svetovno priznano interpretinjo ljudskih, revolucionarnih in pop skladb Bogdano Herman, predstavil svoj avtorski prvenec Odsev spomina - Reflection of memory, na katerem se z Evvaldom sprehajata skozi, blu-es, jazz, folk, pa vse do Nev/ Orleans zvoka, katerega sta nam približala skozi priredbo skladbe Jessica, klasike skupine Allman brothers band, ta je bila za nameček, do naslednjega snidenja.
katere je na svojstven način vokalno zabelila Bogdana. Posebna zahvala gre seveda tudi tonskemu mojstru Juretu Ferjančiču, ki je še enkrat dokazal, da če hočeš, tudi ajdovsko pribežališče kulture dostojno, kot se šika, ozvočiš. Juretu, Evvaldu, Bogdani in društvu Wada pa hvala za prijeten petkov večer, pa še kdaj, smo si bili na koncu ob kozarčku rujnega -enotni!
Žal, prezadovoljno občinstvo, po neštevilnem obisku, ni povrnilo stroškov resnično enkratnega glasbenega dogodka. Kljub temu je Glasbeni drevo-T Tmes pa so si roke podajale okno glej obrazek bled, Jutri red izvrstna blagovna znamka, V klasike svetovne glasbene gremo v napad, ..., sevdalinka ki vedno ponudi nekaj dobrega, zapuščine, remek delo skupine U Stambolu na Bosporu, izpod Zato ne zamudite naslednjega The Pogues, Summer in Siam, peresa Antona Ingoliča, ruska koncerta!
revolucionarne, kot so Na romanca Čarne oči in druge,	Ksimeroni,Foto: GM. Humar
Teater Kuzanski
je v četrtek, 22. dne februarja, po pravljičnih sedmih letih ponovno obogatil večerne goste Dvorane prve slovenske vlade-Idejna zasnova Bojana Bizjaka, Kulturna zadruga ajdovskih sodobnih kreativnih inovatorjev, kar se izide v kratico KUZANSKI je z izbranimi interpreti njegovih pesniških in proznih tekstov pr<' lila svežega oglja na ognjišče domače ustvarjalnosti. Imel je tudi svoje goste.
Tja smo dan življenja ‘neke luže’ .L ugledali s pomočjo Sande Hain, Časostrelca spoznali prek Tjaše Črnigoj, edinstven Ivan Mermolja pa je z ogledalom jazu skušal osmisliti posameznikovo eksistenco, spremljajočo Senco. S svojo žametno poezijo se je med bralci Bojanovih del sprehajala tudi literarna gostja, pesnica in slikarka, Mihaela M. Tihelj. Celovito ugodje kulturnega večera pa je v rolico papirja ovil
avtor in idejni vodja Kuzanskega teatra, Bojan sam.
Besedo sta z glasbo dopolnila izvrstna virtuoza, Klavdij Skrt na klaviaturah in Denis Stegovec s kitaro. In večer polnega čutnega sožitja v organizaciji Društva Wada in Bojana Bizjaka Zakawskega je navdušil goste, ki bodo v naslednjem poklonu Kuzanskemu zagotovo številčnejši.
larasd
Prepevali so primorski okteti
V soboto, 10. februarja je v dvorani krajevne skupnosti v Budanjah potekalo že 19. srečanje primorskih oktetov. V organizaciji domačega okteta Borea, se je zbiranje nastopajočih in akustične vaje začele že kmalu po 16. uri. Po kozarčku in pecivu, ki so ga pripravili domačini v osnovni šoli, je sledila kratka vaja za skupno pesem in potem posamezni odhodi v dvorano. Da imajo Budanje! posluh in radi zborovsko glasbo je dokazala polna dvorana, ki je z spontanimi aplavzi nagradila vse nastopajoče.
Dredstavilo se je 11 oktetov A s Primorske in zamejstva. Najprej dva domača sestava: oktet Borea in oktet Budanje, za njima pa še oktet Castrum iz Ajdovščine, RožmarinizTemnice, oktet Prfarci iz Idrije, Sotočje iz Sela, oktet Škofije, Odmevi iz Trsta, oktet Godovič, oktet Simon Gregorčič iz Kobarida in Briški nonet. Vsaka skupina fantov se je predstavila z dvema
skladbama in tako smo lahko prisluhnili kar dvaindvajsetim lepo in ubrano zapetim pesmim.
Na koncu prijetnega koncerta so domači organizatorji predali ploščo z napisom »20. srečanje primorskih oktetov« oktetu iz Škofij, ki bo naslednji organizator srečanja. Iz več kot osemdesetih grl pa je zazvenela še skupna pesem Prešernova in Vrabčeva Zdravljica, na zahtevo navduše-
nega občinstva pa še legendarne Žabe. Ja, prav vsak zborovodja bi bil navdušen, če bi lahko imel tako številčen moški pevski zbor.
Druženje pevskih prijateljev se je seveda nadaljevalo na večerji in ob kozarčku dobrega vipavskega vina v Vipavskem hramu-Hvala Budanjci za res lep in pr*' jeten pevski večer.
Marjan Krpdn
Po kruhu je dišalo v Gorici
Fotografska razstava, Id se je odvijala v februarju v galeriji Kulturnega doma v Gona (I) v ulici I. Brass, podna-slovljena Kruh - H pane, je na drugi strani meje obeležila slovenski kulturni praznik. Viljem Cigoj je predstavil novo serijo fotografij, ki je lani spočela četrto fotografovo monografijo Kruh (avtorja besedil Jurij Paljk in Jon Hatfull).
T7' njiga je bila v Ajdovščini že l\.predstavljena, dogodek, ki ga je povezovala Ivana Slamič se je odvijal v decembru prejšnjega leta v Lavričevi knjižnici.
Poleg novega fotografskega ciklusa so bile na tokratni razstavi na ogled tudi izbrane fotografije prejšnjih dveh avtorjevih fotomo-nografij Hubelj (izdana 1. 2000) in Burja (iz leta 2003). Na odprtju je avtorja in njegovo delo predstavil
Jurij Paljk, ki je gledalce nagovoril predvsem skozi razmišljanja o kruhu in njegovi vlogi v slovenskem vsakdanjiku. Ta namreč po njegovih besedah povzema in prevzema vlogo svetinje slovenskega naroda, pripoved, ki se prebira skozi fotografijo pa povzdigne kruh na raven duhovne hrane...
Sklop črnobelih fotografij je nastajal v avtentični črni kuhinji in avtor je hotel s premišljeno izbranim okoljem ter z detajli poustvariti preskok v času. Ustvarjalec krušnega hleba, ki na fotografijah rdečo nit odvija in zavija, je bil prav tako hote izbran in dejstvo, da je bil avtor sam nekdaj pek kruha, veliko pove o odnosu, o razmerju med fotografom in snovjo ter njeno oživljanju skozi kamero. Skozi zgodbo, ki se začenja v aktu zamesitve
kruha, narašča preko vzhajanja in zadiši do peke, se snuje občutje nostalgije, otipljivo pa se spleta v zaznavno in v zavedanje današnjega sveta. In gesta rok je tista, ki skozi igro in toplino, ki se skriva v trdnosti in obvladovani moči pripoveduje o dajanju in prejemanju. Kruh, ki je sicer protagonist pa tako postaja in ostaja slejkoprej v ozadju. Tu je govor o človeku in o človeškem in v fotografski alegoriji kruha se tke in snuje razumevanje življenja in lepote v preprostem. Biblija stvaritve in hvalnica kruhu pa se preobraža v odo rokam, delu in dotiku...
Razstava bo najverjetneje potovala še v Trst in tisti, ki ste jo tokrat zamudili in vas bo pot povedla kaj na ono stran meje, vabljeni na njeno ponovitev...
TC
Srečanje z zborovsko dirigentko
Martino Batič
je 13. Svečana do zadnjega kotička napolnilo osrednji prireditven* prostor Lavričeve knjižnice v Ajdovščini. Pogovor z domačo gostjo je vodila Ivana Slamič in prijetno domače vzdušje je bilo zagotovljeno.
]i Aartina Batič, najboljša mla-iVJLda zborovska dirigentka na svetu, po diplomi pedagoške smeri na ljubljanski Akademiji za glasbo 2002. in študiju zborovskega dirigiranja v Munchnu, od leta 2004 vodi zbor Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Minulo jesen jo
okrona zmaga na tekmovanj*1 mladih zborovskih dirigente^ v Stockholmu, pa se radovedne oči obiskovalcev kar niso mogle potešiti nad obličjem preprostega in razigranega domačega dekletca. Beseda nam je približala njeno življenjsko poslanstvo, 0 nadarjenosti pa smo se lahko
tudi prepričali v presenečenj*1 večera, ko je Martina ‘na l*^u mesta’ dekletom Stomažank 111 Siuskih pup ponudila izpopolnjevanje zborovskega petja.
Navdušenost in ponos gostovse je z druženjem v predverju knj*z niče stopnjevalo v pozen torko*' večer, ‘naše doline list’ pa je šele začel zeleneti.	larasci
jackson, ivana
Prvih deset let
Elvis Jackson - evropski vandravci
Konec leta 1997 so glave staknili David Kovšca - Buda (vokal in trobenta), Erik Makuc - Slave (bas kitara), Aleksander Kotnik - Rado (bobni) in Boštjan Beltram - Berto (kitara) in si rekli zakaj ga pa ne bi tudi mi žgali, če ga že skorajda vsak. V tej zasedbi so imeli prve vaje, le dva dni pred prvim kon-certom na pustno soboto, leta 1998 v klubu MKNZ v Ilirski Bistrici. Sledilo je leto špilanja po vseh slovenskih klubih in festivalih, nakar je napočil čas za snemanje prvenke Move your feet it's one o'clock, ki je izšla leta 1999 pod okriljem založbe Rock^Roll Rec in je navrgla kar 17 avtorskih poskočnic in priredbo nosilne teme TV serije Happy days. Po snemanju so se Elvisi podali na evropsko turnejo ( Slovenija, Hrvaška, Italija, Švica, Nemčija, Avstrija, Češka,...), katero so naslovili Ne moreste tolk posadit, kokr up'mo mi pokadit.
Po slovenski poletni festivalski kot prvenec, navrgel nadaljevanje A turneji sprejmejo ponudbo ali crossover mešanice ska punk bard ^ziv s strani režiserke in scena- core reggae metal poskočnic, zači-ristke Špele Kucler (TV Slovenija), njenih s svežimi idejami in kopico da pripravijo glasbo za kratkome- humorja, zapečenih na albumu Go tfažni mladinski film Jezni, ki je home and practice, na katerem so bil predstavljen na Portoroškem našle prostor tudi vse tri skladbe filmskem festivalu leta 2000. iz filma Jezni. Izdajo je pospremil Seveda delo opravijo brezhibno, zabavljaško domiseln videospot za Oktober 2000, je pri ta isti založbi pesem Hawaiian club, delo Vena
Jemeršiča, kasneje pa še video spot za skladbo Market sweets, delo Borisa Petkoviča - Olija, v katerem se je predstavil tudi znameniti posnemovalec Elvisa Presleya Oskar Trobec iz Vrtovč. Del gradiva je bil posnet na koncertu skupine v Hali Tivoli, kjer so ogrevali publiko razvpitim The Offspring. Med leti 2001 in 2004 so Elvisi nastopili na vseh pomembnih slovenskih festivalih: Rock Otočec, Rock Butale, Lent, Trnfest, Soča Reggae Riversplash...., kot pred-skupina Britancem Asian Dub Foundation v Križankah in odigrali pomembno vlogo na odrih širom Evrope: Italija, Avstrija, Nemčija, Češka, Švica, Hrvaška, BiH, SČG in Francija. Aprila in maja 2002 so gradivo za tretji album Summer edition posneli s priznanim producentom J. Kellom v Avstriji in Nemčiji, album je prinesel 10 novih skladb in ponovno posneti skladbi. Izdajo je pospremila evropska klubska turneja in video spoti za skladbe Weakies,
You and I, posnet v Beogradu in Get Up!. Oktobra leta 2003 je za krajši čas bobnarja Radota zamenjal Nenad Kostadinovski
-	Neno, bobnar skupine Scuffy Doggs, januarja 2004 pa je njegov stolček zasedel Sergej Ranjelovič
-	Runjoe, leta 2001 pa se je, kot gostujoči glasbenik, tolkala, vokal in ples, za nekaj časa pridružil me-hičan Bongo, ki je z Elvisi posnel album Summer edition in video spot You and I. Septembra 2004 so dočakali izid albuma v Nemčiji, sledile so izdaje še v Italiji, Švici, Franciji, Angliji, državah Beneluxa in na Japonskem. Skladbe Elvisov pa najdete tudi na lepem številu različnih kompilacijskih albumov v družbi največjih protagonistov svetovne SKA PUNK produkcije. Za svoje dosedanje glasbeno delo so Elvis Jackson do sedaj prejeli več nagrad: MARŠev gojzar za najboljši bend leta in za novinca leta po izboru uredništva Ra MARŠ iz Maribora, Bumerang oddaje Studio City, TV SLO 2 za najboljši
live bend leta 2000 in za najboljši bend leta 2002, Priznanje Občine Ajdovščina...., prava vrednost skupine pa se, vsekakor poleg kvalitetnih glasbenih izdelkov, občuti na koncertnih odrih, kjer so Elvisi najbolj doma. Leta 2005 je Buda skupaj s GKD SAN Ajdovščina pognal zdaj že znameniti Njoki festival, ki bo letos motorje zagnal že v tretje. Iz logov skupine Elvis Jackson poleg tega, da se ustvarja material za novi četrti album, ki naj bi bil nared v letošnjem letu, prihaja tudi informacija, da jih zaradi prezaposlenosti z osebnimi in drugimi glasbenimi projekti zapušča bobnar Runjoe, tako da so primorani poiskati nadomestilo. Razpisana je avdicija, čas za prijavo je do 20. 3. ‘07, več pa najdete na www.elvisjackson.com. Še ena malce bolj rumena. V začetku leta ‘07 so Elvisi dobili naraščaj, Buda in njegova spremljevalka sta povila sinčka in mu nadela ime Enej. Čestitke!
Ksimeroni, Foto: V. Casarsa
Nekega dne ugotovim: Vas, v kateri živim, je brez moških. Je sicer nekaj primerkov, ki kažejo ^ožne nastavke moškosti, toda afi se bodo razvili v moške, nihče ne ve. Kako bi vedeli za bitja med nič in štirinajstim letom, afi se jih bo v življenju dotaknil Vor>j, ki je značilen za pravega ■Peškega. Toda vse drugo... Otopim iz hiše in klepetam s sosedom, novim članom upokojenske druščine. Nobenega vo-nja. Pohodniške palice, vetrovka ^hljubljajo po dveh urah soliden fic, ki ni to, kar pričakujemo. Nladi sosed seda v avto. Izostrim v°halo in zavonjam nekaj neiz-■Perno prijetnega. To bo to, si rečem. S čim si se pošprical, ga takoj intervjuvam. Ni tisto, kar bi jPoralo biti po reklamnih meri-mi reče. Naslednji sosed dela ■■a vrtu in vonjam gnoj, ki ga tro-S' po zemlji, drugi stopa izza to-v°rnjaka in se od njega širi vonj P° mešanici bencina in olja, v Paslednji hiši ni nikakršnih po-ePcialnih moških kandidatov, Paprej je vonj po zdravilih in ■azkužilu, od naslednjega vonja P° hlevu, pravkar je stopil iz nje-§a, trgovec diši po sveti jezi, ko je PalagM blago v kombi, so mu radii dva zabojčka motovilca,
Kakšen moški pa si, če ne uporabljaš malizie
starejši gospod (na vasi vedno stric), ki je bil kmet in vaški frizer, strigel pa je vedno v hlevu, diši po starosti. Duhoviti sosed, ki je bil v življenju mnogo stvari, tudi odličen igralec na vaškem odru in je zaslužen za mojo ljubezen do resnično neresničnega sveta teatra, mi reče, da diši po vodi in žajfi. Nikjer nobenega pravega moškega! V duhu pa vidim nepregledno množico moških, mladih in starih, v športnih copatih in čevljih za v njivo, poskočnih in zvitih, s telesi košarkarjev in z berglami, ki plezajo na sanjsko ograjo in vpijejo v zvezdnato noč nad vasjo: hočem malizio.
Fellinijevsaka scena. Moški na murvi, ki vpije voglio una don-na. Moški na ograji, ki histerično vpijejo hočem žensko. Saj samo prek malizie prideš do nje.
Življenje, podrejeno reklami. Starejši zakonski par nagovarja mladeniča v vrsti pred sabo, da bi združili nakup. Če bo več kot petdeset reči novega denarja, bosta naslednji torek imela 10% popust. Urejajo strategijo plačevanja. Do razprodaje zalog je avtoradio skoraj zastonj. Mistri Beani, ki smo se jim pred nekaj leti smejali, stojijo v vrsti in čakajo, da trgovino odprejo in se razprodaja začne. Zaletiš se med police in iščeš, kje je izdelek, ki je 50% cenejši. Posebej označen. Potem vendarle ugotoviš, da niti približno ne maraš vsebine konzerve. Potrebuješ lestev, da ne bi pri iskanju knjig na zgornjih policah vedno nosila s seboj stola.
Krasna priložnost. Tristopenjska lestev samo za nekaj drobiža. Samo še dve sta, takoj panično pograbiš eno, res ugoden nakup, in šele doma ugotoviš, da si kupila dvostopenjsko po zelo normalni ceni. Enaka v Merkurju je bila cenejša, pa se ti je zdela predraga. Potrebuješ posebne baterije, vsak mesec jih porabiš šest. V Ajdovščini so mnogo dražje od enakih v bolnici. Gospa reče, zakaj plačujete dražje, pridite k nam. Izmodrilo te je in ji rečeš bencin, amortizacija avta, iskanje parkirišča, izgubljeni čas, celo cestnina, če zasanjan pozabiš na izvoz na Vogrskem in baterije so naenkrat še enkrat več.
Cenejše je dražje in vendar se vsi odločamo za cenejše, ki je dražje, ker verjamemo v cenejše. Omamlja nas cena izdelkov, s polic pa mnogi jemljemo podobne reči, ki so spretno zložene do po-pustnih in stanejo, kolikor pač stanejo. Kupujemo potrebne in nepotrebne reči, izračunavamo prihranek, ki je pri nepotrebnih res velik. Ne jem koruze, pa vendar imam v shrambi tri konzerve koruze valfruta, ker je bil nakup ugoden. Zdaj čakajo, da koga osrečim z njihovo vsebino. Koga, ki enako mara koruzo kot jaz?
Katrine, vedno fresh, omamno dišeče, kdaj pa so te zadeve še omamno dišale, vitke postave, ki se predajajo ritmu življenja, jadrnice, na katerih mladenke v oprijetih belih hlačah sijejo od moči in veselja, in končno nekaj za mojo generacijo (spet koruza!),
lepilo, ki protezo spremeni v tvoje zobe. Ženske. Spremenjene v objekte poželenja, moški, kot makaki visijo na vejah, ograjah, tulijo v noč brez pameti in dostojanstva. Spremenjeni v predmet poželenja. Človek predmet, podrejen predmetom. Podrejen zaukazanemu okusu in zaukazani izbiri, nesvoboden, ujetnik izdelkov postaja sam izdelek, ki je kupljiv, obenem zamenljiv za drugi, cenovno ugodnejši ali novejši predmet. Ali za predmet, ki se zna miselno prilagajati vsakokratnemu vladajočemu okusu. Češki sen, ki je slovenski, evropski, globalni...
Sodobni literarni junak naj bi ne bil več enak tistemu iz preteklosti, berem. Novi dogajalni prostor literature so letališča, nakupovalni centri, spalna naselja, prepolne ulice, kjer je človek sam. Prepuščen svoji samoti, bivanjski grozi, izgubljenosti, oddaljenosti od drugih bitij iste vrste in enakih problemov. V samoti sredi množice ga bombardirajo reklamna gesla, v žepu zvonijo telefoni, šele takrat mrtveci - izložbene lutke - spet postanejo živi, na njihovih ekranih se izrisujejo figure, ki mu pomagajo živeti, so skoraj zastonj, v ušesih so slušalke. Naprave, ki so na koncu komaj opaznih žic, so vse manjše in moja generacija bi morala vprašati dvoletnike, kako se jih uporablja.
Bližina je oddaljenost, jezik molči, grlo je zasuto s prstjo in če bi hoteli izkričati svojo bolečino, bi morali izumiti novega.
Sam skozi vas (svet), v temah tulijo latniki. Neoneo ekspresionizem, si rečeš, ker moraš natančna učiteljica vse opredal-čkati, ker kdo ve, komu bo prišla še prav tvoja ugotovitev. Vse je ekstaza, ekstaza smrti. In do rojstva nove Evrope je še strašno daleč. In kdo ve, če je rojstvo sploh še možno, saj je čas, ko so bile revolucije, drugovi, su samo krvave, že zdavnaj minil. Rojstvo novega človeka z etično obnovo pa je fatamorgana. Živeti, živeti je smisel človeka, so oddaljene sanje. Umor in ubijanje sta postala športna disciplina in mi smo gledalci dogodkov. Vse je igra, vmes jemo hamburger. Po končani tekmi ploskamo svojemu zmagovalcu ali opravičujemo svojega poraženca. Do nasvidenje v naslednji vojni. Kam od tu? Nikamor, ker se nikamor ne da. Ostaja ti intimni svet, ostaja ti tvoja notranjost. Potovanje vanjo pa je mučno, ker je pokrajina neznana in nepregledna, ker so poti neizhojene in reči, ki jih lahko odkriješ, nevarne. Ti ostaja svet literature? Svet kot da bi bilo? Ti sam si ta svet, križan na reklamna gesla nemočen tuliš v noč, tako kot ti je zaukazano: hočem! Kaj? Bergle, brez katerih ne moreš živeti. Bergle so ležeče zapisane besede, ki so jih rekli Dane Zajc, Srečko Kosovel, neznani študent iz Tuzle pred mnogimi leti v slavističnem seminarju in Vitomil Zupan. Hodim lahko samo z berglami. In cel zapis je reklama za bergle.
Ivana Slamič
18
kultura
...če v srcu dobro mislite... Poskočnice
»Pozdravljeni prijatelji, ki ste se tukaj zbrali, ker v srcu dobro mislite!...«
^Tpako nas je letos, na večer pred
x kulturnim praznikom, pozdravil predsednik KD Vrnivec David Pizzoni, v prenapolnjeni sobi KS Cesta.
Sicer pa nas tisti večer ni motilo niti to, da naš prostor poka po šivih. Kot pozdrav smo vdahnili Zdravljico, iz grl naših pridnih Cestnarjev, ki jih v presenetljivo ubranost vodi Egon Stopar.
Letos smo se napajali v prisrčno spontanem nastopu noneta (Franceta Batiča) in none (Vedrane Tomažič), ki sta, svojim nadobudnim vnukom skušata dopovedati, da »tuje šege in navade«, ki zadnje čase brez vsake cenzure in carine prepravljajo naš materjalni, še bolj pa moralni in kulturni trg, niso nujno edino zveličavne in vredne čudenja.
Ko je nona pripovedovala, kako so v naši vasi pridelovali in pekli kruh, prali na Vrnivcu in se je nono šegavo spominjal, kako je nekaj dni prenašal šopek zvončkov, nabranih v
Zajemarovci, ker si jih ni upal podariti izvoljenki, so se oči starejših vaščanov zasolzile in sivolase glave so resno prikimavale. Za čuda, tudi mlajšim ni bilo odveč poslušati o »cajtih«, ki so oddaljeni komaj pol stoletja in se zdijo včasih tako čudno daleč, včasih pa, kakor bi se jih še vedno lahko dotaknili.
In se je dotikal naš spomin tistega večera, v plemeniti pesmi in besedi, Prešerna, Gregorčiča in pokojnega domačina Remškarja, globin, v katere se med letom tako malo zaziramo. Kakor bi nam ne pripadale več, ali kakor da jih ne potrebujemo, se včasih zdi.
Da pa le ni čisto tako, da smo smrtno naveličani političnih zdrah in črne kronike, rumenih opravljanj in bolečih spoznanj, s katerimi nas zasipajo mediji, kažejo prav taka, sila preprosta, skoraj spontana, pa tako prisrčna druženja. Vsaj ob takih večerih se zdi, kakor da sosed sosedu
spet postaja več kot mimobežni znanec, ki ti skozi avtomobilsko šipo tu in tam pomaha, včasih potrobi, sicer pa komaj veš kako mu je ime.
Cesta je mlada vas, z veliko otroci. Zagnanci KD Vrnivec bi radi vključili čimveč mladine v kulturno športno dogajanje. Kulturni praznik, obletnica požiga kot krajevni praznik, prisrčno srečanje mladega in starega v sproščeni zabavi (Žur pri Vernu) in več športnih prireditev, se je že ustoličilo.
Bolj kot obnavljanje starih navad za vsako ceno, vidim v vsem skupaj rdečo nit druženja ljudi, ki se tako spoznajo, odkrivajo, cenijo, bogatijo drug drugega.
Na tem svetu ni nihče otok. Včasih smo bili združeni v dobrem in slabem. Preden postanemo popolni tujci, duhovni in kulturni vrtičkarji/lahko poskusimo z dobro mislijo, dobro voljo, pridnostjo z zvestobo slovenstvu in besedi, ki so jo naši dedki in babice tako težko in včasih s krvjo ohranjali, obnoviti male skupnosti. Vse, kar nas ne odtujuje, kar ne poraja nestrpnosti in sovraštva, je dobro. Če pa še olepša nekaj ur, prikliče nasmeh na usta in solzo toplega spomina v oči, če sklene odtujene dlani, je naravnost odlično. Zato iz srca in s hvaležnostjo pozdravljamo prizadevne ljudi v naši KS, ki skušajo tudi do tistih, ki ne moremo v gledališče in opero, ki so nam visoko razredne prireditve nedostopne, prinašati lepoto prave besede, milino slovenske pesmi, razgibane veselosti in toplino pristnega človeškega srečanja!
Jožica Pizzoni

Počastili Frana Žgurja
25. februarja so v Podragi pripravili večer Žgurjeve poezije in njegove uglasbene pesmi. Jurij Rosa, prof. zgodovine, je uredil ob tej priložnosti izdano knjižico o Franu Zgurju, ki vsebuje tako izbrane pesmi kot besedo o njegovem življenju in delu, ter lik »vipavskega slavčka« tudi predstavil. Knjižico je s slikovnim materialom opremila in v veliki meri oblikovala Lilijana Vidrih Lavrenčič, prof. zgodovine, pesmi zanjo pa v sodelovanju z urednikom izbrala Bojana Pižent Kompara, profesorica slovenščine, ki je tudi svoje diplomsko delo že pred 15-imi leti namenila slavnemu Podražanu in tako opomnila, da je mogoče po krivici malce prezrt. Knjižico je založila Župnija Podraga, saj je bil eden od pobudnikov in »pospeševalcev« celotnega projekta tudi domači župnik g. Bogdan Vidmar.
IV Ta prireditvi so sodelovali Kalan, ženski zbor Svatovanje v Podražani, otroci in mladi, glasbeni obleki Stanka Premrla, z občutenim prebiranjem nje- MePZ Stanko Premrl pa je zapel gove poezije pod mentorstvom na Murnovo besedilo in glasbo Suzane Krečič. Predstavile pa so mladega skladatelja P. Quaggiata se tudi različne pevske zasedbe Sneg ter na besedilo Frana in sicer otroški, ženski in meša- Žgurja Jurjevanje, ki jo je za mla-ni sestav pod vodstvom Nadje dinski zbor uglasbil E. Adamič, Bratina, ki je vse tri omenjene za- za mešani zbor pa priredil M. sedbe odlično pripravila. Otroci Kokol. Prijateljeval je z mnogimi so zapeli Žgurjevo otroško pesniki in pisatelji, med drugim Zazibalka, ki jo je uglasbil Pavel z Bevkom, Gradnikom, Murnom.
Slednjemu je bilo pri Sandrovih tako všeč, da si je privzel kar njihovo hišno ime, tako se je podpisoval Aleksandrov.
Prireditev je potekala v nabito polni nekdanji podraški šoli, ki je preurejena v kulturni dom, in kjer si je bilo po končani prireditvi mogoče ogledati še pregledno razstavo, ki jo je pripravila že prej omenjena Lilijana Vidrih Lavrenčič, o življenju in delu tega nesojenega trgovca v domači trgovini med sladkorjem in moko ter otrobi, kot je sam rekel, ki zaradi matematike ni napravil realke v Gorici. Bil je pesnik in pesem je bila njegovo življenje.
Družabno srečanje po končanem uradnem delu je bilo namenjeno nastopajočim in poslušalcem. Podraške gospodinje so napekle veliko dobrot. Tako je torej vsa vas prispevala drobec v mozaik prelepega večera.
mag. Lejla Irgl
Alje Furlan so razigrale otroke ene in odrasle druge roke v soboto, 10. dne februarja, v Lični hiši našega mesta.
/'~'\b sprehodu med radoživi-V>/mi pesniškimi stvaritvami Aljine nove pesniške zbirke za otroke smo se prepričali, da so Poskočnice zdrave vsem, ne zgolj predšolskim otrokom in nižjim osnovnošolcem, ki so jim namenjene.
Z ilustracijami se je pod vseh
osemnajst pesmic podpisala dvanajst letna Karin Krapež in že na ovitku mične knjižice v zgodbico povezala vse domišljijske like-Njene risbice so bile postavljene tudi na ogled, pa so otroci sami izbirali smeri pohajkovanj. Med sladkanjem z bonboni so tako spoznali dogodivščine treh kamenčkov, z rolko potovali čez mavrico in z vlakom tudi obkrožili svet. Nekaj bolj enostavnih so si za poobedek z veseljem zasidrali v spomin.
Pa smo vsi obiskovalci za rokami na potep poslali tudi noge in misli ter v večer odhajali lahkotnejši in bogatejši.
larasa
Mostova čitalnica
v Pilonovi galeriji
V občinski program prireditev ob kulturnem prazniku se že nekaj let zapored vključuje tudi društvo MOST. Letošnji prispevek je bil literarni večer - Mostova čitalnica v Pilonovi galeriji.
T iterarna dela - prozo in po-A^ezijo, ki so jih napisale članice krožka kreativnega pisanja pri društvu Most, sta predstavili Lara Samec in prof. Ivana Slamič, ki je kot mentorica krožka tudi sestavila program. Večer so s svojimi glasbenimi prispevki,
skladbami za kitaro in čelo, P°' pestrile nadebudne učenke glas' bene šole Vinko Vodopivec.
Tudi kultura - glasba in poezij3 - je lahko stičišče, kjer se srečuje ustvarjalnost mlajše in starejše generacije.
Dora Furlan; Foto P.Brecelj
Praznik kulture na Brjah
Po brejsko
Društvo Norma 7, ki domuje na Brjah je v petek, 16. februarja obeležilo slovenski kulturni praznik v prostorih nekdanje šole na Brjah z odprtjem razstave likovnih del slikarjev KUD Goriška paleta.
TJ azstava je nastajala pod na-XVslovom »Morda bile so le sanje...«. Svoja dela so razstavili: Marinka Gatnik, Zrinka Ocelič, Majda Štokelj, Eda Zega in Alenka
Zimic iz Nove Gorice; Katarin3 Prinčič iz Šempetra; Anka S-Starič, Ljubljana; Nevenka Šutil3> Solkan; Mihaela M. Tihelj, Vip3va ter Ajdovka Nika Škofič.
Odprtje razstave je spremi)3' la poezija Mihaele M. Tihelj ih Bojana Bizjaka. Za branje besedi sta jima na pomoč priskočili ml3 da Nina Trebovec in Majda Birsa’ obe z Brij doma.
Glasbeno sceno pa je oblikova la le Nika Škofič na bobnu djeh1 be, didžiridu Anke S. Starič p3 r zanemela bolezen.
Za pokušino brejskih vin je P° skrbelo Društvo vinogradnik°v in vinarjev Brje, ki so večer z d° bro kapljico podaljšali še pozh° v noč.	itni
19
razno, fosili
V knjigo tradicije
Ječanj ob dnevu Osnovne šole Dobravlje so se v fantovskem večeru 15. februarja zapisali nekdanji uČenec Ivan Mermolja, rodni Bric Dimitrij Kodrič in vokalna skupina Stomažanke. Že popoldan so na ogled v večnamenskem prostoru postavili tudi dela likovnega natečaja Po čebelah se zgleduj.
P° uvodnemu pozdravu rav-A natelja, Antona Žagarja, in Nahvali vsem, ki so k prijetnemu večeru pripomogli, je nadaljevanje že 9- tradicionalnega srečanja z ustvarjalci Dobravskega okoliša tkalo niti pogovora, slik in pesmi.
Vrata kulturnega druženja so s štirimi skladbami odprla dekle-
ta pod vodstvom Vesne Kobal. Kratek vpogled v življenje akademskega slikarja Dimitrija Kodriča, ki od 1938 sledi sreči v tujini, ustvarja v Avstraliji in se zadnji desetletji posveča zgolj slikarstvu, je povabil k razstavi njegovih akvarelov. Klepet z Ivanom, osrednjim gostom večera, pa je povezoval Primož
Troha.
Sprehod med spomini domačina, ki kot Cestnar v šolo vstopi v Vipavskem Križu in jo nadaljuje v Dobravljah, je polno dvorano dodobra nasmejal z vrsto humornih anekdot. Beseda, ljuba mu že v osnovnošolskih klopeh, ga vodi k študiju slovenščine in primerjalne književnosti. Kratkemu poskusu profesure in delu v knjižnici v začetku 90’ sledi globlje družbeno osveščanje z Novo, Stranko Podjetnih, Ustvarjalnih in Svobodnih Tokov. Pa močni tokovi z željo po svobodi in pečatom ustvarjalnosti oblikujejo tudi današnjo obalo. Nekdanjega varovanca, sedaj močno prepoznavnega kulturnega ustvarjalca, radijca in pisca, urednika in poeta. Očeta.
In je Iče prijetni družbi poklonil še delček svoje otoške poezije, da se je sproščena beseda ob kapljici pletla še globoko v večer.
larasa
Ustvarjalno med počitnicami
Zveza prijateljev mladine je med šolskimi zimskimi počitnicami organizirala številne aktivnosti za otroke in mladino. Tudi letos smo organizirali petdnevni tečaj smučanja in bordanja na Črnem Vrhu nad Cerknim, v sredo, 21 .februarja pa smo se odpravili na izlet v Ljubljano, plavali smo v vodnem mestu Atlantis, v Koloseju pa smo si ogledali animirani film »Sezona lova«.
torek smo se odpravili na pustni sprevod in se posladkali s krofi in sokovi. V sredo smo izdelovali ploske lutke iz kartona in pripravili gledališko igrico. Naslednji dan smo izdelovali družabne igrice (Človek ne jezi se, Mlin, Spomin in sestavljanko) in se z njimi igrali. Zadnji dan, v petek, smo pod vodstvom Zdenke Premrl pekli krhko pecivo in se zabavali ob družabnih igricah.. Delavnic se je vsak dan udeležilo okrog petnajst otrok. Otroci so pokazali veliko ustvarjalnosti in se ob tem tudi zabavali. Z veseljem pričakujejo nove ustvarjalne delavnice, ki jih bomo organizirali v marcu. Oblikovali bomo spomladansko cvetje in spekli torto. Vabljeni!
Urška Štrancar
TVTa sedežu zveze v Rizzattovi vili smo pripravili pester program ustvarjalnih delavnic. Za vsak ustvarjalni dan smo pripravili drugačno temo in tehniko, s katerima so otroke in mlade seznanjali mentorici Nike Škofič in Urška Štrancar. Prvi in drugi dan smo ustvarjali pustne maske iz kaširanega papirja, ki smo jih poslikali z akrilnimi barvami. V
Zima zima bela v bazenu obsedela
Tek na smučeh, šolo alpskega smučanja ter šport-in smo poimenovali ZIMOVANJE 2007. Projekt pod okriljem organizacije Zavoda za šport Ajdovščina se je odvijal v mesecu februarju. Zaradi mile zime pa smo morali z razliko od prejšnjih let odpovedati vse aktivnosti alpskega smučanja za predšolske ter šoloobvezne otroke. Kljub temu pa je bilo dogajanje med zimskimi počitnicami popestreno z novim programom ŠPORT-IN katerega se je udeležilo 25 otrok med 6. in 12. letom starosti 'z Ajdovščine in okolice.
T^Va je čas počitnic zanimiv je A-/vsem popolnoma znano, zla-sti otrokom, ko jim celih 7 dni ni
potrebno obiskovati šole kar pomeni usmerjanje prostega časa v početje stvari, katerih si najbolj
želijo.
Dejstvo je, da je smučanje med zimskimi počitnicami šport številka ena. Vendar pa je letošnja zima tako organizatorjem športnih programov kot upraviteljem smučišč povzročila kar nemalo težav. Zaradi tega smo bili primorani vse aktivnosti, ki so bile povezane s alpskim smučanjem odpovedati, čeprav smo do zadnjega upali na snežni metež, ki bi omogočal izpeljavo tečaja in tako otrokom pričaral težko pričakovano vijuganje po snežnih strminah.
Z izgradnjo notranjega bazena se je povečala možnost izvajanja
raznoraznih športnih dejavnosti v ŠC POLICE. Eden izmed programov, ki smo ga letos prvič ponudili, je bil namenjen otrokom, ki jih alpsko smučanje ne privlači, kljub temu pa želijo svoj prosti čas preživeti na športnih površinah.
S pomočjo športnih društev in njihovih prostovoljnih delavcev je imel program bogato vsebinsko zasnovo. Spoznavanje sovrstnikov, rib ki živijo v pokritem bazenu ŠC Police, raznoraznih živali na pohodih, športnih aktivnosti ter teorije (npr.zakaj jajce plava v slani vodi) dajejo takšnim programom svojevrsten pečat ter zabavo
preko katere je športna dejavnost zanimiva.
S sedežnico na tekaške smuči
V letošnjem letu so bile jase na Črnem Vrhu nad Idrijo pobarvane v zeleno. Tako smo se morali na tečaj teka na smučeh odpraviti s sedežnico iz smučišča Javornik. Tečaja se je udeležilo 15 udeležencev različnih starosti, razporejenih v dve homogeni vadbeni skupini. Klub otoplitvam pa smo v dobrem sodelovanju s smučiščem Javornik uspeli ohranjati tekaško progo tako, da smo lahko tečaj tudi uspešno izpeljali.
Primož Sulič
skali smo zvončke, našli korale
Konec januarja sem se z vnuki anom, Špelo in Veroniko odpe-)al do Uhanj, za namenom, da v rajih moje mladosti preverimo, 1 ze cvetijo zvončki. Ponavadi 8remo z Uhanj po levem bregu 'Pave do Doljnega mlina, ker je am teh pomladnih rož največ. 0krat smo se proti jezu Doljnega a lna odpravili po desni strani. v^prav je to sončna stran, zvon-j. °v nismo našli. Ko smo se vrača-Proti Uhanjam sem, razumljivo, e§ledoval tudi zidove iz name-, nega kamenja in posamezne upe »grublje«. Tako levi kot desni
Fosili - naša naravna dediščina - 51
breg sta od Uhanj navzdol polna večjih in manjših skal in kamnov, največkrat razmetanih, ponekod pa zloženih v zidove in kupe, ki so nastali, ko so čistili njive in travnike. Prav v vsakem od kamnov so ostanki nekdanjega življenja - večji ali manjši. Kamenje, fosili ali samo ostanki fosilov sodijo v geološki dobi paleocen in eocen, starosti od 60 - 50 milijonov let. Posamezni kamni in skale so sestavljeni iz kosov in koščkov kamnin različnih oblik, velikosti in starosti. Na pogled so to svetlo do temno sivi apnenci, pa tudi la-porovci in peščenjaki. V vseh so fosili.
Na predelu, ki mu domači pravijo Kalinovec, malo nižje od hiše Ivana Bačarja, sem našel nekaj primerkov z lepo vidnimi fosili, predvsem foraminiferami. Razbil sem večji kamen v katerem so bili manjši koščki, ki so se že na videz razlikovali od matične kamnine.
Doma sem manjši košček (6x3 cm) obrusil in pod mikroskopom zagledal izjemno lepe koralite korale Actinacis cognata. Nekaj primerkov s to koralo imam sicer že od prej, vendar je ta »mrežica« in »zvezdice« - koraliti v njej, tako izrazita, da je res vredna članka. Koraliti imajo le dober milimeter premera pa vendar se ob primerni povečavi vidi vsa notranja struktura v koralitu, zunanja pa v povezovalni mrežici. Ta korala je ena od najbolj znanih pa tudi najlepših koral spodnjega eocena in pa-leocena. Ponavadi so ob njej tudi druge korale npr. Dendrophyllia candelabrum in Baccarela vipavi-ca.
Na našem območju je veliko kamnin iz obdobja paleocena -spodnji eocen. Iz njih so pretežno sestavljeni vipavski griči, območje od Ustij do Malih Žabelj, okolica Vrhpolja, predel nad Slapom itd. Vse to je eno samo veliko nahaja-
lišče fosilov. Posamezni predeli so že dobro raziskani, nekaterih še nisem dovolj dobro raziskal, vsega pa se raziskati pravzaprav niti ne da. Gotovo pa je, da se na tem območju skrivajo še mnoga presenečenja, eno takih je tudi primerek s koralo z najdišča Uhanje - Kalinovec. V primerku so tudi
foraminifere - asiline, numuliti in alveoline. Zanimivo je, da so vsi fosili v primerku celi in vsi majhni. Lahko bi rekli, da je včasih majhno lepše kot veliko. Je pa brez ustrezne povečave očem skrito. Odkar pa imamo sodobne fotoaparate pa tudi to ni več problem. S. Bačar - se nadaljuje
20
farni zvonovi
Srečanje s profesorjem msg. Janezom Zupetom
Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina je v letošnjem mesecu kulture v Lični hiši gostil duhovnika, profesorja monsinjorja gospoda Janeza Zupeta. Njegov življenjepis, predvsem pa njegovo obsežno literarno delo, je predstavila dr. Lucija Nabergoj.
ospod Zupet je pred 35 leti pri-VJ šel v vipavsko Malo semenišče za študijskega prefekta ter obenem poučeval verouk in telesno vzgojo. Že leta 1973 pa je na Srednji verski šoli prevzel pouk angleščine in francoščine, vmes je po potrebi poučeval tudi nemščino. Ko je bila leta 1991 ustanovljena Škofijska gimnazija Vipava, je začel odgovorno in uspešno poučevati latinščino, do današnjih dni. Svoje bogato jezikovno znanje pridno uporablja pri prevajanju teoloških in filozofskih avtorjev in raznih svetopisemskih
priročnikov. Nezamenljiv je njegov delež pri zadnjem standardnem prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov. Je član društva slovenskih književnih prevajalcev, uredništva mednarodne revije Communio in sveta revije Tretji dan ter sodelavec raznih revij in časopisov. Od leta 1986 pri Mohorjevi družbi ureja zbirko Religiozna misel od leta 1975 je tudi duhovni pomočnik v Vipavi.
Glavni razlog za letošnje srečanje je njegovo najnovejše delo, prevod knjige s komentarji z naslovom Kumranski rokopisi. Gost je obširno pojasnil tako okoliščine nastanka teh rokopisov, kot tudi samo vsebino. V nadaljevanju podajam le nekaj misli in poudarkov iz njegovega zanimivega izvajanja.
Izraz »mrtvomorski ali kumranski rokopisi« ima moč, da vzbudi podobe časa in čustva celo pri tistih, ki imajo le bledo predstavo o njihovi vrednosti. Naslov kumranski rokopisi se nanaša na stare rokopise, ki so jih odkrili na različnih krajih Judovske puščave v bližini Mrtvega morja. Glavno in najslavnejše najdišče rokopisov je kraj Kumran, zato se je uveljavilo poimenovanje
po tem kraju. Leta 1947 do 1956 so v bližini tega kraja v enajstih votlinah našli različne izdelke iz različnih materialov, predvsem iz lončenine, in rokopise v treh jezikih, v katerih je napisano Sveto pismo: v hebrejščini, aramejščini in grščini. Na območju Kumrana so našli blizu 900 rokopisov; ti so na kraju najdišča večinoma razpadli v manjše kosce, ki jih je vseh kar petindvajset tisoč. Samo nekaj rokopisov se je dobro ohranilo v celoti. Kumranski in drugi mrtvomorski rokopisi so bili napisani v obdobju od leta 250 pred Kristusom do leta 68 po Kristusu.
Kaj so pravzaprav mrtvomorski ali kumranski rokopisi? To so dokumenti, ki so s črnilom na osnovi ogljika zapisani večinoma na živalske kože, včasih pa na papirus. Pri vseh zvitkih gre za judovska religiozna besedila. Dejstvo, da so vsi spisi religiozni, je presenetljivo. Te verske spise je mogoče razdeliti v dve kategoriji: svetopisemska in nesvetopisemska besedila. Pri svetopisemskih besedilih gre za prepise hebrejskega Svetega pisma (krščanska stara zaveza). Tako kumranski rokopisi posredno in
neposredno dokazujejo zgodovinsko verodostojnost Svetega pisma kakršnega poznamo mi. Nesvetopisemska besedila so prepisi religioznih besedil, ki jih ni v Svetem Pismu. Delijo pa se v dve kategoriji: nesvetopisemska besedila, ki so bila znana že pred odkritjem mrtvomorskih rokopisov, in nesvetopisemska besedila, ki so bila do razvozlanja teh rokopisov popolnoma neznana. Med daljšimi spisi so najpomembnejši Pravilo skupnosti, Damaščanski dokument, Vojni zvitek, Hvalnice in Tempeljski zvitek. Od mnogih razhajanj, ki so jih ti rokopisi povzročili, je verjetno najstarejše vprašanje o identiteti skupine, ki je ustvarila te spise. Ta spor je še vedno odprt. Nikakor ni res, da je bilo že prvi mesec po odkritju zvitkov jasno, da so jih napisali Eseni, ki so bili na začetku krščanstva gotovo ena najpomembnejših skupin v judovstvu. In kdo so bili ti Judje. Pobožni in večinoma izobraženi, ki so se zatekli v Judejsko puščavo, v Kumran in so hoteli ostati zvesti svoji zavezi z Bogom, se odvrniti od sveta brezbožnosti in laži ter se vrniti k Mojzesovi postavi.
Zato so temeljito proučevali Sveto pismo, ne le Postavo, temveč tudi preroke in psalme. Vera in nauk kumranske skupnosti vsebuješ več potez, ki kažejo na presenetljivo podobnost z oznanjevanjem i° življenjem najstarejših kristjanov. Nedaleč od Kumrana, na obrežju Jordana je nastopil Janez Krstnik, oznanjal in opravljal krst pokore in spreobrnjenja. Bistvena razlika med kumranskim gibanjem in krščanstvom pa je, nenazadnje, pogojena z osebnostjo ustanovitelja teh dveh verskih gibanj. Medtem ko se je Jezus iz Nazareta razodel kot »Kristus sin živega Boga«, pa je bil ustanovitelj Kumrana učitelj pravičnosti nedvomno verski genij, a vendar zgolj človek. Tako pa se tudi verska razsežnost Kumrana, zaprta v ozko izvoljenost, ne more meriti z univerzalno duhovno razsežnostjo krščanstva.
Na tem mestu se gospodu Zupetu v imenu Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina in vseh udeležencev večera še enkrat zahvaljujem za zanimiv večer, predvsem pa za štiriletno garaško prevajalsko delo.
Niko Ličen
Zasajen v zemljo se neba dotika
Besede iz pesmi Poetu iz zbirke poezij Polna dlan zvezd Marka Rijavca - mladega, 25 letnega pesnika, doma iz Dornberka, diakona v župniji Sturje
farnih zvonov prav na kulturni praznik.
Marko Rijavec - veder in nasmejan gleda v svet z odprtimi očmi.. V kratkem pogovoru smo ga spoznali kot pesnika in diakona, razkril je tudi nekaj želja, ki niso nič drugega kot želje po razdajanju.
Pesmi, ki so zbrane v vašem prvencu, so začele rasti leta 2000, ko ste bili dijak Škofijske gimnazije v Vipavi.
Kako je biti pesnik? Ali ste čustvena oseba, »zasajena v zemljo, ki se neba dotika«? Kje iščete navdih?
Biti pesnik je zanimivo, zelo zanimivo. Mislim, da je ta metafora »zasajen v zemljo se neba dotika« kar primerna, ker je pesnik zelo ekstremna osebnost. Ima veliko veselja, to veselje je popolno; kadar se žalosti, se vrne do tal. Mislim, da to je tisto najbolj značilno za vsakega pesnika.
Biti pesnik je na neki način slabo prav zaradi teh ekstremov, je pa tudi zelo lepo, ker deliš vse z ljudmi, ki jih imaš rad, ki so ti dragi, ki so postavljeni na življenjsko pot. Je nekaj lepega, kar je Bog zasadil v tvoje srce, nekaj s čimer začutiš svet okoli sebe in te občutke daš vsem, ki jih srečuješ.
Navdih pa je zelo spremenljiva stvar. Lahko pride ob malenkostih ali velikih dogodkih, čeprav navadno prav ob teh najmanjših stvareh, ki jih mogoče drugi ljudje niti ne opazijo.
V diplomski nalogi na Teološki fakulteti ste pisali o svetopisemskih motivih v poeziji Simona Gregorčiča.
Ali vam je ta pesnik posebno pri srcu? Po kakšni literaturi še radi posegate?
Pesnik Simon Gregorčič je v bistvu nekako povezan z mano. Povezan zaradi tega, ker imam nek delček korenin tam z gore, kjer je on ustvarjal, kjer se je dobil, namreč v Drežnici, čez hrib od Vršnega.
Simon Gregorčič mi je pri srcu, ker je na razumljiv, preprost način podal življenjske modrosti veliko ljudem. Zelo sem vzljubil njegov način ustvarjanja - to je bil pesnik s srcem. Pesnik s srcem zares začuti človeka, kateremu piše. Prav zaradi tega je kakor ne bom rekel ideal, ampak vzornik, pesnik, po katerem vlečem vzporednico.
Simon Gregorčič je živel v času, ki je zdaj že preteklost, pred sto leti. In mogoče je prav ta moja diplomska naloga, ki sem jo skušal
posedanjiti, nekakšen poskus, da se ta poezija pokaže kot nesmrtna da postane navdih tudi za današnje ustvarjanje; mogoče na drugačen način kot v njegovem času, ampak na teh temeljih.
Literatura? Meni je všeč leposlovje, kakršno koli, samo da ni zelo trivialno; za razmišljanje: Dostojevski, Rebula, slovenski pesniki...
Ste pesnik, diakon, pred vami sta novomašniško posvečenje in duhovniško delo. Kakšno je vaše poslanstvo?
Kot diakon sem nekje vmes. Nisem ne eno ne drugo: nisem več ne bogoslovec, ne laik, hkrati sem že klerik, ampak ne še tisto, kar bi mogel biti. Na novomašniško posvečenje gledam z veseljem, se ga veselim. Mislim, da bo to krona prizadevanja, da nekaj naredim iz svojega življenja. V bistvu pa bo to šele začetek vsega. Diakonska služba je tudi priprava na to. Duhovniško delo pa je spet stvar zase. Mogoče ne pušča veliko vidnih sadov ampak je zahtevno. Me veseli prav zaradi tega, ker se dela z ljudmi. Ljudem lahko prinašaš veselje, radost, pomagaš v njihovih težavah in preizkušnjah.
Veliko me sprašujejo, kako se da biti in pesnik in duhovnik, glede na to pesniško naravo, ki je bolj ekstremna - če se to sploh da? Mislim, da je biti pesnik in duhovnik nekaj zelo podobnega, prinašati nekaj božjega ljudem. Čeprav se mogoče ne zdi vedno tako, da je to, kar prinaša, božje, deli tisto, kar mu je Bog podaril, z ljudmi, ki so mu postavljeni
na pot. To je duhovniški poklic
-	približati Boga vsem ljudem. Nekaj takega, odkrivanje lepote
-	pesništvo je hkrati tudi poslanstvo duhovnika.
Sence (iz zbirke Polna dlan zvezd)
Da iskanje Njega moja je naloga, me vsakokrat ponovno zjutraj strezni, ko sen mi z roso vzame Bog in te odpre oči, da vidim sence v močvirju
strašnem, temnem, da postane svetlo spet na nebu z modrimi oblački.
Brez teh, ki skupaj z mano so v močvirju istem, bil bi le kot slap brez vode:
tako pa v Njegovih rokah škarje sem, ko trnov grm režem, da osvobodim.
Kakšni pa so vaši cilji, želje in načrti?
Želja in načrtov je vsekakor veliko. Najprej, da bi znal biti človek do ljudi, kakor pove Pavček v eni svojih pesmi. Biti človek v takšnem smislu, da ne streže
samo svojim željam, načrtottL ampak da postanejo njegove želje in načrti predvsem želje in načrti ljudi, ki so okoli njega.
Glede pesništva - ustvarjanje je moja želja, velika želja, da ne bi nehal pisati pesmi in proznih del. Nekaj je že v načrtu ... botn° videli, kaj bo nastalo ...
Ali je morda vaša druga dlan že prepolna zvezd? Ali smemo pričakovati naslednjo zbirko p°' ezije?
S temi zbirkami je tako: neka) časa se mora nabirati. Tudi če je že prepolna dlan, mogoče ni prepolna kvalitetnih pesmi, ta' kih, ki bi zaslužile priti drugim ljudem pred oči.
Naslednja zbirka? Če bo kdaj? Upam, da bo. Vse to so še zaniish« ne konkretni načrti. Je bolj moja želja in želja teh, ki me bolj P°' znajo.
Kazimiera Lulik
POSTNI VEČERI
2007
V DVORANI SREDNJE ŠOLE VENO PILON V AJDOVŠČINI ob 20. uri:
petek, 9. marca 2007:
prof. Janez Suhadolc
JOŽE PLEČNIK - ARHITEKT ZA VSE ČASE
petek, 16. marca 2007:
akademik dr. Janko Kos
EVANGELIJ V POGOVORU S SLOVENSKO KULTURO
petek, 23. marca 2007:
dr. Bernard Špacapan, dr. Nada Gortnar, psiholog Tomaž Torkar PASTI IGRALNIŠTVA
Vabi Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina	__
21
politika, ppp
TATVINE: GSM aparatov; iz Pisarne v Ajdovščini, kjer je ne-j^anec izkoristil odsotnost usluž-enke; v ajdovskem gostinskem °kalu, znamke Sony Ericson; na ^lovišču v Ajdovščini; v gostilni Štukelj v Selu in v Stolp baru v ^Idovščini; motorne žage znam-Ke Husquarna, s serijsko številko ^4800570, v Ajdovščini; 2000 iiRO iz osebnega vozila; brisalca 'n prednjega desnega smernega k^alca z osebnega vozila Renault električnih in mrežnih kablov, uči, bakrenih cevi in drugega in-Ventarja v skupni vrednosti okoli Ji 000 eurov iz objekta gradbiš-Ca nakupovalnega centra Hofer v Ajdovščini; registrskih tablic GO -10-53A s kombiniranega vozila ast VDC Ajdovščina; okoli 200 >trov dizelskega goriva iz bagra ast podjetja Primorje na gradbiš-Cu hitre ceste na Mlakah, škode okoli 200 eurov; 350 litrov di-2elskega goriva iz dveh tovornih v°zil parkiranih na parkirnem Prostoru bencinskega servisa v Vipavi; okoli 100 litrov dizelskega goriva iz delovnega stroja last S(TP Primorje in 4 drenažnih cevi ^nižine 5 metrov, škode je za okoli d0 EURO; denarnice z osebnimi dokumenti in bančnimi karticami j* ženske torbice iz stanovanjske hiše v Malih Žabljah;; motorne 2a8e znamke STIHE 041, vrtalnega stroja znamke Iskra in akumula-
torskega vrtalnika Fanvold iz garaže v Ajdovščini; iz gostinskega lokala v Vipavi je z neznanim storilcem odšla jakna vredna okoli 250 EURO, katero je pred tem odložil obiskovalec; vodovodne ročne baterije vredne 87 EURO iz trgovine Hardi v Ajdovščini; gasilnega aparata iz Bus bara v Ajdovščini, katerega je mlajši moški v lokalu najprej spraznil, potem pa odnesel s seboj, na osnovi opisov očividcev je bil izsleden, z dejanjem si je prislužil kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja tatvine in plačilni nalog zaradi kršitve JRM; traktorskega cepilca drv, storilec je lastnika, občana Vodic, oškodoval za okoli 400 EURO; uplinjača z motornega vozila Mallagutti v Budanjah.
VLOM S TATVINO: v Diskont Mlinotesta v Ajdovščini; v trgovino Vita v Ajdovščini, kjer je neznanec razbil steklo izložbe in s polic odvzel več paštet in ribjih konzerv, v skupni vrednosti 92.57 EURO; v osebno vozilo, s storilcem je odšla ženske torbica z dokumenti; v gostinski lokal Babilon v Vipavi, storilec je pobral za 30 EURO drobiža in neznano število žetonov.
PROMET: v minulem obdobju so ajdovski policisti obravnavali osem prometnih nesreč, v katerih so bile tri osebe telesno poškodovan, po oplaženju vozil pri Kožmanih je voznik odpeljal, ne da bi pred tem soudeležencu nudil podatke, med Skriljami in Dobravljami je na vozišče skočila srna, na cesti Col - Podkraj v Višnjah je prišlo tudi do požara, katerega so pogasili gasilci, ostalim so bile botre vožnja preblizu desnega roba vozišča, neprilagojena hitrost glede na stanje in lastnosti vozišča, v Rebernicah oplaženje tovornih vozil, neupoštevanje prednosti v križišču pri Bisu v Ajdovščini, pri pošti je voz-
nik trčil v betonsko korito za rože, katerega je vrglo v tam parkirano vozilo, vestni voznik je pusti podatke oškodovanemu podjetju, ki je lastnik vozila, tako da ukrepanje policije ni bilo potrebno; ogledali so si še tri poškodovana vozila.
JRM: v gostinskem lokalu Bar bus je vinjeni moški razbijal inventar, se nedostojno vedel in ni upošteval zakonitega ukaza policista in nadaljeval s kršitvijo, zato mu je bilo odrejeno pridržanje do streznitve, potem pa vročen plačilni nalog v višini 1000 EURO zaradi kršitve zakona o varnosti javnega reda in miru; v stanovanjski hiši v Kožmanih je JRM kršil bivši zet; v naselju pri Podnanosu in v Budanjah so obravnavali ogrožanje varnosti med sosedoma; na parkirišču pred ŠRC Police sta si v lase skočila voznika osebnih vozil, povzročitelj je bil nagrajen s plačilnim nalogom; v Vipavi je doma razgrajal vinjeni občan, izdan mu je bil plačilni nalog; v lokalu Dve papigi v Ajdovščini je bil začetnik pretepa nagrajen s plačilnim nalogom; v gostinskem lokalu Rener v Ajdovščini je neznani gost grozil s sekiro, ki pa je pred prihodom policistov mesto dogajanja že zapustil in bil na osnovi opisa gostov izsleden; v samostan v Vipavskem Križu se je zatekel mlajši moški, ki je potem, ko so ga menihi poprosili, če odide pričel nasilno obnašati, s čimer ni prekinil niti po prihodu policistov, zaradi česar si je prislužil plačilni nalog, dežurni zdravnik 2D Ajdovščina, pa je zaradi nasilnega obnašanja mladeniču odredil takojšnjo prisilno hospitalizacijo v Psihiatrično bolnici v Idriji, v času prevoza so policisti nudili reševalcem asistenco; na osnovi telefonske prijave so odšli v gostinski lokal v Selu, kjer naj bi se kršil JRM, na mestu so s strani varnostnikov, dobili informacijo, da je lokal poln gostov in zato ne
spuščajo novih gostov, kar je očitno nekoga pogrelo in je podal lažno prijavo.
OSTALO: poskus velike tatvine na škodo občanke iz okolice Ajdovščine, ko ji je neznani storilec poskušal vlomiti v osebno vozilo; do mejnega prehoda Obrežje so pospremili in tam predali hrvaškim obmejnim organom dva državljana Makedonije in enega Turčije, ki so ilegalno vstopili v našo državo; v Budanjah so si ogledali kraj nesreče, kjer je moški padel z lestve in se telesno poškodoval; v Ložah so si ogledali požar na kontejnerju, katerega so pogasili gasilci; v sobi samskega doma na Vipavski cesti v Ajdovščini so si skupaj z kriminalistično skupino in zdravnikom iz ZD Ajdovščina ogledali truplo mlajšega moškega iz novogoriškega območja, le to je bilo odpeljano na sodno obdukcijo v Ljubljano, kjer so ugotovili vzrok smrti; kaznivo dejanje goljufije, katero je storila znana oseba pri nakupu osebnega vozila znamke Fiat Tipo; 2. 2. je na Nanosu s strani policistov PP Ajdovščina, GRS Tolmin, CZ HRI Nova Gorica in GE Pl Nova Gorica potekala iskalna akcija pogrešanega Marijana Kljuna, katera je bila po uri iskanja preklicana, saj se je pogrešani sam vrnil domov; pri več hišnih preiskavah so policisti PP Ajdovščina našli avtomatsko puško M70 s 4 nabojniki, pištolo, okoli 4000 različnih nabojev, motorno kolo, ki je bilo kupljeno z ukradenim denarjem in 475 ukradenih EURO, napisali pa so 8 kazenskih ovadb za več storilcev; vozniku poljskega tovornega vozila se je v Rebernicah snel sedlasti vlačilec, odstranili so ga delavci CP in voznik sam; zaradi neoznačenega mesta poplavljenega vozišča na večjem delu ceste iz glavne ceste Vipava - Podnanos v smeri Manč, je voznik osebnega vozila
zavozil v globoko vodo, pri čemur mu je odtrgalo prednji odbijač na osebnem vozilu, po opozorilu na neoznačenost so delavci CP, promet preusmerili na Lože; v trgovini Tehimpex Vipava je kupec poskušal plačati s ponaredkom bankovca za 10 EURO; v naselju Podgrič je vaščan neznano kam odnesel mejne kamne parcel in si s tem prislužil kazensko ovadbo KD »preprečitev dokazovanja«; na avtobusni postaji v Ajdovščini so skupaj z reševalci ZD Ajdovščina pomagali tujemu državljanu, ki je zaužit preveliko količino mamil; v Vipavi so izsledili občana, kateri je odšel iz Doma ostarelih Petrovo Brdo in ga predali uslužbencem le tega; na Brjah so si ogledali požar, ki je izbruhnil v jutranjih urah v garaži, zakrivil ga je ogorek, ki je padel med suha drva, le- ta pa so zagorela, v požaru je bilo poškodovano osebno vozilo in motorno kolo, oboje last oškodovanca, skupna škoda znaša okoli 4000 EURO; po prvih zbranih obvestilih s strani domačih, znancev ter prijateljev, so se ajdovski policisti pri iskanju pogrešane študentke iz Ajdovščine, katero je med avto-štopom iz Ljubljane proti domu ugrabil do takrat še neznanec, povezali s kolegi iz Ljubljane in drugih območij ter kriminalistične policije, pogrešani je uspelo kasneje ugrabitelju pobegniti in obvestiti o tem ljubljanske policiste, ki so po opisu storilca, pregledu krajev, kjer jo je le ta vozil, uspešno prijeli osumljenega storilca Stephena Casiraghija in ga s kazensko ovadbo predali sodišču.
Ksimeroni
anske lokalne volitve nezadrž 0 tonejo v pozabo. Le malo jih je |.' spomnijo, kaj je kdo obljub ■ Politične stranke, kandidati z: Za nami je tudi sprejen občinskega proračun« prav v tem proračunu bi se ž< °tale najti konkretne postavke j.1 kazale na to, da smo misli ^resno- Da ni bil le predvoliln ohi- ^ tllr'zmu smo govorili ir ^ jubljali zelo veliko. Kot o pri st2nosti, ki jo je potrebno izkori j^11 'n tako vsaj delno nadomestit Q?ub° delovnih mest v industriji ljeCltn° so bile druge obljube miš Ve»e °°lj resno in bo potrebno n: Je projekte v razvoj turizma š< olr^ti' 1° to kljub temu, da se ’ 'tiski proračun stekajo zajetn; t)le enska sredstva prav za te na ce e' T° je tako imenovani kon cin - c*enar’ ki ga prejemajo ob ^ ^a zaokroženih turističnil ^čjih. Izborila si ga je tudi ob
Vipavski križ - naš San Gimignano
čina Ajdovščina in sicer že v času župana g. Bavca. Iz proračuna lahko razberemo, da se bo tako letos »nakapljalo« kar 130 milijonov sit oziroma 542.480 €, v zadnjih šestih letih pa že kar zajetne dobre pol milijarde sit oziroma več kot 2 milijona €. Porabo tega denarja pa usmerja 74. člen Zakona o igrah na srečo, ki določa, da se 50 % koncesijske dajatve nameni lokalnim skupnostim v zaokroženem turističnem območju in se uporabi za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za izgradnjo turistične infrastrukture.
Turizem smo ljudje! In razvoj turizma je lahko skoraj sleherna postavka v proračunu. Potreb je ogromno, občinski proračun pa vedno premajhen, da bi zadovoljil vse, ki neusmiljeno trkajo na vrata občine. Pa kljub temu! Prihaja čas, ko bo potrebno najti pravo razmerje in večji del teh namenskih sredstev usmeriti tja, kamor so v resnici namenjena. Za dolgoročne strateške projekte s področja turizma. Nenazadnje smo si razvoj tega področja jasno zastavili tudi v Strategiji gospodarskega razvoja Občine Ajdovščina. In prav je tako! Seveda pa bo potrebno čim-prej narediti nabor projektov. Se odločiti in določiti prioritete.
San Gimignano je biser Toscane. Najdete ga v vseh svetovnih turi-
stičnih vodičih, tudi japonskih, ameriških, .. Več kot petsto ljudi v mestecu živi neposredno od turizma, posredno še veliko več. Vsaka hiša v teh ozkih uličicah živi za turizem in je v funkciji turizma. Gostilne, bifejčki, galerije, prodajalne spominkov, trgovine, butiki in podobno zadovoljuje reko turistov, ki se nezadržno steka z celega sveta. Pa ni bilo vedno tako. Italija se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja odločila, da bo živela tudi od turizma. Ker ima seveda svetu kaj pokazati! Začetki so bili skromni, danes pa ji prinaša na desetine milijard €. Tako je bilo tudi v Sam Gimignanu. Nič ni padlo z neba. Počasi in vztrajno se je dograjevala infrastruktura, parkirišča za avtobuse in avte pod mestecem, sanitarije, povečevalo se je število ponudnikov storitev v samem mestnem jedru. Potrebna je bila reklama. Počasi in vztrajno. Desetletja načrtnega dela in vlaganj. Vse dokler se ni sprožila spirala strmega vzpona na sam vrh. Na vrh, ki zagotavlja delovna mesta in vrača vložena sredstva ter potrjuje pravilnost odločitve.
Vipavski Križ še ni biser Vipavske doline in Primorske. V tem turističnem smislu, seveda! Vsi mi, ki pa obiskujemo San Gimignano, vidimo priložnost. Priložnost, ki nas čaka in ki veliko obeta. Težko
bomo sicer dosegli svetovno slavo njihovih znamenitih stražnih stolpov, katerih višina je dokazovala tudi bogastvo in moč posamezne plemiške družine. Pa kljub temu. Zgodb je lahko zelo veliko. Janez Svetokriški, znamenita knjižnica v samostanu, grad z ječo in vodnjakom, ob katerem se je zagotovo »nesrečno« zaljubila vsaj ena graščakova hčerka. In še, in še! Zgodbe! Imamo neverjetne potenciale, manjkajo pa nam zgodbe. Kako »neusmiljeno« ti znajo povsod po svetu »nakladati«, da se je ravno na tem kamnu nekdo
....In potem se ob njem še vsi
.ponosno nastavljamo in slikamo in slikamo.
Vipavski križ je potencial in si zasluži resen projekt. Začeti moramo sejati, da bomo nekoč v prihodnosti imeli tudi mi obilno žetev. Od osnovne infrastrukture počasi naprej. Parkirišče za avtobuse in avtomobile nekje ob pokopališču, da bo istočasno služilo tudi v te namene. Grad je osnovni problem, pa tudi največja priložnost, da »mestecu« vdahne novo življenje. Idealno bi bilo, da bi se tu razvil oddelek kakšne univerze umetniške, krajinske, okoljske ali zgodovinske smeri. To bi bila idealna podlaga in prava kombinacija z obstoječo podružnično osnovno šolo. Nenazadnje pa občina
Ajdovščina tudi nima svojega reprezentančnega objekta, ki bi bil v kombinaciji z »dobro gostilno« tudi lahko lociran v Vipavskem križu. In tako naprej. Korak za korakom! Problem je le, da smo Slovenci postali neusmiljeno neučakani. Čez noč bi radi nadomestili zamujeno. Skoraj stoletje capljanja na mestu bi radi preskočili in se takoj kosali z sosedi na severu in zahodu. Ne gre! Lepo počasi. Čez noč nam ne bo uspelo in prav zato smo tudi do tega projekta skeptični. Veliko se pogovarjam in večina nejeverno zmiguje z glavo. Ker bi radi rezultate videli takoj, najkasneje jutri. V turizmu to enostavno ne gre. Dejstvo pa je, da je prav to panoga bodočnosti. Panoga, ki izjemno hitro raste in prav zato se moramo tudi mi postaviti na ta turistični zemljevid.
In sedaj se lahko vrnemo na uvodne ugotovitve glede trošenja namenskih sredstev. Prav bi bilo, da najdemo pravo razmerje med porabo za »tekoče« potrebe in sredstvi za izgradnjo prave turistične infrastrukture. Projekt revitalizacije Vipavskega križa v smeri turističnega razvoja je nesporno lahko naš prioriteten, pilotski projekt. Tu enostavno na dolgi rok ne moremo izgubiti. Velja poskusiti!
Aleksander Lemut
22
koledar
KOLEDAR PRIREDITEV V AJDOVŠČINI IN OKOLICI ZA MAREC
razstave
PILONOVA GALERIJA
Do 9. marca na ogled razstava SLIKE, Brane Jazbar, ki se nato seli v Kosovelov dom v Sežano, odprtje razstave bo 16. marca ob 18.00 uri; info: 05/73 12 010.
Pefek, 9. marec ob 19.00 - Odprtje razstave slovenskih slikark iz obdobja med obema vojnama. Razstava poteka v sodelovanju z Galerijo Miha Malež iz Kamnika.
Pilonova galerija vabi tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij.
Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00 ure ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
INFO: tel: 05/368 91 77, fax: 05/368 91 78,
pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.com
MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI
Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk:
ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe.
ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja.
Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-59-140, 051-304-607.
LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Petek, 16. marec ob 19.00 - Enourna predstavitev seminarja Strategija vodenja skozi likovno izražanje. Vstop prost!
Sobota, 17. marec ob 19.00 - Otvoritev slikarske razstave Janka Orača
Sobota, 24. marec od 9.00 do 17.00 - Seminar strategije vodenja skozi likovno izražanje. Prijave in informacije: 040 839 745 ali 05/ 368 1929 Lična hiša zbira prijave za delavnico UMETNIŠKE GRAFIČNE KNJIGE. Delavnica se bo začela aprila.
Lična hiša vabi tudi k vpisu ostalih delavnic in tečajev:
Individualne ure risanja in slikanja - za odrasle in mladino od 13 let (priprava na sprejemne izpite); petki od 15.00 do 18.00
Torek, 13. marec ob 18.00 - Pričetek TEČAJA LIKOVNIH TEHNIK: akvarel, akril, pastel - za mlade in odrasle od 18 let dalje; Prijave za delavnico sprejemajo v Lični hiši.
V Lični hiši na Prešernovi 7a so naprodaj umetniški izdelki: grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med
16.00	in 19.00, sobota v dopoldanskem času INFO:	05/368	19	29,	040-839-729,
davidpolona@gmail.com
ODPRTJE RAZSTAVE SAMA PODGORNIKA Sobota, 10.marecob20.00, Dom krajanov Vipavski Križ - Odprtje slikarske razstave Sama Podgornika z naslovom Snemanje s Križa. Odprtje bo popestril krajši kulturni program.
BRJE - STARA ŠOLA
Do 31. marca je dana na ogled razstava »Morda bile so le sanje«.
Avtorji razstave:	Bojan Bizjak, Ajdovščina;
Marinka Gatnik, Nova Gorica; Zrinka Ocelič, Nova Gorica; Katarina Prinčič, Šempeter; Nike Škofič, Ajdovščina; Anka S. Starič, Ljubljana; Majda Štokelj, Nova Gorica; Nevenka Šutila, Solkan; Mihaela M. Tihelj, Vipava; Eda Zega, Nova Gorica; Alenka Zimic, Nova Gorica.
Ogled po predhodnem dogovoru; tel. 031 468 462, g. Majda.
SIMON GREGORČIČ IN BREJCI
Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov Brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Razstavo je oblikoval strokovni sodelavec Goriškega muzeja Kromberk, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in
16.00	ali po dogovoru na gsm: 031-468-462 (Majda) ali 041-666-544 (Kazimir)
KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA.
Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri g. Stanislavu Černigoju na tel.:05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, 5270 Ajdovščina.	_____
H Mi « M S S
KINO
in m m m m wm ^
V AJDOVŠČINI
Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Nedelja, 4. marec ob 20.00 - ŽAGA 3 Sobota, 10. marec ob 20.00 - KRALJICA Nedelja, 11. marec ob 20.00 - KRALJICA Nedelja, 18. marec ob 20.00 - KRVAVI DIAMANT
Sobota, 24. marec ob 20.00 - BABILON Nedelja, 25. marec ob 20.00 - BABILON
prireditve
RECITAL DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA
Sobota, 3. marec ob 18.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Nastopali bodo: ŽePZ »Večernica«, Dramska skupina »Zarja«; Sara Rustja (klavir), Mojca Gal (violina) - zaigrali bosta Frizt Greisler - Liebesleid ter W. A. Mozart - Sonata za violino in klavir v G - duru K 379/373. Vljudno vabljeni!
OPERA GIOACCHINA ROSINIJA SEVILJSKI BRIVEC
Nedelja, 4. marec ob 18.00, Kulturni dom Vipava
Vstopnina: 10 eur
Predprodaja vstopnic Trgovina Cajna, Cvetličarna Jasmin Farna center Vipava, Kulturni dom Vipava Info: Boris Ličen 041-740-568
GLASBENI ABONMA ZKD AJDOVŠČINA Sreda, 7. marec ob 20.00, Dvorec Zemono
»LAS FELINAS DEL TANGO«
Mojca Arnold - violina, Bojana Popovicki -harmonika, Rina Kacinari - violončelo,
Eszter Meljkuti - klavir, poseben gost: Stanko Arnold - trobenta
Za abonma in izven, info: 36 43 072
KOT JAZ - AVTORSKI PROJEKT LARE P. JANKOVIČ
Četrtek, 8. marec ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Nastopa: Lara P. Jankovič; Režija: Zijah A. Sokolovič; Harmonika: Marko Brdnik ali Luka Juhart; Avtorji teksta: Lara P. Jankovič, Simona Semenič, Zijah A. Sokolovič po biografiji Fdith Piaf avtorice Simone Berteaut Vstopnina: 5 eur, info: 36 43 072 JEPP S HRIBA (gledališka komedija) Petek, 9. marec ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Gledališče Kontrada, Kanal ob Soči OSTRŽKOV ABONMA ZKD AJDOVŠČINA Sobota, 10. marec ob 10.30, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina KEKEC, Gledališče Jesenice Info: 36 43 072
KONCERT OLIVERJA DRAGOJEVIČA Nedelja, 11. marec ob 19.00, Športni center Police Ajdovščina_______________
Petek, 16. marec, ob 20.30, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Caminoigra z gosti Vabi vas Društvo Wadal
BOLŠJA TRŽNICA
Sobota, 17. marec, dopoldne - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina
Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 5 eur.
Info: TIC Ajdovščina 36-59-140, 051-304-607
PRIMORSKA POJE
Petek, 23. marec ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Nastopili bodo Mladinska pevska skupina VRH SV. MIHELA, Dekliški pevski zbor KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine, Ženski pevski zbor PREM, Vokalna skupina SNEŽET, Komorni dekliški pevski zbor VOX LIRICA iz Ilirske Bistrice in Mešani pevski zbor COMINUM
Sobota, 24. marec ob 20.00, Kulturni dom Vipava Nastopili bodo Mešani pevski zbor ŽAGA, Mešani pevski zbor AHEC JASEN in JASENSKI PEVCI, NEDIŠKI PUOBI, Idrijski OKTET, Moški pevski zbor ŠEMPETER in Mešani pevski zbor HRAST Doberdob BRJE-STARA ŠOLA
Petek, 23. marec ob 18.00 - »POGLED V SANJE«; recital poezije Gordane Kitak -predstavlja Bralna skupina brejskih žena Društva NORMA7.
Za pokušnjo brejskih vin bo poskrbelo Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje.
Vstop je prost.
BRJE - PROSTORI DRUŠTVA NORMA7 Sobota, 24. marec -EXTEMPORE »Pozdrav pomladi«: sodelujejo slikarji KUD Goriška paleta in ŠKD VVADA Ajdovščina. Likovna dela sodelujočih bodo razstavljena v prostorih društva NORMA7. GLEDALIŠKI ABONMA ZKD AJDOVŠČINA Sreda, 28. marec ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina TRAMVAJ POŽELENJA, Gledališče Koper Info: 36 43 072
OBMOČNO SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN
Petek, 30. 3. ob 20., Kulturni dom Vipava
Org.: SLKD Ajdovščina, 36 43 072
EVANGELIJ PO ČUŠINU
Petek, 30. marec ob 20.00, Dvorana prve
slovenske vlade Ajdovščina
Monodrama Gregorja Čušina v organizaciji DU Ajdovščina.
BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU Sobota, 31. marec ob 19.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščine
Gledališče Geoss, Vače
POSTNI VEČERI 2007
Dvorana Srednje šole Veno Pilon na ob 20.00
Petek, 9. marca: prof. Janez Suhadolc JOŽE
PLEČNIK - ARHITEKT ZA VSE ČASE
Petek, 16. marca: akademik dr. Janko Kos
EVANGELIJ V POGOVORU S SLOVENSKO
KULTURO
Petek, 23. marca: dr. Bernard Špacapan, dr. Nada Gortnar, psiholog Tomaž Torkar
PASTI IGRALNIŠTVA
Vabi Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina
šport
PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Sobota, 10. marec - Krk - Baška, nezahtevna pot, vodi: Tomaž Brecelj
Nedelja, 25. marec - Senožeče - Vremščica - Škocjan, nezahtevna pot, vodi: Drago Ergaver Sobota, 17. marec ob 18.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Občni zbor Planinskega društva Ajdovščina
^ ^ ZAVOD
Športni programi 2006-2007:
VODNA AEROBIKA - vsako sredo od 18.00 do
19.00	v pokritem bazenu ŠC Police AEROBIKA HI-LO - vsak ponedeljek od 20. do 21. in ter vsako sredo od 20. do 21. v Trim kabinetu AEROBIKA TNZ - vsak petek od 18.00 do 19.00 v mali dvorani ŠC Police
TERAPEVTSKA VADBA - vsak četrtek od 20.30 do
21.30 v mali dvorani ŠC Police
VADBA V VODI ZA MALČKE (1 do 3 leta) - vsako
sredo od 19. do 20. v pokritem bazenu ŠC Police
ŠOLA PLAVANJA (za otroke od 5 do 14 let) -
sreda, petek 15:00-16:00
v pokritem bazenu ŠC Police
Informacije, prijave in cenike najdete na spletni
strani www.zs-ajdovscina.si ali na tel 05-364-47-
21; 05-364-47-22; 051-419-870 ob delavnikih od
8.00	do 16.00
Kontaktna oseba: Primož Sulič
9PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE
Večnamenska telovadnica gimnazije v Ajdovščini Začetni: petek, 2. marec ob 19.15 Izpopolnjevalni, 3. stopnja: petek, 2. 3. ob 20.45 Izpopolnjevalni, 3. stopnja: sobota, 3. 3. ob 19.15 Info: 040-172-182
obvestila
LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA
Ura pravljic:
Ajdovščina: četrtek obl 7 uri.
Vipava: sreda ob 17.00 Podnanos: sreda ob 11.00
NOVO: poslej uganko meseca lahko rešujete tudi preko naše spletne strani. Vsak mesec bomo izžrebali tudi nagrajenca, ki je pravilno rešitev oddal preko spleta!
Prireditve:
Petek, 2. marec 2007, ob 18.30: četrto srečanje ob predavanju in delavnici Družina in partnerstvo danes. Vodi družinski terapevt Miha Kramli. Vabimo vas, da se nam pridružite.
Ponedeljek, 26. marec 2007, ob 18.30 predstavitev knjige Fedja Klavora: Bonaparte ob Soči Ostalo:
Torek, 27. marec, ob 9.00 Knjižna srečanja ob kavici. Vabljeni vsi, ki radi berete in vas zanimajo nove knjige. Informacije: Zdenka Žigon Torek, 27. marec, ob 18.00: Študijski krožek Čitalnica: Pogovarjali se bomo o knjigi Jožeta Felca: Oblast in Venera. Informacije: Zdenka Žigon.
Vse informacije o urniku in dogajanju v Lavričevi knjižnici dobite:
-	na telefonu: 05/ 3661 328
-	na naši spletni strani: www. ajd.sik.si
PRITRKOVALSKE VAJE NA BRJAH NA VIPAVSKEM
Nedelja, 4. marec ob 15.00 , prostori stare šole na Brjah
Turistično kulturno društvo Sveti Martin v sodelovanju z vseslovenskim društvom pritrkovalcev Pritrkovalskim društvom Dolenjske in Bele krajine organiziralo vaje za vse zainteresirane, ki bi se radi vključili v to kulturno dejavnost.Vaje bo vodil predsednik vseslovenskega društva pritrkovalcev (kolovdator) Mark Česen. Obenem bo dogodek tudi vabilo na mednarodni turnir pritrkovanja GLAS SVETEGA MARTINA, ki bo v aprilu,oz. maju 2007.
Info: Turistično kulturno društvo Sveti Martin, Nenad Breški 05/30 57 585 ali 031 390 173 ali
na svetimartin.turizem@gmail.com.
JAVNI NATEČAJ ZA IZBOR NAJLEPŠEGA VELIKONOČNEGA PIRHA
Pirhe za natečaj bodo sprejemali v prostorih društva Lična hiša na Prešernovi 7a v Ajdovščini od ponedeljka, 26. marca do petka, 30. marca od
16.00	do 19.00 in v soboto, 31. marca od 9.00 do 12.00. Podrobnosti dobite v Lični hiši in na tel.: 05/ 368 19 29 ter 041 839 729.
Podelitev nagrad, odprtje razstave in blagoslov pirhov bo v nedeljo, 1. aprila ob 16.00 v Lični hiši. CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI Center mladinskih dejavnosti je odprt za osnovnošolce na Centru za socialno delo na Gregorčičevi ulici in sicer od torka do petka. Tu lahko mladi med 12.30 in 15.30 uro preživijo svoj prosti čas na različne načine. Ob torkih in sredah se lahko pridružite ustvarjalnim delavnicam, tisti, ki jih le te ne zanimajo pa se lahko udeležite raznih družabnih iger, športnih dejavnosti, turnirjev ipd. Na voljo so vam tudi računalniki in brezplačen internet, nudimo pa tudi učno pomoč in pomoč pri pisanju nalog.
Od 5.3. do 8.3. bo potekala delavnica za 8. marec (izdelovali bomo rožice iz kosmatih niti). Prvi dan pomladi bomo organizirali turnir v košarki na šolskem igrišču....za osnovnošolce.
Na Ribniku je CMD odprt od pon. do pet. med
10.00	in 18,00 uro. Tu poteka program (družabne igre, športne dejavnosti, namizni nogomet, pink-ponk, umetniške delavnice...) tako za srednješolce kot za osnovnošolce. Mladim nudimo tudi informacije o izobraževanju, prireditvah, šolanju ipd. ter svetovanje in podporo v težavah. 16. marca bomo na Ribniku organizirali turnir v pink- ponku.
Organizirali bomo tudi dejavnosti na prostem.
Tu poteka tečaj afro- kubanskega bobnanja. Začetni tečaj španščine se je zaključil, bo pa kmalu organiziran tudi nadaljevalni tečaj.
Za več informacij lahko pokličete na spodnji številki ali pa nam pišete na e- mail naslov.
Vabljeni! Info: 041/945 392 ali 368 93 83,
cmd.ajdovscina@yahoo.com
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE
Sobota, 17. marec od 10.00 do 13.00 v
Rizzatovi vili - izdelovanje spomladanskega
cvetja in poslikava cvetličnih lončkov
Sobota, 24. marec od 10.00 do 13.00 v Rizzatovi
vili - izdelava in peka torte
Prijave sprejemamo na tel. 05/ 368 91 40 ali pa
po e-pošti zpm.ajdovscina@siol.net
OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV
AJDOVŠČINA
Sobota, 10. marec - popoldansko kopanje v hotelu Delfin v Izoli
Sobota, 24. 3. - enodnevni izlet ob slovenski obali MERJENJE KRVNEGA TLAKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA vsako zadnjo sredo v mesecu med 16. in 17. v prostorih KS Planina. MERJENJE KRVNEGA TLAKA IN SLADKORJA v Batujah vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri. VODNA TELOVADBA S FIZIOTERAPEVTKO (osteoporoza), vsako sredo med 17.00 in 18.00 v zimskem bazenu v ŠC Police v Ajdovščini.
Pisarna DU Ajdovščina obratuje ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1. tel.: 05/ 36 61 383 OBVESTILA DRUŠTVA MOST PREDAVANJE: ŽENSKA - USTVARJALKA IN SREDIŠČNA OSEBA V LITERARNIH DELIH
Torek, 6. marec ob 19.00, Dom krajanov Ajdovščina: Predavala bo prof. Ivana Slamič.
Vljudno vabljeni na predavanje, s katerim želimo obeležiti 8. marec - dan žena.
POHOD V NARAVO: Vipava, stari grad Vipava, Sanabor, sv. Ahcij, Vrhpolje, Vipava Sobota, 17. marec ob 8.00, zbirno mesto pred avtobusno postajo v Ajdovščini. Ob 8.00 odhod z osebnimi avtomobili do kapelice ob cesti Vipava
-	Vrhpolje. Pot bo potekala do starega vipavskega gradu, od tam v Sanabor, kjer bo ogled cerkve. Po ogledu kanjona Bele bo pot vodila mimo Zavetnikov do cerkvice sv. Ahcija. Povratek med vinogradi po zahodni strani Vrhpolja mimo Zemona do parkirnega mesta. Povratek je predviden med
14.00	in 15.00. Pohod je nezahteven. V primeru slabega vremena se pohod prenese na soboto, 24. marca ob istem času.
AKTIVNOSTI DRAMSKE SKUPINE ŽAR Nazaj v planinski raj - dramski prizor z Gregorčičevo poezijo
Sreda, 7. marec ob 20.30 - Vrh nad sv. Mihaelom
-	Italija
Vesela ajdovska tržnica Sobota, 10. marec ob 17.00 - Nova Gorica •Nedelja, 11. marec ob 17.00- Dvorana Vrtovin Sobota, 24. marec ob 19.00 - Gaberje Sobota, 31. marec-Solkan LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA -TEČAJ FOTOGRAFIJE -TEČAJ OBLIKOVANJA SPLETNIH STRANI -TEČAJ KLASIČNE ROČNE MASAŽE
-	ŠTUDIJSKI KROŽEK SPROSTITVE IN DOBREGA POČUTJA
Ljudska univerza Ajdovščina vabi vse starše, ki imajo otroke v prvem triletju devetletke in bi mu radi pomagali pri šolskem delu, pa ne vedo kako, da se vključijo v program Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Beremo in pišemo skupaj. Program obiskujejo starši skupaj z otroki in je za udeležence brezplačen.
Prijave sprejema Ljudska univerza Ajdovščina na telefon 05/366 11 05,368 13 50, 041 437 785.
CENTER ZA POMOČ ZASVOJENIM IN NJIHOVIM SVOJCEM
ohranjenih in čistih oblačil, pohištva, gospodinj® ' aparatov in drugih predmetov - ponedeljek oa do 11. ure, torek in četrtek od 17. do 18. ure. Pomoč na domu bolnim, ostarelim in družinam informacije gsm. 041 638 208 - Katarina Deott° Pomoč otrokom:	,
Popoldan na Cesti - učna pomoč - sreda in čen od 15. do 17. ure
Svetovalnica za starše, otroke in mladostnik® drugi četrtek v mesecu v Domu karitas na Cesti 17. do 18. ure ali na podlagi najave, informacije 05 364 79 64 - Tanja Žorž; e-pošta: pnc-svetovalnica@kp.karitas.si	,.
Pomoč materam in otrokom: Materin!fl
dom, VARNA HIŠA - 05 364 79 64 ali 05 33 0
234; e-pošta: karitas.samarijan@rkc.si Nastala likovna dela mednarodne likovne kolon I UMETNIKI ZA KARITAS 2006 bodo v atelje]« ^ Sinjem vrhu na ogled do sredine septembra. Informacije: Karitas vipavske dekanije, Ajdovščin®' Vipavska cesta 1-1 (bivša vojašnica poleg Upravn® enote) vsak ponedeljek med 9. in 11. uro, vs torek in četrtek med 17. in 18. uro INFO: 05/3 62-372 ali 041-429-713, jozica.licen@rkc.si
KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV
Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak dr y torek v mesecu ob 20.00 uri v učilnici ajdovs ® župnijske cerkve. Vabljeni novi člani.
Informacije: 031-600-770 Informacije za rubriko Koledar zbiram® do 24. v mesecu. 36-59-140, 051-304* 607, tic.ajdovscina@siol.net, http: v/v^’ tic-ajdovscina.si, naslov: TIC AjdovšČin®' Lokarjev drevored 8, Ajdovščina«
KULTURNI DOM lil NOVA GORICA
Pridružite se nam na glasbene dogodke Kulturnem domu Nova Gorica že v pomladner11 razpoloženju!
Večer dalmatinske glasbe ySa Omiške stine'
Večer ob dnevu žena
Klapa Kumpanji (Blato na Korčuli)
Klapa Opuzen (Opuzen)
Klapa Jelša (otok Hvar)
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Goric®
Četrtek, 8. 3. 2007 ob 20.15
Info:	blagajna@kulturnidom-ng.si,
kulturnidom-ng.si
Za izven
Šesti abonmajski koncert
Ponedeljek, 19. 3. 2007 ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova God®^
RUSKI KOMORNI ORKESTER IZ SANK* PETERSBURGA
Michel Gershwin - violina Juri Gilbo - dirigent Za abonma in izven
Art sredica
Mednarodna folk skupina TRIPLET5 Irska, škotska, ameriška, makedonsk®' slovenska in tudi lastna glasba Sreda, 21. 3. 2007 ob 20.15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Goric®
Informacije in predprodaja vstopnic: Kulturn dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 500 N®vC1 Gorica, T 05 335 40 16, kultumidom-ng-®'
Informacije in predprodaja vstopnic: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, T 05 335 40 16,
pr@kulturnidom-ng.si, kulturnidom-ng-5*
IM Gl MESTNA GALERIJA HUNOVA GORICA
Rizzatova vila, Goriška ulica 17: Odprto vsako sredo med 9.00 in 15.00 uro in vsak četrtek od
15.00	do 19.00. Vsak četrtek med 19.00 in 21.00 uro pa bodo v prostorih centra potekala srečanja vseh, ki jih zanima karkoli iz področja pomoči odvisnim od droge.
Info: 041-76 0 0 67
KARITAS
POMOČ ODVISNIKOM, NJIHOVIM STARŠEM IN SVOJCEM
Informacije Franc Prelc - 05/ 674-67-00.
Prva socialna pomoč in sprejem prispevkov in dobro
Logo Mestna galerija
Kamila Volčanšek, slike	^
Umetnico bo predstavila likovna kritič®r Tatjana Pregl Kobe.
Otvoritev razstave bo v petek, 2.l11<,rC 2007 ob 19.00 v Mestni galeriji Nova Gon® • Razstava bo odprta od 2. 3. do 22. 3. 200 •
T +386 5 33 540 15, F +386 5 33 540 20 W www.mgng.net

CENITER
e m
Mobitel
POTREBUJETE NOV TELEFON?
PRIDITE K NAM! VELIKA IZBIRA NOVIH MODELOV
(SSOTIK
23
pust/ oglasi
^reganjali zimo, ki je ni
Vsaj nekaj pusta - v Vipavi
predpustni petek so trgovski center FAMA tradicionalno obiskali kurenti etnološkega Društva Ježevka s Ptuja, ki so tudi dolgoletni soustvarjalci slovenskega [^ajvečjega pustnega karnevala - na Ptuju. Med drugim so del največje skupine kurentov in so tako prišli v Guinessovo knjigo rekordov. Poln avtobus pisanih mask 'ludskega izročila, ki s svojim zvončkljanjem in inpozantnimi maskami še vedno vznemirijo, če že ne kar prestrašijo tudi kakšnega odraslega, je dajal ton faminemu Popoldnevu in celotni Vipavi.
^Vaplesali so svoje divje plese, da bi m jpregnali zimo in še dodatno povabili letos že dolgo prisotno pomlad.
Pred Farno se je obenem zbralo veliko mask, ki so jih nosili tako otroci kot odrasli. Večina se je odločila sodelovati v izboru - tekmovanju za 5 najboljših.
Žirijo so sestavljale štiri glave, vipavska podžupanja Sonja Pudgar - Božič, predstavnika Folklorne skupine Vipava.....in
oblikovalka Aleksandra Atanasovski.
Zahtevno delo so pravzaprav imeli, saj so bile vse maske zanimive in vsaka po svoje lepa. Ker pa so se morali odločiti, so izbrali za najboljšega »kekca«, druga nagrada je šla »volčji družini«, tretjo je dobila 15 mesečna »rdeča kapica«, četrto sta prejela dva »čarovnika« in peto dve »piki nogavički«.	imi
NOVO!
HP
Razširjeni prodajni razstavni salon AVTO BATIČ Ajdovščina.
V mesecu FEBRUARJU ugodno financiranje!
Fox
že od 7.753 €
poio si m t
že od 9.984 €
Golf Sl
že od 15.625 €
Velo d.d., posl. AVTOHIŠA,
Štrancarjeva 3, 5270 Ajdovščina, tel.05/366 31 77

vozila iz zaloge s prihrankom do 2.500 €.

fTO BATIČ Magdalena Batič s.p. Tel-: 05/36613 69 G°fiška cesta 41 05/365 93 18 S270 AJDOVŠČINA ^'Pošta :avto.batic@porsche.si
Ko razmišljate o menjavi Volksvvagnovega avtomobila se odločite za kakovost odločite se za pooblaščenega prodajalca in serviserja
AVTO BATIČ iz Ajdovščine s 35 LETNO TRADICIJO.
Model DAVSTAR......stara cena 166 50 €.
nova cena 120 €
Model DAVSTAR enobarvna...
stara cena 166,50 €
nova cena 108 €
www.velo.si
velo.ajdovscina@siol.net

križanka, nova
LAJNI K RADIO NOVA
SLOVESKI. AVTOR POF GLASBE (BOŠTJAN)
DEL KROŽNICE TUDI OROŽJE
IME IT. SLIKARJA MODIGLI-ANIJA
AROMAT. SNOV V VANILIJ-EVCIH
OZNAKA
ZA
NEZNANCA
KRAVICA,
ICIKA
NAČIN
KONJSKE-
GA
TEKA
PRIPOMO-
ČEK
ZA
ČESANJE
KRATKO-
TRAJNO
LJUBEZ.
RAZMERJE
PREGOVOR
AFRIŠKA
JEZIKOV.
SKUPINA
MARJAN
EKART
VISOKA IGR.KARTA
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
SKUPINA
ŠOTOROV,
KAMP
UPADA-
NJE
NIVOJA
MORJA
REKA V S. ITALIJI
BARVA
KOŽE
KJER JE
..TAM
JE TUDI OGENJ
PREBIVAL.
NAŠEGA
MESTA
TONE
PAVČEK
PRIPADNIK
ST.GR.
FILOZOF.
ŠOLE
UČENJE,
IZOBRA-
ŽEVANJE
JUDOV.
MOŠKO
IME
VELIKA
ROKA,
ŠAPA
(ZASTAR.)
GL.MESTO AM. ZVEZ. DRŽAVE KANSAS
TOMAŽ
TERČEK
RAZLIČNA
SAMOGLAS
EMIL
ADAMIČ
JORDAN
POLANC
SPAJKA
VRSTA
SLIKARSKE
TEHNIKE
POKRAJINA V SAVDSKI ARABIJI
SL.PEVKA (MAJDA)
KONEC
POLOTOKA
NEKD.ČIL.
PREDSED.
^SALVADOR)
AM.M.IME
VELIKA REKA V FRANCIJI
NEKD.HRV.
NOGOMET.
VRATAR
(VLADIMIR)
ANA
DREV
KEM.ZNAK ZA TANTAL
MARKO
OKORN
ANTON
OCVIRK
ROMAN
NOVINC
PRAVNA
UREDBA
NENORMALNO DELOVANJE STROJA
13. IN 14. ČRKA NAŠE ABECEDE
ANTIČNO
CELJE
ZELENJAVA NA VRTU
EGIPČAN.
BOG
SONCA
(AMON)
HREŠČAK
DEJAN
LIVADA,
TRAVNIK
ROČAJ PRI KOŠARI
KEM.ZNAK ZA SELEN
16. IN 21. ČRKA
LATNIK
RADIO
NOVA
RIŽEVO
ŽGANJE
KEM.ZNAK ZA TELUR
ZASEBNA
DEJAVNOST
EVGEN
COLJA
SL. IGRAL. KAČIČ
MESTO V ITALIJI
MISEL,
IDEJA,
SMISEL
PRVI
MADŽAR.
VELIKI
KNEZ
GENERAL
MOTORS
SL.SAKSOF
(ANDREJ)
KRALJEVIČ IZ INDIJ.EPA
UČITELJ,
SVETOVAL.
KEMIJSKI
ZNAK
ZAIRIDIJ
STADION
V
BUDIM-
PEŠTI
BABICA,
NONA,
STARA
MAMA
KARLI
ARHAR
OBREDNA
OBLEKA
DUHOV-
NIKOV
LATNI,
RADIO
NOVA
ANTON
DERMOTA
GUsbcni
l6.marec Caminoigra
drUštV O
Ime in Priimek:
Naslov:
Rešitev pošljite v kuverti do 20. 3-2007 na naslov:
Nova Nova d.o.o.
Goriška cesta 64,
5270 Ajdovščina.
Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina.
Izžrebanci križanke iz št. 52
Zmaga Likar, Predmeja 62 a, Ajdovščina
Ida Vidmar, Vrtovce 20c, Branik Karla Žgur, Poreče 2, Podnanos
VIPAVA
Novi radio Nova - obvestilo
/^Vbveščam vse, ki ste dosedaj pri-našali na Radio Nova v Rizzatovo vilo v Šturskem parku v Ajdovščini, obvestila o izgubljenem psu, zbezljanem kozličku ali poletelem papagaju, o sila važni nogometni tekmi, o slikarski razstavi, o novih frizurah, ki da ste jih zmožne splesti, o težavah ki da zahtevajo tolažbo, o osvojenem drugem mestu
na spomladanskem krosu in o vseh porabljenih urah, ki so se ob tem prepojile z lastnim, slanim znojem, o manjših in večjih kriminalcih, ki se potikajo ( največkrat ponoči ) po naši dolini in tudi tu pa tam kaj staknejo, o novomašniku, ki je odločen popraviti ta svet, o plesu za stare in mlade ( beri; o lovu starih na mlade ), o vaših stratežkih vizijah razvoja, o tem, kako boste pred volitvami someščanom spekli kostanje, o tem, da vas je država tolikanj razkurila, da boste tudi sami kaj zakurili, o majhnih prijaznostih s katerimi se ubadate, pa jih vaši bližnji nočejo videti, torej vse vas skupaj obveščam, da s takimi in podobnimi ne prihajate več. Vsaj ne v Šturski park. V sredo, 28. februarja sem namreč odklopil vse aparature na starem radiu Nova. Tudi linkovsko povezavo z oddajnikom na Planini. Še prešvercan iz Italije je aparat ( link ) delal neprekinje-
no 16 let. Vse dni in vse noči. Brez prestanka in ene same ure oddiha. Še malo, bi priključen na stalno napetost, postal polnoleten. Tako pa je utrujeno zvest ugasnil svoje kontrolne učke in prepustil delo svojemu mlajšemu, sodobnejšemu, upajmo ravno tako zvestemu linku na novem Radiu Nova. Tako pripada vsem prej naštetim drugi del obvestila: od sedaj naprej prihajajte na Novi radio Nova na Goriško 64. V obrtno cono Gmajna, pod letališčem. V pritličju stavbe, kjer so prej nastajala priznana očala Kukovič. Upajmo, da bo sedanjo preizkusno dobo nova tehnika uspešno prestala, tako da vas ob tem tudi vabim na DAN ODPRTIH VRAT, ki bo v petek, 9.3.2007 od 10.00 do 17.00 ure. Razen ogleda in prijaznih besed, vam bomo tedaj ponudili še kaj. Sicer pa so telefonske številke, elektronski naslovi in ljudje - ostali isti.	Mitja Tripkovič
AKTUALNO V MESECU MARCU:
-	TEČAJ OBLIKOVANJA SPLETNIH STRANI, TEČAJ KLASIČNE ROČNE MASAŽE^ TEČAJ FOTOGRAFIJE
-	ŠTUDIJSKI KROŽEK SPROSTITVE IN DOBREGA POČUTJA
Prijave sprejemamo na Ljudski univerzi Ajdovščina, telefon 05/ 366 11
05, 368 13 50 ali GSM 041437 785
0NOVI CITROEN C4
PRIDRUŽITE M LOVU MA POPUSTE!
Lepo vabljeni na predstavitev vozil in testne vožnje!
V soboto, 10. 03. 2007, od 9-ih do 15-ih v Ajdovščini (na parkirišču tovarne Mlinotest).
V nedeljo, 11. 03. 2007, od 9-ih do 13-ih v Vipavi (pred nakupovalnim centrom Farna).
Citroen C2	Citroen C4
www.dtroenji jg CITROEN |
O cttrocn priporot*totac i predstavitev v prodajnem salonu.
Citroen Xsara Picasso Citročn Berlingo V primeru slabega vremena bo
.rtroen tserungv
CITROgNi
•cs UK*:* vuut» <. m; «*	°I**V
AVTO £3 SLEJKO
TEL: 05 36 44 100, 05 36 44 101, 05 36 44 102 FAK: 05 36 44 110 ernoil: avto-slejkoe««1^.
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net