Št. 60. 1 V Ljubljani, četrtek dne 13. marca 1919. Leto UI. Izhaja rasen nedelj in praznikov TMtk dan popoten* Oniiiitn ta iprtnlttr« v Ljubljani, PrantiSkaaaka aMca tat. •> 1 saditi. UčiteJjHk* tlakama. Nmiilut po poiti > doitiT}juj«a aa dom sa edo lato K 43*—, ca pol lota K tl'—, ta eetrt laU K 10*50, u mesec K 3 50. £a Nk)n*čij© celo Mo K 46, aa aatalo tujino in Ameriko K 54. LuaratJ: Rnoatopna potit rr»He* 30 ▼; pogojen proitor K 1*—; razglasi tapoalana vrstica po 60 t; večkratne objavo po dogovora primeren popust Reklamacije aa list aa poituiae proeta. Posamezna številka 20 vinarjev. . ) Ob obletnici ruske revolucije. Dvanajstega marca leta 1017. je stopil izvršilni odbor ruske dume na čelo vstaje petrograjskega de-avstva, polastil se je državne oblasti — zadnji Romanov jo zapustil prestol ruskih carjev. Cez noč se je po-' a P°nosna stavba carizma. Država, nepregledna v w°Ji ogromnosti je prekinila s tisočletno zgodovino. °dzemeij8ka Rusija je zapustila svoja skrivališča, izgnanci so se pričeli vračati, Sibirija }e odprla svete ieče. Rusija so Je vzdramila. Delo revolucionarjev se 16 bližalo koncu. Dve leti sta minuli od takrat. Človeku, ki je bil. tisoče milj oddaljen, se je zdelo, 'k Poteče mirno ta revolucionarni pokret. Začetna pobila so bila taka. Ni trajal dolgo ta mir. Kmalu so se Pričeli notranji boji. Ruska družba so je razkrojala. In v tem času jo prčel vstajati ruski proletarijat, na čelu m" *-«nin in Trocki. so se vršili boji med fanatiki ideje in med politiki. Ali končno so zmagali fanatiki ideje i boljševiki. Oktobra leta 1917. so se polastili politične oži In upostavili diktaturo proletariata. Prvič v sve-zgodovini se je to zgodilo. Ob vsaki priliki so prihajala poročila V grozečem ■tolomu boljševiškega gospddstva. Toda vse to so bile le ^božne želje onih, ki se boje, da zavlada boljševizem Po celem svetu. Boljševiška sovjetska republika je že °bhajala svojo obletnico in kmalu bo obhajala drugo obletnico, . Kruta je bila diktatura boljševizma v svojem prl-jjtku. Brezobzirno je postopala z nositelji kapitalizma, ničimo jihl Je bilo. geslo, po katerem so se ravnalL ^bro so se namreč zavedali, da je človek tisti, ki je v ^Vlro napredku in svobodi. Stvar je mrtva, denar in r“2i kapital oživi samo v rokah človeka, v njegovih k*1 še*c priinc sv°ie delo prokletstva, delo zasuž-™ Vai>ia. V tem spoznanju, v tem globokem pronik-odT' Zakonov človeške družbe, so prišli do sklepa: . * ranimo vso one, ki imajo v rokah denar in kapital, ,.r N so nevarni proletarski revoluciji, to so one silo, 1 morejo upropastiti pridobljeno svobodo. Pri korenini 50 zagrabili zlo in pričeli so rezati brezobzirno, niso se °2'rali na kletve cele Evrope, niso se ustrašili psovk ^očinčev in tiranov. Predobro so se zavedali, da je krivica, ki jo store nositeljem kapitalizma miljonkrat 'Haniša, kot pa krivica, ki se godi proletarijatu, nepreglednim masam skozi stoletja. Zaprli so nositelje kapitalizma, vrgli so jih v one ječe, po katerih so ječali olga desetletja fuski revolucionarji, po katerih je v>žgala nagajka in se zajedala v živo meso. V to ječe Pa so vrgli i druge, ki se niso strinjali s tem ravnanjem, ^tudi so bili i ti drugi sovražniki kapitalizma. Dočlm a so ti drugi hoteli odpraviti sistem kapitalizma, za-oti torej stvar samo in jo vzeti samo iz rok dosedanjih ■ ‘»stnikov, so smatrali to boljševiki le za polovično delo. Ker pa so boljšcviki prekmalu spoznali, da ječe niso ”0v°lj trdne, da bi rešile družbo nositeljev kapitalizma, er le moč jetnikov uplivala tudi že skozi zidove, so se 0tJ1°čilI, da jih odstranijo iz sveta. Samo s tega vidika J*- Kledati one velike obsodbe na smrt, ono morjenje ^^anstva v masah. ,^a*gnali so konstituanto, pognali so poslance na vso I .e' v konstituanti niso imeli večine, manjšino so ^ v njej. V tem spoznanju so smatrali konstituanto ve Uevarno diktaturi proietarijata. In zopet je zagnal ,J0S SVct krik in temu kriku so se pridružile tudi social-šeVj^eniokratičnc stranke. Vse je obsojalo teror bolj- ^ *avQ ljudska volja. Vendar se to zgodi le redko. Zlo v P^enia žo pri volitvah. Mase so nezavedne, tiče 5c Jfcbo* icmi. To je v zapadni K v ropi, kako še v Ru-^jo vcCin“ ne zna ne brati in n® kitati. In tako prl-W ^ dneh volitev oni, ki ne štejejo rubljev, ki Jih Voj. ° Vrie*° med ljudi na miljone. Masa prihaja in voli, V ar*4lBlerlt Pridejo reakcijonarni elementi. Tako j« adno pri volitvah. Kov, Tod; ■a parlamenti so lepa stvar, če pride v njih do Novo obliko demokratizma so ustvarili boljševikL Na mesto centralnega parlamenta — vojaške, delavske In kmetske svete. Država razpade v svoje naravne celice, kjer polje resnično življenje in od tam prihaja vsa Inicijativa. Sovjetska republika je nov državni ideal, kf nam prihaja iz Rusije. Peti vseruski kongres sovjetov delavcev, vojakov in kmetov je sklenil prvo ustavo delovnega ljudstva na svetu, katera ustava daje pravice le onemu, ki dela. Nova organizacija družbe se ustvarja na Ruskem. Mesto angleškega parlamentarizma dobivamo ruske sovjete. Parlamenti izgubljajo svojo moč. Sindikalizem je že dolgo nastopal proti njemu. Boljševizem je sicer uničil odporno silo ruske države. Nemški militarizem je usilil mladi sovjetski republiki svoj mir. Nemške čete so pričele korakati v Rusijo. Ujetniki nemške in avstro-ogrske armade so se pričeli vračati. In v tem času se je pričel razkroj nemške in avstro-ogrske armade. Boljševizem je zašel v njih vrste. Ideja je zmagala. In danes opazujemo v Nemčiji slične boje kot so bili v Rusiji v jeseni leta 1917. Špar-takovci so že obsodili Weimarski parlament v mrtvilo. Citali smo b:li v čeških legijah, ki so so borile proti boljševikom. Utihnil je bojni krik o češki anabazi, ker te legije so večinoma prešle k rdečim gardam. Boljševizem se oborožuie, da zrevolucijonira ves svet in da vrže z ošabnega prestola kapitaliste sveta in da ustvari sovjetske republike po celem svetu. Boljševizem se oborožuje idejno in z orožjem. Ce premaga angleške kapitaliste, je stoika glavni korak k osvo-bojenju človeštva. Ahilova peta angleških kapitalistov in angleškega imporija pa je Indija. V Parizu zboruje mirovna konferenca In deli svet po načelih imperializma, v Parizu zboruje zbor zastopnikov kapitalizma. Toda z vzhoda prihaja svoboda preko Nemčije in ta se ne bo ustavila ob Renu in ne ob morju. Vodila za socialistični akcijski program. Spisal Karel K a u t s k y. (Dalje.) Kmetijstvo. Na ta naiin je ^produkcijsko panogo drugo za drugo sr>cia)izirati in različne produkcijske panoge medsebojno sistematično boij in bolj združevati Nekoliko drugače kot pri industriji se mora ravnati v kmetijstvu. Ne bilo bi umestno, razlastiti kmetijsko zemljiško posest. Zaenkrat zadostuje, če si država pri vsaki lastninski menjavi posestva in zemljišča pridrži predpravico nakupa, da na tak način preidejo v njene roke polagoma vsa posestva. Gozdovi bi mogli, kot žo povedano* brez nadaljnega preiti v državno upravo. Tudi prevzetje latifundij in njih obdelovanje bi po zgoraj izdelanih pravilih za industrijo ne povzročalo velikih težav. Prav tako malo »indikacija ostalih deželnih vele-obratov. Ob izkušnjah pri latifundijah zavisi doba in način socializacije kmetijskih veleobratov. Razkosanje vele<®ratov v male obrato bi bil le korak nazaj in ne bi čisto nič koristil, ker nihče ne sili iz mesta na deželo,, temveč nasprotno primanjkuje ljudi pri kmetijstvu v malih obratih kot tudi v vcleobratih. Nadomestitev človeško moči po stroju, ne povratek k primitivnim delovnim metodam, je za kmetijsvo nujna /.ahteva. Pri tem je potrebno, da država vaškim občinam dd v zadostni meri na razpolago poljedelsko stroje in pospešuje njih komunalno porabo. Nič manj pa se ne smo prezreti, da se mora dvigniti kulturne odnošaje na ravni zemlji ter s tem razliko med mestom in deželo kakor tudi privlačnost tnesta in pustošenje ravne zemlje zmanjšati. Izboljšanje šol in dohodkov učiteljev, pomnožitev zdravnikov, izboljšanje komunikacijskih pomočkov, kakor tudi zadostna gradnja samostojnih stanovanj za poljedelske delavce — so reforme, ki se morejo takoj vzeti v pretres. Komuna!lzaci]a. Podržavljenje prodnkciiskib panog jo najvažnejša, vsekakor pa ne edini pomoček socializacije. Socializem se imenuje demokratična organizacija ekonomskega življenja. To se bo pripravljalo potom veleobratov m organizacije producentov. V enaki smeri pa vpliva, četudi ne tako odločilno, organizacija konsumeatov. Ce osvaja ona vedno več produkcije produkcijskih pomočkov, osviiia tudi produkcijo več konsumnih sredstev. Kot organ socializacije zadnje vrste more vplivati konsumno društvo tam, kjer obsega velike množice konsumentov. Pomembnejša pa bo v tem pogledu mestna občina, ako si nadene značaj kousumno organizacije. Kot taka utegive sama zase ali pa v zvezi s konaumt.uni društvi socializirati peko kruha, enako lekarne iu preskrbo mesta z mlekom, sočivjem itd Postane lahko eden izmed činiteljev socializacije kmetijstva. Poleg tega ima občina (in podobno tudi dežela) nalogo, delovati za socializacijo potom prevzetij lokah1.ih monopolov, tu pr. cestnih železnic. Končno pripada občini, socializacija gratlbo (poprave) stanovanj, ureditev in uprava zdravili in cenih stanovanj za množice. Od lokalnih razmer, zlast) od zrelosti in orgarjzacije delavcev bo odvisno, po katerem potu se pri tem dosežejo najlepši rezultati, če treba pri tem upoštevati privatne stavbno podjetnike, kakšni pogoji se jim naložc posebno z ozirom na delavske razmere, aii sc grade v svoji režiji a Ti napravi poizkus, da zida svoje stavbe po svojih načrtih in pod svojim vodstvom po organizaciji stavbnih delavcev. Ce si občina prisvoji mestne monopole, preskrbuje množicam zdrava in cena stanovanja ter cen kruh, Se zida zadosti šol in nudi otrokom ljudstva v šoli ne samo pouk, ampak tudi hrano, če končno audi ljudskim množicam zborovališča, okrevališča in nadaljevalne šole, bo dejansko sodelovala pri procesu socializacije. Politični pregled. — T naše severne meja. Ljubljanski dopisni urad poroča 12. marca dopoldne Iz uradnega vira: 10. i m. so med 8. in 9. uro zvečer Nemci ustrelil) nek olik o-krat iz pušk na naše postojanke pri železniškem mostu, jugovzhodno pri Dulah. Naši niso odgovorili 11. t. m. je letel nemški aeropkm preko Velikovca Ir metal letake. To je bilo približno ob tl. dopoldne. Ofcotl 7. ure 30 minut popoldne so pričeli Nemci streljati iz pušk na naše mostišče pri Dutah. Naši so bili primorani odgovoriti, pri čemur se je razvil ogenj na obeh straneh tega odseka. Med 8. uro 30 minut in 9. uro 30 minut so Nemci izstrelili 9 strelov iz topov. Naše topništvo ni odgovorilo. S tem postopanjem so Nemci zopet kršili premirje. —’ Prestolni govor Aleksandra v seji 14. L m. LDU. Belgrad, 12. marca. Verjetno je, da bo prestolonaslednik Aleksander že na prihodnji soji, najbrže pojutrišnjem, prebral prestolni govor. Nato bo pa manifestiralo narodno predstavništvo v regentovi navzočnosti za uresničenje vseh naših narodnih pravic. Vsi klubi bodo podali po svojih načelnikih tozadevne izjave, narodnemu predstavništvu pa bo procHožena najbrže skupna resolucija. Politični krogi pričakujejo to sejo z veliko napetostjo in ji tudi pripisujejo veliko važnost - ■ Angleška o tvori trgovino a Jiigo9|avi}o. »Rijoč SHS« prinaša notico, da je angleško ministrstvo skte-nilo, da se začne trgovsko poslovanje i jugoslovanskimi deželami Prosta trgovina je proglašena tudi a A Branijo in Crno goro, torej po cclem Jadrana in celem bananskem polotoku. Ljudsko štetje na Moravskem ln Stovagkem. 1JJU. Praga, 11. marca. (Brezžično.) Najaovejšo štetje prebivalstva na Moravskem kaže v splošnem prirastek čeho-slovaškega in zmanjšanje nemškega življa. V desetH mestih so našteli 125.000 (prej 75.00«) Cehov » 78.680 (prej 132.800) Nemcev. V Bran, Olomucu ia Moravski Ostravi je večina prebivalstva češka. Števila leškik »lijakov so je več kot podvojilo. — I..DU. Bratislava. 11. marca. (DKU.) Dne 24. marca prične na Slovaškem Gudsko ttetje, prt katerem bodo sodelovali češkomo-ravsM »Stelji. Ceh«sSov«Ska la Avstro - Ogrska banka. LDU, Praga, IB, (CTU.) Vlada priobčuje narodbo, s katero se nrei«Je razmerje med Cehoslovaško republiko in Av-etro-Ogrsk» banka Razglas ima nastopne točke: 1. Iz-vrSufoČ predpise zakona dne 25. februarja 1919 o žigosani« bankovcev in oddaji hnotja, prevzame v upravo finančfci minister obrestonosno državno posojilo, ki je oastato po uvedbi bankovcev, potem vse bankne žiro-raCnne t« vse državne tiste, katere je Izdal glavni zavod banke ta njene podružnice. 2. V to svrho prevzame finančni minister vsa poslopja in premičnine, katere Ima glavni bančni zarod in njegove podružnice v ozemlju CehostovaSke republike. Uradniki in nastavljenci so dol-/n( delovati za spravo; isto dolžnost imajo tudi instituti, ki se bftvifo t bančnimi agendi. Ureditev zasebno pravna obveznosti, ki so ne tiče države in banke je podvržena dogovor« mod finančnim ministrom in banko. 3. Fftiančao ministrstvo se bo pečalo z nadaljno zakon-sfco ureditvijo državne funkcije bankovnice. V svrho strokovnjaške »reditve teh funkcij, ustanovi finančni mi-flistor bančni urad, katerega član v vodstvu je na eni strani bančni odsek finančnega ministrstva pod predsed-atStvom ministra alt njegovega namestnika in na drugi strani strokovnjaško naobraženi bančni uradniki. V bančnem odseka jo osem članov, katere imenuje minister. V fv točki si pridržuje minister imenovanje državnik komisarjev pri posameimih podružnlh zavodih. V področju bančnega arada spada predvsem upraviteljstvo državnega dolga. — Delna motftfzarija Poljsko. LDU. Pariz, 11, (DtmKU. — Brezžično.) Iz Varšave se poroča: Poljska narodna *kui>tčtna Je danes odobrila zakon, s katerim se r>ozi*4ia GttO.OBO mož v vojake, tn sicer letniki'1891. do im. » Župan Uchtomborga *a sporazum med Šparta-kovcl *n vlad«, LDU. Berlin, 11. (DunKU.) Zupan v Uchtenberg* /e naprosil ministra za državno brambo, tul » «stavKo sovražnosti vladnih čet proti Lichtenber-gn. Sestavita naj bi 6e narodna bramba, v katero naj bi vstopi# twM sposobni Spartakovci. Nadalje se Je zahtevala tudi zamenjava ujetnikov, popolna nekaznjivost za vse, ki »o prišli med boji v roke vladnih čet ali so se bojev udeležiti. Minister za državno brambo je županu ] In meščanom zagotovil največ So prizanesljivost. Opera- | cife pa se ne morejo ustaviti, ker je treba tudi to opira- 1 Uš če Spartakovcev odstraniti, da se more prebivalstvo v Uchtenberg* trafno posvetit! svojim mirnim poslom. Pričetek Pogajanj o sklepa premirja 20. t. m. LDU. Nauen, II. (Brezžično.) V plenarni seji poslovalnice za mirovna pogajanja nemškega urada za zunanje stvari Je naglasil drž*vwi minister grof Brockdorff-Rantzati, da se mote z ozirom na vesti listov računati Okoli 20. marca s pričetkom pogajanj o sklepu premirja. »»* Epoha in mirovni kongres. LDU. Belgrad, 12. Današnja »Bpoiias prinaša oster članek pod naslovom »Mirovni' kongres*. V čiauk« piše med drugim: Na konferenci v Versailles« ne kujejo danes vsled Jugoslavije, ampak rsted evropskega mir«. To naj dobro premislijo Oni. ki so danes «a mestih Bismarcka, Andrassyja in Snvalova ter drngfti, Naj pomislijo, da bo padla nanje odgovw«osi ea ustanovitev nove Alzaciie-Lorene in no-v» Bosne* Naj vedo, da zna Srbija ravno taKo branit; in varovati svoje istokrvne brate kakor zna biti zvesta ta lojalna. Naj pomislijo, je-U mogoče, da pozabijo narodi na one svečano objavljene principe entente, pozabijo na krivice, kj Sh jim prinese versallleški kongres namesto mir« in ki bodo predmet novim spopadom. — Za odpustitev vseto vojnih ujetnikov. LDU. Bern, 1L (Dim»K.U.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Začetkom danaSoje seje kongresa mednarodne zveze, je predložil dr. Ehrit v imenu nevtralnih članov komisije sklop, r katerem izraža željo, da naj se takoj oprosti vsi vojni ujetniki, ki se še nahajajo v vojskujočih Sb državah. Sklep Jo bil soglasno sprejet — Predor La Manche. LDU. London, 12. (Brezžično.) V septembru leta 1917. Je razpravljal Bonar Law v poslanski zbornici o projekt« predora La Manche ter omenil pri tej priliki,, da le prišla vlada po zaslišanju vojaških i« pomorskih veščakov do prepričanja, da se ta načrt ne more realizirati med vojno. V pondeljek je Bonar Law v zbornici odgovoril na tozadevno vprašanje nastopno: *Gte delovanju naše stranke v Belgradu kakor tudi v Ljubljani Opozarjal je na važuost izobraževalnem dela te zato pozival, naj se ustanovi podružnica »Svobode«, b bi prirejala predavanja in drugo. Dalje je pojasnil socializem in naše stališče glede narodnosti oziroma mednarodnosti. Opomnil je navzoče na važnost organizacije, ker v tej leži glavna politična moč. Po enournem (tovoru se je shod lepo zaključil. _ i Dnevne vesti. — Stavka uradnUtva denarnih zavodov odgodeo1 Z ozirom na to, da je večina uprav detiarnih zavod«* izjavila, da v principu sprejme zahteve uradništva, sklenilo se Je danes na zborovanju v hotelu »Union«, da se stavka za enkrat ne izvrši, vendar se pa zahteva oi uprav, da najkasneje do 15. t. m. ob 6. uri zvečer r*-šljo to zadevo, sicer nastopi v pondeljek stavka. — Izredna Javna seja ljubljanskega občinske** sveta, se bo vršila danes v četrtek, dne 13. marca 1919. ob šestih zvečer v mestni dvorani. — Polemiko, Včerajšnji »Slovenec« priobčuje sledeče poscbiK poročile iz Belgrada: V nekem tukajšnjem listi! >e r.eki pristaš slovenske JDS podal sliko 0 političnih razmetali na Slovenskem. Ta slika je ***° netjčiia in strankarsko pobarvana. V tem članku s* VL3 predstavlja kot avstrijska stranka in sc trdi 0 njej, da je prišla na vlado s pomočjo avstrijske vlade Člankar namerj?. preslepiti neinformirano srbsko iaV nost, kar je r.eMalno, pa tudi brezuspešno. — Zamflliv<’ je to pore čilo. NaSi sodrugj se gotovo spominjajo en° leto nazaj. Klerikalci so na vse pretege hvalili »Iias0 j matno Cito«, liberalci so pa v ljubljanskem občinske”1 svetu ponižno krivili hrbet in pošiljali udanostne bf^ javke »prejasm cesarski hiši«. Danes so Habsburgom1 ! oJstrai jeni in pri nas vlada »po božji in narodovi volji1 rodbina Katagjorncvičev. Treba toraj presedlati. E® so postali republikanci, drugi pa zagrizeni zagovornik novega monarha. Mi seveda nimamo nič proti ten'11' čudimo se le, da se more kdo v srcu tako zelo spf* meniti in poleg tega še drug drugemu kaj očitati. — Iz časopisov. V nekem štajerskem listu čitafl10 dopis, kako pridno delujejo poveljniki raznih vojaš^ oddelkov, da se vojaštvo izobrazuje. Med vojaki rajo prispevke in za ta denar se potem naroči časopis ter ustanovi za vojake čitalnico. Zal le, da med v tel*, listu omeujer.imi naročenimi * časniki pogrešamo »Naprej*. Nočemo nikogar obdolževati, vendar Pr®'[ ponižno vprašamo, ali smatrajo gospodje častniki Kst za tako nepopularen, da ga vojakom ni treba tati? Mi.gr.ie ra tudi, da hočelo voiake potom ..xae$£&'‘ skega časopisja pripeljati v tabor teh strank. — Našit" sodrugom p.’ipcrcčamo, da povsod agitirajo za to, d* vojaki ra roče tud, delavsko časopisje in se tako seznanijo z idejami i aše stranke. — Promocija. Dne 28. februarja je promovirala o* dunajskem vseučilišču za doktorico medicine Ana Z®' 1 o k a r. — Za begunce. Beguncem, ki sc vračajo v svoj & mači kraj ali se vsled uradne odredbe selijo drugam, dajajo okrajna glavarstva, politične ekspoziture, pos^ dovalnica za begunce v Ljubljani in uprava begunski taborišča v Strnišču legitimacije za prosto vožnjo in s*” cer za osebe, kakor tudi za prtljago. Opozarjamo gunce, da mora vsakdo, kdor se no izkaže s tako le**' timacijo, sam plačati vožnjo, ter da se mu ti stroški P°' znejo ne povrnejo. — Vrednost krono pri državnih blagajnah. Minist^ za finance je odredil, da morajo računatj državno bi®' gajne za 250 kron za 100 dinarjev. Po tem kurzu s® bodo sprejemale krone pri plačevanju državnih da''' kov in izplačevali prejemki srbskim državnim nam6" ščencem v onih krajih, kjer se plače izplačujejo v kr o** skl veljavi. Ta kurz velja od 1. prosinca t. L naprel. — Prehrana. Oddelku za prehrano Je deželna vi*' da dovolila za nabavo živil in za dobavo cenejših vil revnim slojem, zlasti delavcem, železničarjem in Pr^ mogariem primerni kredit Dosedanie najvišje cene živila in živino ostanejo v Sloveniji neizpremenjene v veljavi, ne glede na sklep ministrskega sveta, po K®' terem je taka trgovina prosta. Da se omogoči uravn®' va porabljanja in enakomerna preskrba vsega slove®' skega ozemlja, izda prehranjevalni nrad posebno n9' redbo. — O stanovanjski mlzerjl v Ljubljani smo preje' naslednji dopis. Nusianievalni sosvet odpoveduje st®' novanja Jugoslovanskim vt dojencem in vdovam, eft roma zasebnicam. Nič ne bi imeli proti temu, če bi v* doli, .la Je to v hitctesu estalega prebivalstva, ki n\^ stanovanja in jo prin.orano radi službovanja živeti * j Ljibljani. Dctičmk, ki tin a posla v Ljubljani, naj ^ gre na deželo ter napravi prostor drugemu, ki Je Pr*' moran bivati tu. Toda v prvi vrsti naj se izselijo w Ljubljane vsi oni tujerodni državljani, ki nimajo tu tlt’ če^ar iskati ter še danes razpolagajo z razkošnimi sit' novanji. In šele potem, ko bo tu vse čisto in brez kr|x tike, na| se prične z odpovedjo stanovanj lastnih žavljanov kcj.li bivanje v Ljubljani ni neobhodno P^ trebno. Nastanjevalni sosvet naj nekoliko natančn®“ Prsišče in se informira, koliko je v Ljubljani ljudi, ki niso drža\'jani SHS, pa imajo kljub vsem odredbam še veJno velika, več sob obsegajoča stanovanja. Na Poganski cesti št. 15, 1. nadstr. ima neka zasebnica štiri sobe, kuh ajo in različne shrambe. To naj si ogleda sosvet in potem ukrene potrebno. — Tudi ženske prirejajo izgrede, Ker so v Kečke-nietu na Ogrskem ustavili podpore za brezposelne ln vojaške podpore, je ženske to tako razburilo, dq so priredile velike Izgrede. Šle so k županu in zahtevale, da * Podpore še nadalje izplačujejo. Zupan je izjavil, da iini ne more ugoditi, ker mu nedostaje denarnih sredstev. Vsled negativnega odgovora župana so ženske hotelo napasti mestno posvetovalnico. Policija je tu poseda solo nerodno vmes, rabila je orožje, ženske pa so »Porabile metodo praskanja po obrazih stražnikov in se Posluiile kamenja. Tekla je kri, vendar ne tako hudo, k(,t prj špartakovskih nemirih v Nemčiji. — Mala novice v Mariboru. V predzadnji številki se nekdo zaletava v dopisnika (F.) »Napreja«, češ, da se lai«, ako trdi, da v »Volksheimu« ni bilo najti listkov a jerzi onega prismojenega Kernstocka, ki je sanjal o po-''Kanem »windisch-Mariboru«, Samo resnici na ljubo Povem, da tistega dopisa ni »Naprej« dobil iz moj.h rok !" da m°ia navada še nikdar ni bila lagati se! Cernu ne-, belini le, da bi se vsi dopisniki držali tako krepil resnice kakor jaz, poterii se tudi Malim novicam ne 0 treba lagati, da drugi lažejo. —• Pozdrav g. Zebotu! Iv. F a v a i. *- »Mariborski delavce« z nežno skrbjo sprašuje, a'‘ bomo njemu oziroma JDS stranki na ljubo spremeni Svoj program. Ali bomo še mednarodni? Seveda bo-in°! Želimo le, da bi bile tudi druge stranke vedno tako malo protinarodne kakor mi. — Sicer pa, kaj bi rekli ?°spodje okrog JDS, ako bi mi začeli njihov program ^vidirati? Saj bi sc menda prav dobro dalo kaj na bolj-i>0 spraviti. — Ce pa nečejo, potem pa naj tudi nas Pustijo n, mjriL F Javnim uradom i« občinstvu v uvaževanje. Jav-nitn blagajnam dohajajo pogosto po poštnih nakaznicah 'n Položnicah razni zneski, v mnogih slučajih z nepopol-”lni naslovom in brez označbe, na kaj se nanaša 0o~ "č'10 piačIlo. Vse urado kakor tudi občinstvo se prosi, v izogib nepotrebnemu poizvedovanju pri vsaki de-,,arni pošiljatvi navedejo natančni naslov dotične bla-. ^ine (n. pr. finančna, deželna blagajna, Ljubljind) Sli ie plačilo namenjeno blagajni bivšega deželnega odbora (deželna blagajna, Ljubljana, dvorec), in da vslk-tiar na nakaznicah odnosno položnicah napišejo namen P'«Ua in morebiti tudi številko dopisa ter oblast, ki jt 0 Plačilo odredila. — Tovarna fUmov se je, kakor poroča »R.ječ SHS«, °siiova|a v Zagrebu, ki je v rokah domačih podjetnikov. — Srbske gimnazije, V Kikindi in Bečkereka so llstanovljoni srbski gimnaziji. Tudi v Temešvaru so Je °tvorila srbska gimnazija in realka. r, Izseljenci v Nemčijo. Dogovorno! s konzulatom v rttiiundu je deželna vlada vse potrebno odredila, da „ Vftte približno 1000 izseljencev s posebnimi vlaki iz ' 0fnčlje. Izseljenci se odpeljejo 15. t. m. v domovino. ■— Tedenski Izkaz nalezljivih bolezni na ozemlju de-z®lno vlade za Slovenijo v Ljubljani od 23. svečana do sušca 1919. Skrlatlnka: Celje: mesto (1 oseba °bolola). Da vic a: Celjski okraj: občina Sv. Jurij ob Taboru (1 oseba obolela). Crnomeljski okraj: občina Semič (1 oseba obolela). Ljubljana: mesto (2 osebi oboleli). Maribor: mesto (1 oseba obolela). Kočevski okraj: obč.na Kočevje (1 oseba obolela). Peg a v ec: Ljubljana mesto (2 osebi oboleli, oba vojaka). Maribor: mesto (1 Pseba obolela, 1 umrla, oba slučaja iz prejšnjega tedna). Kamnik: občina Mekinje (4 osebe obolele, 2 osebi urnrli). Osepnice: Crnomeljski okraj: občina Metlika ™ osebi oboleli, en slučaj iz prejšnjega tedna); občina 'Pica (3 osebe, obolele, dva slučaja iz prejšnjih tednov). Mubljanski okraj: občina Slivnica (8 oseb obolelo); ob-Orosupije (1 oseba obolela). Kranjski okraj: občina Jelica (3 osebe obolele in dve umrli). Maribor: mesto oseba obolela, 1 oseba umrla). — Pripomba: No-v°mesto: občina Prečna: 2 osebi, ugrlznjenl po steklem ^ oddani v Pasteurjev zavod v Zagrebu. »Slovenske socialne ma- marca ob osmi uri r Mahrovi hiši, prvo nadstropje. Opozarjamo na občni zbor »Slov _ • ki se vrši v četrtek, dne 13. i i zvečer Shodi Odbor kraj. soc. dem. stranke ▼ Škofji Loki vabi vse borove člane k seji, ki se bo vršila v soboto, dne 15. m- v gostilni »Novi svet«. — Odbor. Seja kovinarjev se bo vršila v četrtek takoj po delu društvenih prostorih. V petek, dne 14. marca železničarski shod na Jese-lca|> ob 7. uri zvečer v gostilni pri Vergiezu. V nedeljo, dne 16. marca Rogaška Slatina. Rogatec. Sevnica. — čas in kraj določi kraj. pol. org. _Tržii. Vabilo na redno zborovanje pol. krajevne ^Sa nacija t Tržiču, ki se bo vršilo dne 25. marca ob «Ii 3. popoldne pri Pelarju. Dnevni red: Poročilo predsed- j stva; tajniško poročilo: blagajniško poročilo; volitev od- ' bora in slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi odbor. Ustanovni občni zbor podružnice Osrednjega društva natakarjev, hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev za Jugoslavijo v Ljubljani se vrši v petek, dne 15. t m. ob pol 11. uri zvečer v kavarni »Central* v Ljubljani. Polnoštevilna . udeležba dolžnost solidarnosti! Umetnost in književnost. Repertoar Narodne?n gledališča. Dramsko gledališče. V četrtek, dne 13. t. m. H. Ibsena »Strahovi« za abonement »C«. —• V petok, dne 14. t. m. ostane gledališče zaprto. — V soboo, dne 15. t. m. ob pol 8. zvečer »Revolucijska svatba« izven abonementa. — V nedeljo, dne 16. t. m. ob pol 8. zvečer »Revolucijska svatba« za abonement »A«. — Operno gledališče: V četrtek, dne 13. t. m. ob pol 8. zvečer »Boheme« za abonement »A«. — V petek, dne 14. t. m. ostane gledališče zapi to. — V soboto, dne 15- t. m. ob pol 8. zvečer »Slovaška princeska« za abonement »A«. — V nedeljo, dne 16. t m. ob pol 8. zvečer »Slovaška princeska« izven abonementa. Iz gledališka pisarne. Narodno gledališče v Ljubljani nujno potrebuje original Gorkijeve drame »Na dnu« ter prosi vlJndno onega g. ljubitelja književnosti, kateri bi knjigo slučajno imel, da mu jo posodi. Prav tako prosimo vsO gospodo, ki ima ruske drame v originalu, da nam naznani svoje cenj. naslove in imena knjig. Gg. pisatelje in prevajalce prosimo, da nam naznanijo, katere drame prevajajo, oziroma mislijo prevajati. Zadnje vesti« ' Seja narodnega predstavništva. LDU. B e 1 g r a d, 12. (JDU.) Predsednik verifikacijskega odbora Pečič je otvoril kot začasni predsednik narodnega predstavništva današnjo plenarno sejo ob 10. uri 15 minut dopoldne. Zapisnik zadnje seje je čitai tajnik dr. Vladimir Cerovič. Zapisnik se je vzel na znanje. Po odobritvi zapisnika je odobrilo narodno predstavništvo nekaterim poslancem dopuste. — Minister za notranje stvari Svetozar Pribiče-vič je sporočil skupščini, da nekateri poslanci iz Dalmacije niso mogli priti v Belgrad, ker jih italijanske okupacijske oblasti ne puste iz zasedenega ozemlja. (Veliko ogorčenje in izrazi protesta v celi dvorani.) Ministrovo sporočilo se je nato odkazalo verifikacijskemu odboru v nadaljnje obravnavanje. — Nato je prešla zbornica k dnevnemu redu; Poročilo verifikacijskega odbora. Poročilo je čital tajnik verifikacijskega odbora dr. Hinko Križman v srbohrvatskem jeziku. Nato ga je pričel čitati slovenski član odbora dr. Lončar v slovenščini, kar pa je zbudilo med slovenskimi poslanci velike nemire. Ministrski podpredsednik dr. Korošec (Jugoslov. klub) je nato med odobravanjem cele zbornice predlagal, naj se čitanje v slovenščini takoj opusti, ker vsi Slovenci razumejo srbohrvaščino. Nato je bilo čitanje poročila v slovenščini prekinjeno. — Predsednik ministrskega sveta Stojan Protič je pripomnil, da bi morala tudi manjšina verifikacijskega odbora predložiti svoje poročilo pismeno. — Zastopnik manjšine Petrovič (radikalni disident) je odgovoril, da je to manjšina opustila, da ne bi preveč zavlekla dela narodnega predstavništva. — Predsednik Pečič je sporočil, da je dobil verifikacijski odbor po zaključku svojega dela še poverilnico istrskega poslanca Matka Laginje obenem s protestom dr. Crvarja, ki dokazuje, da so volitve istrskih poslancev razen Matka Laginje izvršene nepravilno. — Prihodnja seja bo 13. t m. ob 9. dopoldne z dnevnim redom; Debata o poročilu verifikacijskega odbora. Proračun kraljestva SMS. •* ^ LDU. Zagreb, 12. Listi poročajo iz Belgrad, da bo predložil finančni minister narodnemu predstavništvu še koncem tega meseca prvi proračun kraljestva SHS. Demisija dr. Raiče vida. LDU. Belgrad, 12. (JDU.) Minister brez portfelja dr. Rajčevič (Črnogorec) je podal ostavko. Za socializacijo v Nemški Avstriji LDU. D u n a j, 12. (DunKU.) Socialistična korespondenca poroča: Načelnik socialno demokratične zveze je danes predložil zakonski načrt o socializaciji. 7-s socializacijo bo imenovan državni tajnik. Pavel Marinkovič, minister prehrane. LDU. Belgrad, 12. (JDU.) Za ministru prehrane je imenovan Pavel Marinkovič, poslanec srbske napredne stranke, naš dosedanji diplomatični zastopnik v Bukarešti. Zahteva italijanskih socialistov. LDU. C u r i h , 11. (DunKU.) »Neue Zliri -cher Zeitung« poroča z italijanske meje: Socialistična skupina poslanske zbornice je sprejela v zborovanju dnevni red z nastopnimi zadevami : Resnično amnestijo za vse žrtve vojnega režima; jx>polno demobilizacijo, umaknitev čet iz Rusije, popolni povratek k normalnemu režimu predvojne dobe; volilno reonno na podlagi razmerne volilne pravice. Za vse te točke sc bo po vsej deželi začela živahna propaganda. Italijani prevzeli poveljstvo nad Splitom. LDU. Split, 12. (DunKU.) Italijanske trupe so zasedle Split. Italijanski general je prevzel poveljništvo nad mestom in pristaniščem. Angleške čete in ladje so odplule. Ameriška pretnja Italiji. LDU. Belgrad, 12. Jugoslovanski dopisni urad poroča iz Pariza, da je Amerika zagrozila Italiji, da ustavi dobavo vojaških potrebščin, ako Italija nadaljuje svojo imperialistično politiko in ne otvori jugoslovanskih mej. Pomanjkanje v Lvovu. LDU. Rim, 12. (DunKU. — Brezžično.) Iz Poznanjskega došla brezžična brzojavka poroča, da so vesti iz Lvova o tamošnjem pomanjkanju vzbudile v vsej Poljski največjo razburjenost. Lvov je popolnoma v oblasti Ukrajincev. Vse tamošnje prebivalstvo trpi neznosno na pomanjkanju živil in vode. Ukrajiuci obstreljujejo neprenehoma mesto. Iz Nemčije. LDU. Berlin, 12. (DunKU.) Lichtenberg so danes zjutraj zasedli brez vsakega boja. Pod pritiskom napredujočih vladnih čet so Špartakovci že ponoči zapustili del svojih postojank, ostali so pa zbežalt dopoldne. — LDU. Berlin, 12. (DunKU.) Včeraj Je bila tukaj plenarna seja vojaških svetov veleberllnskih vojaških oddelkov. V seji so po sistemu listin in razmerne volitve izvolili nove vojaške člane izvrševalnega sveta. Večinski socialisti dobe pet članov, neodvisni pa tri člane. — Noč je bila mirna. Nj bilo nikakih posebnih dogodkov. Pri hišnih preiskavah so našli mnogo orožja. Štirje Špartakovci, ki so se uprli z orožjem, so bili po prekem sodu ustreljeni. V bližini Alexanderplatza so ujeli 20 Pollakov. - LDU. Welmar, 12. (DunKU.) V bližini VVeimarja se je ponesrečilo letalo, ki ie plulo iz Berlina proti Wei-marjn. Oba letaka, ki sta bila v njem, sta bila na mestu mrtva. — LDU. Monakovo, 12. (DunKU.) Snoči se je dosegel sporazum glede imenovanja nove vlade. Deželni zbor se bo sestal najbrže v pondeljek in bo dosedanjemu ministru za prosveto Hoffmannu oficielno poveril sestavo novo vlade. Razprave v najvišjem svetu alllrancev. LDU. Pariz, 12. (DunKU.) Agence Ha-vas poroča uradno: Najvišji svet aliirancev je razpravljal o poročilih komisije za premirje glede poljskih razmer. Nadalje je uvaževal želje, ki jih je čehoslovaška vlada predložila z ozirom na nemškoavstrijske in madžarske spletke proti novi državi. Ko bodo naznanjeni dokazi predloženi konferenci, bo najvišji svet natančno proučil želje čehoslovaške vlade. Naposled je najvišji svet razmotrival {»goje, s katerimi se bodo mogle sile, ki imajo posebno interese, ali nastajajoče države udeležiti se posvetovanj glede mej. Izjava Lansinga o prehrani Nemčije. LDU. Amsterdam, 12. (DunKU.) G!a-sam Reuterjevega urada je izjavil Lansing na-pram zastopnikom listov, da se mora kakor hitro mogoče skleniti mir in poslati vlake z živili v Nemčijo, če ,se hoče svet obvarovati pred anarhijo.___________________________________________ Razno. * Predlog, da se pozove bivšega cesarja Karla pred sodišče. 9. ianuarja t 1. ie vzel trobentač neke stotnijb narodne straže, Avgust Prohaska, ki je stražil v Schon-brimnu Iz ondotnega skladišča odejo. Vsled tega jo bil pred divizijskim sodiščem obtožen tatvine. Stotnik Rel-termann je Izjavil, da je bivši cesar Karel izdal odlok, s katerim je podaril vsej kraljevi straži upravo vojašnice v Schfinbrunnu. Vsled teiga Je podal zagovornik Proha-ske predlog, naj se bivšega cesarja Karla Habsburga pozove pred sodišče, d;i Mavi, ali je bila uprava voja- snice v Schčnbrunnu njegova last ali državna. V slučaju da je državna, se ga obsodi vsled tatvine. Lepo so je odrezal. Ubogi Korelček, nazadnjo ga Se zapro vsled tatvine. • Kako boljševik! agitirajo na Angleškem? »Večerni List« priobčuje sledečo notico: »Nov način propagando so začeli boljševlki na Angleškem. Ruski violinski virtuoz je imel v neki koncertni dvorani v Londonu koncert in je s svojim umetniškim proizvajanjem kmalu pridobil naklonjenost občinstva; oboževali so ga. Igral je ravno Wieniavsky — pozornost poslušalcev je bila silno napeta... Naenkrat pa je bila čarobnost pri koncu... Divje je plesal lok... Strune so pele čudovito. Kaj se je umetniku pripetilo?... Ta je prenehal igrati in nagovoril prestrašene poslušalce tako-Ie: »Dame in go- spodje I Pravkar ste slišali melodijo neke ruske revolucionarne himne. Igral sem jo sam, ker sem boljševik. VI ne veste, kaj je to boljševizem. Vi no poznate njegovčga blagoslova...« Občinstvo je planilo s sedežev, žvižgalo ■n kričalo. Umetnik pa je nadaljeval svoj govor, kot bi ne bil slišal ugovora. Slavil je Trockega, Lenina in njih ideje. Koncert se je končal z velikim škandalom, policija io morala poseči vmes. Preiskava je dognala, da Je poskušal virtuoz tudi v drugih mestih s propagando. Spočetka Angleži tega niso imeli za resno. Umetnik, nenavaden človek je, se mu mora pač odpustiti take malenkosti, jo men i llcgmatičen Anglež. Angleška policija pa ni bila povsem tega mnenja. Izgnala ga je iz države. — Je-li ta vest resnična, ne moremo dognati.. Vsekakor jo pa dobro agitacijsko sredstvo. * Arcota, sokrivca Elsnerjevega umora, grofovski rod. Grofovski rod Arcota, udeleženca pri Elsnerjevem umoru, ne izvira iz nemškega naroda. Razven bavarske rodovine sta še danes šlezka in mantuanska. Člani bavarske rodovine so bili že v prejšnjih časih zelo podobni odstavljeni rodovini Wittelbach. Zena grofa Ferdinanda je bila dolgo časa ljubica volilnega kneza Maksa Emanuela (1679—1726). Njen mož, komornik volilnega kneza jo bil v španski nasledstveni vojni na begu s Tirolske od svojih strelcev ustreljen. Devetnajstletna nadvojvodinja pl. Modeme-Este se je leta 1795. poročila z 711etnim Karlom Teodorom bavarskim. Ta J« umrl leta 1799. brez otrok in ona je postala metresa dvornega nadoskrbnika grofa Ludovika pL Arco. Isto leto rojenega sina bi lahko spravila na prestol mesto Ludovika III, kot posmrtnika, a ona ga je prikrivala in se poročila z dvornim nadoskrbnikom. Iz tega zakona izhajajo pradedi rodov Arco-Steppberg in Arco Zinne-berg. Iz enega teh rodov je tudi Arco, ki je dal inlcija-tivo za umor Kurta Eisncrja. Kot se vidi, je potomec »odlične« plemenske rodbine. Meščanski listi bi lahko vzkliknili pri tem: »Boljševik« iz naše sredel 0 Pomanjkanje prostorov na dunajski univerzi. Vsled vrnitve dijakov vlada na dunajskih visokih šolah zopet veliko pomanjkanje prostora. V anatomičnem institutu s- — Ponudbe pod .Stroj' n3 rlridllll MlUj Anoneno eksp. Al Matelič, Ljubija*1** 6 B s B » » m m m Čevlji tovarne Peter Kozina & iz najfinejšega ševro- boks- In lak-usnja z usnjatimi po plati se dobe po dnevnih cenah. = Trpežni zimski = iz fine teletine z gumijastimi pod,-lati po K 85’— za moške, K 73’— za ženske. V za'ogi Ljubljana na Bregu. HHIKlBHBIIBIIHMlfl Največja slovenska hranilnica! Ljubljana, Prešernova ulica št. 3, je imela vlog koncem leta 1918....................K 80,000.000*— rezervnega zaklada................................... 2,500.000*— Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima uvedene lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obre-stovanju in obligatnemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. i pr* Kupujte pletarske izdelke, kakor: Košarice za razpošiljanje sadja, jerbase za gospodarstvo, papir, pecivo, potovanje, cvetlične mizice, mizice za ročna dela, vrtno in sobno pohištvo, kakof tudi vse druge pletenine, katere izdeluje in razpošilja po zmernih cenah pletarska šola uPrave begunskega taborišča; = Strnišče pri Ptuju. — ~