St. 34. V Gorici, 24. avgusta 1876. Tedi „Soca" izhaja wak cetfrtek in ?elja e poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta......„ 2.30 Cetvrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih in pray tako pri „pa- slanicuh" ac plafiuje za iiavadno tristop- no yrsto: 8 kr. it se tiska 1 krat 7 ,. ,. „ „ 2 ., o „ -,; „ ,, 2 ;, Zarece Lrk« po prostoru. Glasilo slovcnskcga politiencga drustva goriSkcga za brambo narodnih pravic. Posamezne fiteviTOUtf'flOEftajo po 10 soldo? v Gorici v towSBrwei v go-spoBki ulici blizo „treh kron". — t Trstu ˇ tobakarnici „Via delta •*-serma 60". . Naro&iina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod najlovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopiil se ne vrafiajo; dopiBi naj se blngovoJjno fran* kujejo. — Delalcem in drugim nepre. moXnim bc narofiiiinaisnlza, akoit ogla-8e pri iirednifttvn. JaneLi6eva slavnost. (Konec) Pevski del te popoldansfce zabave se je vrsil po tiskanem programu prav izvrstno; pele so se sledcce pesni: »Kovaska,a „Staiioviaka," „Radostnopotovanje,a „Anatt izoperete: ^Jamskalvanka;" Podoknora," „U bojs i Se nekatere druge; vredjeno pa jebilotako, da je bil m vsakim perskim komadom govor in sicer v tistem redu, kakor so se oglasili govorniki pri predsed-ni§tvu> za govorom sledila je godba in tako je zabava postala jako razlieoa in zanimiva. — Govoril je prvi g, pi. Xtemayr ter uazdravil Cesarju; za njim donm-?i g. zttpnik, Franc Treiber, povdarjaje Jancziceve ziisluge za slovenski narod in sklepaje z obijubo, da Kovcski Slovenci ostanejo vedno zvesti sinovi majke Slave; g. Ferdo Vigele, znani rodoljub iz ziljske doli-ne, povdarja kake te^ave iniel je Janezie uaspro-ti korolkim Nemcem in uemSkutarjem in kak lep iz-gled dal je Slovencem v Gorotami, da se ne vstraftijo nemeurske tile, kojierno napije cdinosti vseh Sloven* eev; — g, Kocty iz Ljubljane napije navzocim stari^ciu in bratoin ranjeega Janezica; Viktor Dolenec napije n&vzocemu. sedajnemuprveraupesiiikuslovenskemu, prof. Stritarju, nakarse pesnik na zahtevanje navzocih pri-kaie in zabvali za napitnice ter obljublja. da bo po svoji mocivedno delalza milo doraovinoBlovenako; g. dr. Stare Iz Ljubljane povdarja jako btstroumno Jane-zieevc zasluge m slovensko dramatiko; — g. Andrej Einspieler spominja se vrlih stajerskih Slovencev in napije ondotnim izvrstniin rodoljubom; predsednik citalnice celovSke, g. Zupan, napije vsem citalnieam slovenskiin; g. A. Einspieler odboru Janeziceve slav-nosti; g. Knatiic iz rozne doline vseuCili^nim di-jakom, kot nositeljein lepse slov. bodocnosti; g. dr. FerjanCie iz Celovea slovenskim dekletom in zenara; prosti knet Babnik iz okolice ljubijanske povclarja zvestobo Slovencev do svojih narodnih voditeljev ter zagotovlja, da se slovenski kmet nikoli ne bode vdal; dii. poslanec g. Nabergoj iz Proseka napije Celiom, kateri so zastopani tudi pri JaneiiOevi slavnosti; dr. Kaizelj, drz. poslanec iz Prage se zahvaijuje in na-zdravlja bratom Slovencem; g. Wribar iz Ljubljane na-pil je vzajemnosti slovenski io bratom na jugn.—Bile so se druge napitnice. pa primanjkuje nam prostora, da bi vse zaznamili. — Mej veselico so doSla mno-ga pismain telegrami. katereje predsednik Kleimnayr LISTEK ANA MARIJA. (PoTest iz 1. 1616, pos«. Fr. Zakrajski). Krualo po poknoCi se je majhen oddelek konji-kov pomikal od Kon§ciue dalje, a le po easu, ker vsled goste teme nijso mogli bitreje naprej, akoravno jib je mofino sililo y Grebengrad. Meju tem zasliSijo od blizo konjsko rezgetanje, ter preden se oddahnejo, napade je voja&ko krdelo. BR a d a Li t a n o v i CI Izgubljeni smo 1" oglasi se tresav glas, pa streljanje i krik preglase ta vsklik. Rada Zivanovid, vodnikgospospremljajocini jezdecem, zazene glas: „Za bozjo voljo, ne stvorite, nam nidv^alegal Mi nijsmo puntarji, §e manje pa to-lovaji. Stovano damo spremljemo, da jej priskrbimo v Grebengradu mimo preaoCiste.8 „Aha, v Grebengradu? Pravo!a — obregne s jeden izmej protivnikov. „To nam hofie biti dovolj, da merite na Grebengrad. Da, tam vas cakajo §e le pravi prijatelji. Kar zdajci se udajte na tem mestu, nasi ste !K Rada se enkrat izpregovori: sSaj nijseni niCesar zakrivil. Kako naj bi bil va§ jetnik? Pustite me, ter temveC, ako imate se kaj pravega srea, po-kazlte mi bliiSnico v Grebengrad." „Le malo besedij!" —odgovori oni— BKdo, mislite, da gospodari sedaj v tital zaporedonia 1. pismo malice Slovenske, s kate-rim uazuauja predsednistvo, da Matico mi Hlavnosts xostopajo gg. odborniki prof. Wiestbaler in Andrej Praprotnik; 2. pismo ureduiStva „Blovenca iz Ljubljane; 3, telegram uarodnega drultva v Ljubljani; 4. telegram Janeztduvih cestilcev iz Dunaja; 5. telegram korofikih Sloveuce-v duuajBkega v^euCilis^a: 0. telegram Trstenjaka, Glaberja in Podgoricka iz Ponikve 7. telegram ptujskega ticiteljskega dru&tva; 8. telegr. ucite-iljev Ljutomerskih; 9 telegram Citalnice v Novomestu, 10. telegram trzuske citalnice 11. telegr. Slovencev na Bledu; 12, telegr. Slovencev v luomostu (Innsbruck); 13. telegram Tomiuske citalnice; 14, telegram rodo-Ijubov v Bovcu 15. pismo dr. Bieiweisovo i, t. d. Tri-je telegrami prisli so uze kesno in so se precitali Se le sled, dan v Celovcu. Po preeitanib teh telegramili oglasi se V. Dolenec in pozdravlja navzote v imenu goridke citalnice, katero ima Cast zastopati pri tej lepi slavnosti; zanjim uaznaui g. Hribar, da on in se dva di'uga gospoda zastopajo drultvo nSlavecM v Gorici in naposled naznaiija g. Nabergoj, da je on voditelj de-putacije trzuike okolice, ki zastopa druStvo Kdiuost in vee okolicaubkib citnlnie. — Ta jako zivalma veselica koniala je 6e le okolo 0 ure; po predlogu predsednika so se oni gostje, ki nijso odSii se tisti vecer, podali na bliifcoji hrib, od kder so v&vali najlepdi pogled po vsej roshicj in dravskiy dolini. Ko so se sopet vrnili, podali so se k narodnemu plesu na prostum in posebno vrli Sokolovci so se kaj pndno sukitli s pnjaznimi Kotosi„ cuini. Vsa ta veselica je trajala pozno v noC mty gromoin mozuarjev, petjem in godbo nu vec krajib, na bliznjib luibili goreli so ogaji; krasno romau-ticen prizor. — Odbor, ki je vse tako izvrstno vredil, preskrbel je tudi gostom prav dobra preuociSca. — V ponedeljek ob zori zbudi jih douiaca godba, katera je svirala, dokler so se odpeljali na muogih vozeb v Verbo. Na Vrbi se je zbralo blizo 10 gostov od vseh straui; setali so se na krasnem obre^ji Vrbskega jezera do 10 ure predpoludm.*, ob kateri uri je priplul paro-brod nala&c. za slov. goste najet po odboru; potova-uje po jezeru memo prijazuib vil, ueiiiik vasi, poloto-kov in otoka Mariawort je tako zanimivo, da se snie primerjati popotovauju po slveecem konstanskem jezeru; to popotovanje, kije trajalo skoro 2 uri, osta-lo bode vsem v trajnem spominu; ljubljanski pevci prepevali so ce!6 pot domace pesmi in ko je parobrod dospel blizo postaje iukopelji Pertschach, pozdravlja- Grebengradu? Bathyani-ja smo vCeraj izgnali k vsem vragom, i danes je Frankopan tam go-spodaiv' BNazaj, nazaj! 0 mili mi boze, nazaj!tt zakrifii prestrasena dama. Kamor hoCete, le v Grebengrad ne P MJe li mogoee?" zafiudi se Rada na glas— „Frankopan v Grebengradu?" BTako je! Ako pa ne verjamete, le z nami poj-dite" odvrne poveljnik sovrazne strauke. „Ker se pa toliko bojite Fraukopana, odvedemo vas tja.u Nekaj molka nastane na to na obeli straneh. J u r i j K e g I j e v i C, oboro^enim Frankopauovcem glavar, se Se ne upa Iiido napasth ker v temi ne more se zaznati stevila sovra^nikov. Ravno tako mis-li tudi Rada. A Jurij, cakanju sovra^ i nagel, izdere samokres, ter sprozi. 0 smodniskem zasvitu pa koj zapazi maloto nasprotnikovo. Na to divji napad. Rada se brani i brani z vso hrabrostjo, da bi le damo otel. Grozno vpitje, obojestransko napadanje, pok, ro^ljanje, vris5 i sekanje. Vslcd prevelike temote pa ne ve uikdo prav, kam naj bi pomeril ali mabnol. Meju tem prisije, jutranja zarija. Rada presodi koj, da je z gospo vred nedvojbeuo izgubljen. Sklene to-rej udati se v zoprno osodo; saj je bilo napadnikov veliko ve6 od njegovib. Veudar kdor v gospoda zau-pa, tega on ne zapusti. Kar iznenada priro^lja nam-rec nekaj sto pogumnib konjikov i njim na Mn brh-ki Jurij Turkovi*. Ta junak, bivsi v tvrdnjavi poveljnik pod Bathyani-jem, presilnemu sovrainikove- li so dunajski pevci filovenske pevce tako presrfino, (dunajski Akademischer-Gesangsvcrein jo iminreg na-pravil izlet v Celovec in v pondeljek imel je velikan-ski koncert na omenjoni postnji) da so Slovenci, va-jeni vednfm smovoHtim nemfikutarjev in dunajskib listov, kar nijso mogli nacuditi ioliki uljudnoBtl Ncmccv. — Pomisliti je treba, da Dunajcan sam na sebi je „gemtttlicb" in torej ga ne smemo soditi po judov-skih „Pressbusarjib/' — Ko se je parobrod blizal Pertsebaoh-u, pell so dunajHki pevci na bregti, nail pa na parobrodu, Du-najcanl nehajo in nas pozdravljajo z „Hochul in ml njib se „Zivili!u in tako je slo cclo pot do Celovea, kder nas je srefiala kaka koftija z Dunajcani. To je lep <'in, kateri zasluzl biti zabilje^en. Nasprotl temu pa nas je prav nemilo dimilo, ko Hino zvedcli, da jo bilo Slovencem v RoJmi dolini prepovedano izobefiati narodno slovensko zastave, mej torn ko je po Celovcu vihralo vse polno velikonemSkili firno-rttdece-mmonlb zastav. — Neinec sme na Hlovannki Kcmlji delati pro-pagando — ne za Avstrijo—za veliko Nemcljo; Slove-nec pa mora skriti svojo zantavo, kl jo v Avstrijl pri-/uana, Kje je tukaj nvstrijsko cutje ? Kjo je le za-dv.U'k ravnopravnosti ? NaSa UHtava gotovo tega ne v-tcmi'ljuje •— pa molcimo, da se ne zapletemo v kako nevarnosl. Slovencu je kaljeno vsako veselje; ta brid-ka sola naj pa spodbuja tudi KoroSke Slovcuce, da bodo toliko delavnejAi in lnidnojftt stall tarn na Btra-zi Nemstva; saj je tudi na Goriskem napetost Itali-janov prouzrocila marljivcjso delavnost slovenBko. Pa poprimimo sopet nit popisa. Kmalo popo-ludne^ dospel je parobrod v Celovec; gostje se podajo takoj v veliki salon pri „Sandwirtu", kder je tudi ce-lovska fcitalnica, in kder je bil veliki salon najet iz-kljucljivo za goste Janeziceve slavnosti. Tam nas je obedovalo okolo 100 celovskih in drugih Slovencev, zastopana je bila cela Slovenija in ko smo se okrep-cali, svigale so jako ognjene napitnice. Po obedu so si gostje se nekoliko ogledali resnicno lepo in cisto me* sto Celovec in proti veceru se je sopet vse zbralo na vrtu pri „Sandwirtu"; tam smo se seznanili tudi z v Celovcu interniranima nstaskima vodjema, Babicem in Kiiezico.in; vladal je (ist jugoslovansk dub in raarsikatero ognjeno spregovorili smo spomiujaje se razuih naSih bratov. §e le pod noc lofiili smo se od prijetnega Celovea; mnogi celovski rodoljubje spremili so nas na kolodvor in iocitev bila je presrfina, bratovska. Tako je koncala 2 dnevna lepa slavnost Janeziceva. Vsak, mu napadu se umaknovSi, priSel je ravno o pravem Casu. Komaj blizu, razvidi, da si stojite stranki so-vrazno nasproti. Ne poraiSlja dolgo, marivec* Franko-pance napade, da se nad njimi maSfiuje i popotnike re§i. Boj je bil kratek, podali so se napadenci v biter beg. „Pozdravite mi Grebengrad, pa Frankopana!" — kriei Jurij za njimi. „Ako Bog da, pa sv. Jurij, vidi-mo se zopet v Grebengradu." Oteti se zdaj zabv&le svojemu resitelju, i Rada mu pove, da pelje damo iz Reke v VaraMin. Zdaj pristoni tudi gospa, da Tur-kovicu hvalo izreCe. Pae marsikaj v ^ivenji se eiove-ku pripeti, da obeuti nad seboj neko 6udno mo6, kte-rej se ne more odtegnoti. Krasno, sicer od tuge bled-kasto oblieje vitke gospe preleti earobna rudeeica, ko Turkovica zagleda, Njega pa, ki je preje nemarno i radostno se oziral krog sebe, zadene, ko jo sreca se svojim ^ivahnim ofiesom, to tako fiudelno, da za tre-notek izgubi dusevno prisutnost. Cut, §e dozdaj mu neznan, se vzbudi v njem silovito, a cut nedo!2en i Cist. Srce mu zagori v nebeSkojasnej radosti, v Sir-nib mladih prsih mil zalesketa plamen ncizreeeno mu i dobrotvoren. Zdaj §e le zlvo obCuti, kako prazno mu je bilo srce, dokler ga nij osrecil njen nepneako-vani pogled. Iz njenih Carovoih oCij pa je sijalo na-ni tako miloslovesno, kakor spomladansko solace iz prijazne nebesne siniine. Da! Turkovid je^bil zd« najsrefinejse bitjena zemlji. Z vso mofijo ga je o&ih-mai gnalo biti gospej, toliKo yubjjenej, na lzdatno Mr »rSe jo je vdelezil, spominjal se bode lepih dne-^jfs^/KoroSkem in pa prijaznih rodoljabov on-^Jbtnin. Jaucziceva slavaost—to iz srca zelimo—pa naj bi ne ostala brez dobrih nasledkov. — KoroSki Slovene! so menda spoznali, kacega moza so oni dali slovens *""*; naj skrbe zdaj, da oni spominek bodo ved-no obdajala zvesta slovenska srca, da bodo naSi po-tomci cez 100 let naSli, da dalec okoli Janeziceve domovinesezmeroin zivi iskreni, nepokvarjeni sloven-ski rod, S takimi voSili zapustili smo mi slovenski gostje lepi, nekdaj popolnonia slovenski Gorotan. Jugoslovausko bojiSfce. Bitka mej Medunom in Podgorico. Pod novira turskiiu povejjnikoni v Albanyi Malnmid paSo vzdignilo se je 11 t. m, dvajset tisuc nizaraov in baSi bozukov iz Podgorice proti Medunu in nepokor-nim Kucyancein, da bi njikov okraj opustoSili in tudi v Cvnogoro proderii. Cernogorci in Kutijancl pet tisuc* moz nioeni, umikali so se iz poeetka, a preko poldue navalili so se od vseh stranij z golim lmudja-rom na Tnrke in jih zagnali proti jngu do Dinozev ter jib od tod podili do Podgorice. Vsak pojedini cerno-goi-ski batalijon poklal je najmanj tisuc nekersceni-kov, martiuitki pak sara nad d,v a t i s u L in vzel je Turkom 6 barjakov. Pojedini Cernogorci pobili so po deset, knezev perjanik Novak Milose? pak sain s edemnajst Tnrkov. Ostauek tuiSke vojske resil se je koraaj v Podgovico, drugace bi bili vai uniceui. Jako mnogo puSk, municije in druzega voj-nega orodja dobili so Cernogorci. Turci izgubili so naj mauj deset tisuc mertvih in ranjenih, Cernogorci in KueJjanci pak za vsem samih 400 moz. Ta bitka bila je iz mej vseh naj kervavejsa in ljutejila o-kolo Podgorice. Knezev glavni tabor nahajal se je do sedaj na Gackem polji, a na poroLilo, da nameravjijo mnogoStc-vilni Turci na jngu v Ccrnogoio ulomiti, napotil so je bil knez z 10 batalijoni v bjelopavliSko nabijo (okraj) pustivSi v Hercegoviui svojemu tastu Peter Yukotic-u poveljstvo. Ba&na poti v Cjrnogoro donesla se je knezu vesela novica, da so Cernogorci na jugn Turin popolnem pobili. Po bitki pri Yucem doln derze se Turci v Hercegovini popolneni v defenzivi v utvrjc-jenih krajih, na ravnem se nikjer vec ne nahajajo. Zdaj pak bodo vendar Cernogorci Mnktar pasi poste-no posvetili, da, ne bode po njein ne sledu ne tiru. Javili smo ob svojera casu, da jo je mahnil o-brist Despostovig z 3000 serbskili prostovoljcev v Bo-sno. Danes nam dobajajo uze vesele vesti v njegovih kerdelih. V okoliScu Petrovca, na jugo zahodni stra-ni Banjaluke, zagrabil je Despotovic Stirl bataljone Tnrkov in 2000 basi bozukov pod poveljstvoin Selim beja. Boj je trajal neprenohoma sedein ur; Selim bej moral se je umakniti prepustivsi Petrovac De-spotovic-u, katereaiu se je nad 2000 ustasev pridru-zilo, tako da zdaj Despotovic cez 6-7000 moz razpolaga. PustivSi majhen oddelek svoje vojske v Petroveu kre-nil jo je baje proti jugu, druga porocila pak pravijo, da je vzel tudi Prjedor nad Banjaluko. VstaSi v Pa-stirovem in Kozari nijso se dosedaj pridruzili Despo-tovieu, ampak utaborili so se v Brezovcu poleg avstrij- pomoc\ Pred vsim jo naprosi, naj se s Zivanovic-em toliko casa pomudi na tern mestu, da Grebengrad vza-me, kar se ima na kratkem izpolniti. Meju tern raz-pne jej lep prostoren sator, ter doda njenemu sprem-stvu Se nekaj svojili zvestih konjikov. „Lepa gospa !B—tako izpregovori Turkovic na-to —-»Va§e ielje se morajo kmalo izpolniti. Kakor sem ziv, §e danes ta dan mora priti Grebengrad v mojo oblast, i ce misli ban Nikolaj §e kedaj prenodti v njem, prisegam pri mojej bridkej sablji, da se grozo-vito moti on i njegovi privr^enci. Po tern pa smete tarn ostati cez noC, kakor zelite. Jaz sam vas hofiein sprejeti i, kakor se spodobi, podvoriti, in ako vam ljubo. z vami iti tudi v Varaidin." To izrece vitez, i kmalu njega, priporofiivsega se §e enkrat lepej 5e§ceni, i njegove tovarise MteCe proti Grebengradu zagmejb visoci prasni oblaki.— Da bode pa prijazni bralec sledece natanko ra-zumel, naj pristavimo se to v pojasnilo. V dobi, o kterej govori nasa povest, zacel je na Ogerskem plameneti Betbl e no v punt. Da se pa ta upor ne razSiri tudi po Hrvaskej, zauka^e Ferdinand n. Bathyani-ju, ki se je pa proti temu Bethle-novcem pridruzil, naj se ondot siloma polasti vseh gradov i tabrov. Ker plemstvo za bana Frankopana, ki je bil strasten, cmren i hudoben inoz\ nij imelo ni-kakorSnega srca, zapusti ga v njegovih zapofietjih ter potegne kar vse z grofom Bathyani-jem. Grebengrad, iz mej najtrdniSih tabrov Bathyaai-jevih, napade Frankopan koj zacetka. Da bi bil pa imel Jurij Tur-feoviC, ki je bil poveljnik v njem, kaj vet posadke, pnsiM bi bil napadnika gotovo k sramotnemu povrat-kn. Toda zarad tega i ker nij bilo upati od nikoder reSilne pomoci, ada se, ter izroJi tvrdnjavo. Zaroti se ske meje, v kterega bliiini je tudi nekoliko Turkov ntaborjenib Dne 15. t. m. skosali so Turci, 5000 inoz\ vze-ti serbske pozicije na Jankovi Klizuri in prodreti tod v Serbijo in na Krusevac, a verzeui so bili nazaj ter so Serbi pod Lazar Auticoni svoje pozicije obraaili. Ranko Alimpie je stoprav doSel, ko je bila zmaga scrbska odlocena. O Dervis pasi se zopet poroca ^co-likokmt uze), da je sel Muktar pa§i na pomoc. — Turci zagrabili so bili preSli teden predstraze serbske vojske pred Bjelino, koji je zdaj baje Becker poveljnik, a bili so nazaj verzeni 0 vzliodnej serbski vojskise ne cuje niL poseb-nega in tudi ne zanesljivega. Zdaj govore porocila, da se nahaja vsa vojska Obman pase se bliio Zajcarja, zdaj pak, da je bil LeSjanin potisnjen nazaj proti Pa-raf inu do Bo^jevca. 0 Honatovicii pak se pripoveduje, da se s Turci bije uze dva dni pri Banji, drugi pa po-rocajo, da se njegova vojska nahaja Se pri Topli, dve milji od Knjazevca. Ker utegue » kratkem v teh krajih hudo bojevanje zaceti, ne bode naSim ditate-Ijein neljubo, *c jim podamo v sledeLem nekaj dat o sitevilu tiaproti si stojecib vojsk. — Ahmed Ejub paSa, kteri poskusa prodreti i-Q/ Toplo in Banjo v v moravsko doiino ima pod svojim poveljstvom 58.000 pescev, 17 skadronov konjikov in 112 topov; Osman pa.sa razpolaga cez 20.000 moz; Saib pasanad Xi-soin zapoveduje 12.000 mozem in 6 Skadronem; v Nisu nahaja se 15000 moz raznih bran* Za v'sem je tur&ke, vojske okolo 100.000 moz, katerim stoje naproti Cernajev, Lesjanin in Horvatovic z 85.000 mo/mi in 170 topovi v jzverstnih pozicijah. Serbska rec nij po teni takem nikakor se izgubljena, kakor misle nekuteri turkofili. Yisoka porta proglasiia je proklamacijo na Ser-be, v katerej pravi, da Sinatra ona kristijane kakor Turke za svoje otroke ter da hoce le one Serbe kaz-novati, kateri so proti njej za orozje prijeli, mirne pak ?sake nevarnosti in nezgode obvarovati, kajti vojni poveljniki iniajo nalog, cnvati nad zivljenjem in imeujem podverzcnih prcbivalcev. Znano je, da je Slo vse, kar le more orozje nositi, v vojsko proti Turcinu, tedaj bode Turcija, ako zmaga, vse Serbe obesila na kolce, razun starcev, zen, otrok in onih, kateri nijso za vojno. !Nij nam treba povdurjati, da se ne bode nikdo zinenil za bedasto turSko proklamacijo. Mnogo se govori uze o mini mej Serbijo in Turii-jo. Terdi se, da sc odbor skupsciiie, kateri se je bil presli teden sesel v Bclgradu, nij le o posojilu pogovarjal, ampak da je tudi sklenil, naj se s posredovanjem AngleSke povpraSa v Stambulu po pogojih za sklcpa-nje mini, kateri bi sc Serblji staviii. Turiija je na to baje razun onih pogojev, katere smo u^e enkrat omenili, tudi tirjala povi§anje letnega danja (tributa) od 40.000 na 100.000 cekinov skozi dvajset let, da se s tem vojni stroski Turcyi poplafiajo, na dalje od* pravo milicc, znizanje stalne vojske na 5000 moz in sprejem prepovedi, da ne sine Serbija vojnega orozja ve6 imeti, nego ga je potrebno 5000 mozem. Terja-tev radi odstopa Milanovega je porta u2e popu«tila, in tudi glcde poscdanja aekaterih serbskili terdnjav dosezejo se s posredovanjem AngleSke milejai pogoji. To so pogoji, katere lehko stavi kak zmagovalec a la Bismark, a smesno je, ce jih stavi gnjila Turska. — Serbi si jih pac ne bodo dali diktirati, Se potem ne, ko bi zgubili Belgrad, — kar se pa ne bode zgodilo Se tako hitro. vendar, da noce podvati, dokler se je zopet ne polasti, pri kterem odloku nij malo vplivala gospijna podoba, vedno mu pred ocmi stojeCa. V tem dojde tudi izdatna poinoc od Draskovica in Erdody-ja. A se najvec je Frankopana razlcaiilo sporoCiio, da misli Ba-thyani udariti z veliko mnozico Turkov in Ogrov cez Donavo na Hrvasko. V Yarazdinu je vladala velika zmotnjava; kajti vojscaki, ostavSi brez vodnikov, so ravno kanili lociti se od svojih zastav, kar se izve za gotovo, da Turkovic napada z vso silo Grebengrad. Ta nepricakovani napad osupne Frankopana s posadko vred, Turkovic moz beseda, vzanie gradiSce. Samega Frankopana ob-drzi kot jetnika. vojake njegove pa razpusti, da na-znan6 svojim tovariSein, kar so videli v Grebengradu. Zdaj pa je pred vsim bilo treba, poskrbeti var-nosti zapuScnej gospej. Pelje jo v grau, odloCi jej po-sebuo stauico, kjer od dolzega pota utrujena tudi hitro zaspi, ter se poda s Zivanovicem k Frankopana, 3 katerim je zelel govoriti. BHa ha ha!*' zahrokota se Xikolaj, ko ga za-gleda. ttGlej, glej, pa si vendar priSel za menoj. Sta-vim, da^ imas tudi mojo 2eno se seboj. Kaj ne V* „2lahtni ban !tt—odvrne Rada mirno — „Menda bo se najbolje, da pozabimo tisto gladko vsej kar se je zgodilo. Nij res pa, da sva priSla za vami." „Za-kaj sta pa tukaj, zakaj ?K krici ban kakor besen. BZenske te ne morem videti. Prokleta bodi!" nKar je, to je!a pristavi Rada neprestraSen. nPri§el sem v drugej zadevi, namrec zarad tega, dase gospej povrne, „kar jej gre." — „Bog te ubij!- zavpije ban ves raz-kafien. denar? Njej, verica pasja? Baji ga zabrusim v najgloblje brezno, kakor da bi ga zametoval za 2ensko, ki jo ertim, kakor gada." Turci silijo od Ni§a sem n*a Alek-sinac. Prestopivsi bulgarsko Moravo -pri Mra-mor-ju pomaknlli so se do Supovca in GoleSnice, kjer so se jim Serbi v bran postavili in jih nazaj vergli. Drugi dan nadaljevali so Turci svoj napor pri Tesici eel dan a bili .so zopet nazaj verieni. Ejub pa§a zapustiv§i Knjaievac se svojo ^ vojsko in pomaknivsi se- nazaj na Dervent krenil jo je pd tod proti severo-zahodni strani in dospel je brez posebnih over do Ozrenske planine, kjer je pak na mogocen upor naletel. Mej tem pro-derl je pak Horvatovic iz Tople na Knjazevac, kterega je Turkom zopet vzel razkropiv§i ta-mosnjlli 12 turskih batalijonov, in od tod 6ez Tresibabo proti Derventu Ejub pa§i za hrbet. Ako Turci Aleksinca ne vzamejo, bode po tem takem Ejub pasa se celo svojo vojsko od jugo-vzboda sem zajet in ako Bog dade i sreCa ju-nacka popolnem uniLen. Dopisi. V Gorici, 23. avgusta, (Poslovauje okrajnih glavarstev). Kolikokrat smo se uze v „Sociu pritoze-vali, da se okrajna glavarstva, in posebno GoriSko, v svojem poslovanji premalo ozirajo na zupanstvft in na ljudstvo, s katerim imajo opraviti. Bivft okrajni glavar in sedajni ces. namestnik v Trstu bil je v tem ozira vendar pravicnejSi in skrbnejSi. On sam se je ucii naSega jezika in tudi uradnike si je znal pre-skrbeti, kateri so lahko se Slovenci ustmeno in pis-meno obfevali. Za to se je pa takrat pn glavarstvu veliko vefi slovenskega pisalo, kakor zdaj invsaj vaz-ne okroznice in poduke so dobivali zupani v doma-ccm jeziku. Zdaj so slovenski dopisi pri naSem glavarstvu bele mulie in te se kateri med svet prikaZe —jojmene kakoSna slovenScina! — Te dni po bili naSi zupani v pravi zadregi. Po-veljniStvo brumbovskega polka Stv. 74 je naprosilo glavarstvo, naj sklice brambovce, da pridejo toCno 24. t. m. v Gorico—v ogib hudih postavnih nasledkov. V dotifinem dopisu pa ni bilo reCeno, katere brambovce, ampak le sploh „die Mannschaft/ Odpis tegr., dopisa je razposlalo glavarotvo vsem 2apanstvo:n „zur Kenntniss und entsprechenden orts-ubiichen Verlautbarung." — Ni zadosti, da je v ta-ko vazni stvari, pri katerej se zamude in opuScenja tako ostro kaznujejo, vse nemSko in tedaj mnogim ^upanom cisto nerazumljivo, — mora biti tudi Senejasno, da se ne ve, katero ^Mannschaft", imajo sklicati, ali vso, ali samo tisto, koja ima priti pri prihodnjih vajah na vrsto. Istina je, da sta ho-tela dva zupana v Ajdovskem okraji glavarstvo tele-grafiCno popraSati, kako imata okroznico razumeti'in razglasiti; kar sta pa vendar opustila ter dala okroznico objaviti tako, kukorSna je. Saj zupanom vendar ne treba vec* storiti, nego se jim zapoveduje. Skrajni cas bi bil, da bi glavarstva, kakor vsi drugi javni uradi popustili ocividne ponemfievalne na-mere, kar bi se sicer moralo zgoditi, ako bi ne imeli ,,Zali me to. Toda znano Vam bo, da imamo dolzno pismo.u „Hodi mi v pekel, ti, zenska pa doiino pismo!1* zakrici zopet ban ves besen. „0glasi se drugi teden, ali kadar hoceS. Zdaj me imajo ti psi zaprtega, i nieesar ti ne utegr.em dati.rt hNe morem drugikrat." „Saj ti pravim, gluiec, da denarja zdaj nemam. Zato, ce hoce5 Se zdrav biti, poberi se mi iz-pred ocij!1* jezi se ban ter pahne Rado ven. rPravo! Prideva pa oba i* odgovori Kada odhajaje.— ^^^^^^ Konec prih. Slavec in vrana. (Hnmoreska) ;,Slavec" prav milo in Krasno prepeva; Vrana pa kvava in — Pafi se reva. „Slaveca je pticek naS; Vrana je nemska: Sem je prikvakala — V gnjezda slovenska. Vrana bod' tiho le! aSlavec" zna peti, Da je nij nmuzikea LepSe na sveti. J. V. pevsk. druStvu nSlaveca. OSODA IZTOKA. (J. Tmogorski.) Iztok, ti zlata zibelka prosvete J svobode vsem sreem razodete, 4i- • JJiiihAAi.i .jszsg&ieimme&gam pri zupanstvih toliko mlafinih, vpogljivih elementov. Res so nasi zupani in obcuiski zastopniki v obce na-rodni in bi tudi najvajSe na vse strani slovensko po-slovali, a nasproti vladnim organom je vendar med njimi se vendar mnogo trepetlik, bodisi da se nadejajo boljSega uspeha, bodisi da se v svoji pre^ podlo2nosti boje zaineriti — so vedno Se nekateri, koji posejmo glavarstvom le nein§ko dopisujejo — in ti kvarijo in podirajo in zavirajo vse to, kar sino SIo-venci na GoriSkem v javnosti do zdaj uLe dosegll Ce hotemo, da pojde nasa stvar naprej, ne smenio satno zeleti, prositi, pritozevati se in zahtevati, ampak moranio vsi skupaj tudi sami dosledno delati, sami slovensko pisati in uradovati, kajti to je vendar go-tovo, da kedar bodo glavarstva od slovenskih strank in uradov samo slovenske vlogc dobivala, bode vlada primorana take uradnike nameSCati, kateri bodo te vloge razumeli in jih laliko reSevali in sledujie nam bodo morala biti tudi glavarstva se svojimi dopfei pravicna, Sami sebe in svojo narodnost sposlujmo pred vsem, ce hocemo da bode pd drugih strain ista nasa narodnost spostovana in z njo vred tolikokrat po pra-vici in krivici slavljcn in razupit §. If) drz. osnov. postav. ______ Iz Mavhinjega lO. avgusta. (Nadalje o kalo-biotiki. Staroklasi&ii umotvori. Prevodi.) Zdaten, ha-snovit i zelo dobrodejem kalobioticen faktor je spomin tudi na take slavne historicne cine, po kterih so bili nasi najbolj zagrizeni sovrazniki tepeni in o-sramoceni. Ravno 10. avgusca, kakorsuega tudi jaz to malenkost pisem, namrec 1, 055. je Otou Veliki Ogre, necioveSkim Hunom, tein grozo raziiasevalcom, enaka bivsa krdela na Liskem polji do skoro podol-ne uniStbe potolkel, ter primoral je, da so najpreje z vr-liko ranozico mrtvih i raujenih svoj zasluzeni da-vek v tej bitki poplafovsi, s krvavimi glavuiui se i z velikim ropotoni umaknili v svoje preSnje domovje. Avstrija bi iniela 1. 1955 10. avgusta sijajno tisociut-nico v spominu one bitve praznovati; kajti na to se naslanja njeua ustanovitev, i Slovani imajo, ako nij prenekersanski, vso pravico svojim najveeim zavidni-kom taka ponizanja privo&citi. — Toda - tacili spomi-nov kakti kalobioticnih virov le rahlo se dotakuivsi-naj je drugocnej obravnavi prcpustim, tor naj se zo-pct nekoliko obrnetn h klasikom, k nmetnijam. Olo-veka vescliti, izobrazati i blaziti, bila je vsem pravim umetuikom kouecna naloga. Umetnik je hladilen stu-denec na potu po ftveujskejpuseavi; on je solnce, na ktercm se grejes i Irp&as, ko blaga cvetica; on je v-smitjen, od Boga poslani Arilatcc, ki te, kakor Tobije-vega sina, srecno vodi pu klnncih i stezah do vesele poroke z zvrnoHcno nevesto, zt notranjo sreco; on potencuje tvoje duSevne sile, te miseljski pa eu-stveno tanjSa, duboviti i povzdignje. Nij bilo pa je tudi oij zdatnejse zmoznosti nad njegovo. V poeziji, roalarijt i kiparstvu se svetijo pa staroklasicni mojstri iz davnih v novejc i nove case, i se bodo sc naprej tako Carobno i mogoino i dudezno, kakor severna za-rijja. V njibovih stvorbah dije po besedah necega pre-slovefiega starinoslovca vsa naravina priprostost i 2 njo vlada v njih neka ne popolnem zapopadljiva duSevna velikota. Kakor so morske globiue vselej pokojne, naj se vzburkana porvLina §e tako grozuo togoti, ostaja Ti prvi kras, ko svetu kriz prisije, S pis kterega se zarek k nam prismije: Kje tvojih vernih trume zdaj so svete, Za znamnje odresenja nekdaj vnete? Kje stolice bliSLece Antiohije. Jerusalema, Perz^je, ^kenderije? Enako rozi, ki pred koso zgine, Zgubi se hierarhrje lesk iztocne Pred sipoin lune v tmino razvaline. Ker nij dovolj mar praske krvolofine, Dans hrbtu polumesecne ostrine Kovajo se peruti Se bolj rocne! V JFt A T I L. O. solnca i lune. (J. Trnogorski.) Izide dan. in tica spet zapoje, Zahrkne ciba, spet pet^lin vriSce, Pastir zaivizga, spet na rog zapisfe, Gre kmetovalec spet na polje svoje; Pomakne spet se lonec na ognjiSCe, Spet suka rokodclec razne stroje, Spet vije pravdar paragrafe, koje Po svojem srpu spet zaviti i§ce; Spet zvon brenfii, povzdiga spet se mana, Drdra spet kolo, starka spet si prede, Na led Muza spet si ziba vede. Tud1 juini brat spet pill Jcrajcc lime, Katera, Se bo spet amadeiana, Spet jug spodi v oroinico pobune.*) *) Pohtna -jpunt • Aufruhr.. v onih nmotvorih duh miren resnoben in vzvisen, naj ga §e tako grozefie strasti obkro^ujejo. Ktera Se ve-Ca hvalabi se jimmbgla izreci? „Ali-utegne me kdo praSati - pripustivSi, da je vse to za Sitatelje velike koristi, imajo pa tudi taki umotvori razve tega Se kaj, kakor se pravi, praktifinega za nas?4 Gotovo. Brez njihovega znanja ne mores biti filolpg (t.j. nad vsemi dvombami vzviSeno!), histoiik, razlagovalec novejih u-mostvorb itd; tudi v sicrSujtli realijah ne prideS vi-soko, ako ti ni dauo oziyati sc v starodavnost; kajti mnogo branijo taki umotvori, kar je bilo zacetek i klica mnogiin poznejiin umetnijam i znanstvom. U^e smeSna ali prav za prav tragikomicnajemrgnja i bor-ba meju luunanisti pa realisti, ko stoji trdno, ko pi-rainida, da je klasicna starodavnost nevsahljiv vir za vse pozneje fase. Res je, da bo§ tudi brez neposred-njega znanja starih klasikov rabljiv Cpa nikakor ne vi-soko pouduhoviteu) ud Clov«»skega drustva; kakor je tudi, kdor nofi i dan le pri bukvah (iepi, ge precej o-koren i neukreten za praktitinost po vecem delu. Vendar o tein Se dalje tukaj govonti, nij mesta. Pa saj bi zadostavale tudi prestave, utegne me kdo zavrat'ati. Da; v sili, ko nij druga, je marsikaj i dobro. Ali kako&ua je pa vecina tacili prestav? V-zcmiiiio le neniske, za sole napravljene, ali pa tudi druge: NemSka, dosmesuosti gnana natauenost; (vefi-krat celo taka tankota daod zgoli nje nit vec ne vi-disl) tjpakcdraujo i ituU'iijc nemsko'ga jezika, da je ogujusuo; bcraAko zuanjo onrga jezika, iz kterpga, i tega, v ktereni se prevaja, pa ncvudnostiio zanifievanje obeli jeziskih genijev: Pri tacili prcstavah bi se clovek raji zjokal, ko vesclil. Kar sezgal bi je in z glasovi-tim porokom pri njih idanemit bi molil; Gospod veli-ka je susa, dovoli nam dusevnega dejSjal Ali so tudi nekteri slovenski posknsni pievodi te barve? Tudi. Nekaj Rlovnirno oblikoslovnega znanja, toda od ognja nij iskrice, ali pa «:elo nialo. I tudi, uze vsaki se ugom. I fy javnej obravnavi razkrije, se stVax"\ftfcprav natanCnejc. — Za §kupneg«! faanitoegft iiaistra lmenovan je bil Hofman, sekciJBM- pretffetfnik v ministerstvu za vnanje zadeve. Govori se mttogo 0 tem, da bode Hofman to mesto le; ia^asno zasedal ter da hode v kratkem postal, ^y^yski kancelar, posebno Se bi'se orijentaiiiOYpriianje nekoliko bolj zamotalo. Hofmau je hud uitokrat a po vsem avstrijski patrijot. radi tega mislimo, da bi se & njim bolj odloSiia vnanja jpolitika inaugurlrala, se ve, da v iuteresu avstryske dr-4ave in Se posebno avstrijskih Slovanov, Go-vorilo se je mnogo o tern, da bode avstrijski p<>slonik v Konstantlnopel-u Zichy poklican iz svojega mesta. Speri se je baje z Midat paso in povcdala sta si pri tej priliki jeden drugenm marsikatero grenko resnico. Zopet jeden dokaz veL, da ne bade niL iz turSke konstitucije. Stambulski zofti (teologije gtudcntje) poslali so refonnatorju in spe Midat paSi pismo, v katerem izrazajo sklicevaje se na svoje sveto pismo „koranM, da v TurCyi nij ni-kakorsna kon&titucija mogoca. Turci so si krl-stijane podvergli in njiliove dezeic osvojili si z orozjem. Toda oni nofiejo nikakor, da bi kri-stijaui svoj deld imeli v driavni upravi in pri vludanji. — V dtatnbulu zasledijo skoraj vsaki kako zaroto. Komuj so zaprli 4a oseb, katero so baje nanieravale Konstantinopel xazgati na treh Rtraneh, v Tcrapiji, Bujukderu in Knikcju, uzc so zopet izvoHali, da jo Izet paSa nabiral moj fttambulskimi vojnci potnodiiko, s kojih po-inoejo bi bil velikcga vozirja in Midat paso dal zapreti, sultana Murada odstaviti in Isuf Izediaa, sinit prej^njega sultana Abdul Aziz-a, na prestol postaviti, a izdal ga je jeden oficir in Isset pasa pociva sedaj v prav varnem kraji. To so res prav prijetne razmcre in nij se toraj 6uditi, 6o sc v Stambulu boje, da vsak trcnutck kaka re-volueija izbruhnc. Angle^ki parlament zakljuSil se je z kra- I ljicinem posclstvom, v katerem se povdarjajo prijaznc razmcrc z ynanjimi velesilami in izraza upanje, da sc ge na dalje oluanijo. Na dalje pravi, da vsa prizadevanja vlastij nepovoljno raz-merje mej visoko porto in njenimi kristtjanskimi podloznici v Bosui in Hercegovini poravnati, bila so dosedaj brezuspesna. Nastale so vsled tega nevsednosti tudi mej porto pa Serbypiw Cerno-goro. Anglija bode pak vselej pripravljena v j porazumljenji s prijateljskimi vlastimi posredo-vati mej bojujofcimi se strankami na podlagi ob-stojcSih traktatov in v clovecanskem smislu. Angle§kim zastopnikom v Belgradu in ICon-§tantinopel-u naroCilo se je baje, Serbrji in vi-soki porti povedati, da je Anglija vedno pripravljena posredovati mej njimi. Poleg tega izrazila sc je Anglija v Stambulu, da je proti odstopu Milanovemu odserbskega prestola, Naj-novejsa vest pak pravi, da so Anglija^ Francija in Italija se odlodile za intervencijo, a mi temu ne verujemo, ker se je bag zdaj §e, le zapocela odlo6ilna bitka biti. Tudi ne verujemo, sda bi 1 k vsemu temu bile tihe Avstrija, Busija in j Nemcija. Jako nevsefini nasledki bi nastali za Tur-dijo, ako se vest obistini, da so Turci vjetp. ru~ munsko ambulanco na Scrbskem brez pardona do zadnjega moza pobili. Tak barbaricen din bi bil za Turcyo zares osodepoln, kajti mi ne verujemo, da bodo viasti ali celo Jiumunija na to mol^ala in se ncmara s kakim malim zadosto-vanjem zadovoljila. — Gerska poslala je TurCiji noto, v kterej tirja, da se dad6 Kretencem ob-I ljubljene pravice nemudoma, kajti vedno odla-ganje vznemirja njene drSavljane in nejevoynost mej njimi bi znala tako vzkipeti, da bi ne bilo ve6 mogoce se samimi obljubami jo potolaiiti. Sicer se javi, da je na Kreti (Kandrji) nstaja zapofiela, ker se nyso obljub^jene refprme uvedle. Razne vestL kezi v Trfcicu. Gojzdnega uradnika iz Planine gospa je potovala v Ronke, a na potu ji je priSlo slabo, vsled Cesar je izstopila v Triicu (Mon-falcone); predno pa je mogla odpraviti vse potrebno, odpelje se vlak naprej in gospa ostane po noci ob 11 uri sama na postaji v IrMn. Tam pa so bili tudi 3 mladenci, dva celo iz ptav dobrih his (slisi se, da je bil eden celo sin bogatega tam. znpana); ti trije gospodicrci svabijo osamljeno gospo se seboj v Trzic, de§ da ji bodo preskrbeli prenoeisee; a namesto v Trzi6 pe>jejb jo »» poljev koruzo, jo tam neusiniljeno trpinSijo ter oskrunijo. Revica je klicala pomoci, * ravnanja. pa je sai.. „ kavarno; komaj pa se vseclt\ ko uze prule v kavarno eden omcnjenih italijanskih Cerkezev in se /.acne gosin'j Uiniti ter jo pomiiovati tako dolgo, da jo zvabi v ueko bordeliSce (kateio ji je prrdstavljal kot gostilnico) ter jo tam zapre v eno sobo, (iospa se je pa tudi od znotraj zaprla; a komaj se je vlegla v posteljo, ko oni tferkez uze sopct pride in zahteva od gos»po naj odpre; ko tega nij hotela storiti, odpie viata se t>ilo in jo sopet imicl ter oskniui. Zjutraj komaj se je reSila revica v poStene roke, ali popolnoma bolana, odpelje se v Gorico, kder zdaj biva pri eni babici, kajti reva je nosefci v 8 mcsecu in trpi zdaj strasne bolecme, tako da se je bati za njeno zivenjo. Dva onih Cerkezev ima uze v rokah pravica; tivtji (slisi se zupanov sin) je menda vsrl na Italijansko. Ta do-godek kaze, da so viasih civilizirani ltalijani popol-noina podobni Ccrkczom, ki t^o na glasu kot najveci barbari. Pozari. Te dni je bil pozar Y roM dolini pri Gorici, v Rihenbergu, v Gorki in §e v par krajih o-kolice goriske. Uze vec" lei nij toliko pozarov bilo v Gorici in okolici. Su§a okoli Gorice je kriva, da morajo Banj-Mce svojo lepo, glavnato solato v mesto poSiljati; ve-Hko vozov so je ^e izpeljali in Se bo treba. Sploh se if Banpce v Gorico veliko blaga izpelje; to je za ob-cinstvo dobro, a Skoda je le, da se mora ta voznja po slabi cesti verslti, kar je ne le prodajalcem, ain-pak tudi knpeem v kvar. Zatoraj bi bilo zeleti, da se cesta, ki od Gergarja na Baojsice in dalje derzi, med skladovne cest e uversti. Vinorejski tecaj. C. k. kmetijsko ditistvo, naznanja, da zafiue druga vrsta predavanj o prakticni sadje - in trtoreji za odrasle dne 8. septembra t. I. in Ficer po sledefiik pravilih: 1. Poduk bode javen v dezelni kmetijski soli; predavali bodo gg. utitelji iste sole. 2. Predavanja bodo tri dni zaporedoma, razprav-Ijala se bodo sledeca vpra§anja: 0 trgatvi. Kako se napravlja vino in kako je se z njim ravnati, dokler se v drugiC pretaka ali presnema. 3. Da se bodo teh predavanj Ia2e delezili polje-delci, vinorejci in vrtnarji, katerim manjka za to potreb-nih pripomodkov, razpisuje kmetijsko drustvo. kakor pre teklo zimo nekateie stipendije in to iz podpore, katero je v ta namen dovolib c. k. ministerstvo za kmetijsvo* Stipendisti, razim onih iz goriSkega okra-ja, bodo dobrvali tndi potnino in sieer oni iz kormin-skega, gradi^kega, kanalskega, komenskega in ajdovs-kega okraja po 3 gl., oni iz dragih okrajev pa po 6gl. 4. Stipendij in potnino bodo dobivali dotiinikiv dYeh oplacilih, to je o zaCetku in koncu predavanja, 5. Kedor se misli za stipendij oglasiti, naj poda prosnjo po zupanStvu svoje obeine vsaj do 31. augnsta t. 1. kmetijskemu drustvu. Zupangtva so uljudno napro§ena, da predlozijo njim podane prosnje v zgorej navedenem obroku kme-tijskemu clrustvu, Prosnjam, t katerih bodo navedeni posebni raz-logi, na katere se misli ta ali oni naslanjati, naj se prilozijo spriCevaia, da zadcstujejo prosivci pogojem fl. 3., da se dobro obnagajo in da so se do zdaj prakticno uzc peCali s trto - in sadjerejo. Cudna prikazen.— Dne 12. t. m. od 11. uri dopoldne so ferleli beii metulji dez „verhu med Ser-penico in Borjano v tako ogromnem itevilu, da je bilo videti, kakor da bi sneg gosto priletaval. Razteg-njen je bil vlak cez uro hoda na Sirokem in kreuil jo je proti zahodu na La§ko. Stari ljudje se kaj enacega ne spominjajo. Poslanica. Sumi se, da dopis Jz Berd* v 32. St. S o 6 e, izvira iz mojega peresa. Da se pa ognem raznim ne-prijetnostim, ki bi me zadele, prosim Vas uljudno, blagovolite javno potrditi, da omenjenega dopisa nij-sem jaz pisal in tudi da nijsem v nobeni zvezi z do-ticnim dopisom.*) V St. Lovienei dne 16. avg. 1376. Se spo§toYanjemt Ant. Jakon&6, kraet. dijak. *) Goiovo ne. Urea. C. kr. priv. zavarovalno drustvo z kapitalom 5.000,000 goldinsuqev prevzema po pray nizki cenizavaroxanje skod pozara in strele; zavarnje nainrcc: poslop-ja v mestih in na dezeli, tovarne. inline in dru-ge teia enake obertnijske zavode; potem pre-makljivo blago, kamor spada vse pohistvo ter vse orpdje, ki se potrebuje pri gospodarstvu, kakor tudi zaloge poljskih pridelkov. Prevzema tudi zavarovanje skode pri pre-vozevanjn vsakoverstnega blaga po vodi in za-varovanja zivljenja. Od delnicarjev potrjeni racun preteSenega leta kaze, da je drustvo 8401 strankam pover-nilo 1.715,340 gl. 54 kr. skode. pri vsem tem je imelo vendar vistega dobieka 00.000 gld. ter je deluiearjem pripadla 10% dividenda. Drustvo sluvi zarad svoje solidnosti in hi-trega razmotanja opravil ter izplacila §kod in ima kot zastopnika na Goriskem gg. Obbizzi in Doliak, uradnika pri tukaj>ni zastavJjavnici (Monte iU l*itta) in hranilniei :i). *) Priporocata se posebuo tistim, kateri dobiva-jo posojila pri tukajsni branilnici ter bosta vsakomur rada vstregla z pojasnili v teh opravilih. U&teljs&e sluzbe. Zadetkom dojduce skolske godine 1876— 77 imadn se nadomestiti sluzbe uciteljah treee verste na skolah ti Materiji i Brezoviei sa slo-venskim uenim jezikom. Dohodki ovih slu^bah po pokrajinskom za-konu od 3. novcmbra 1874 br. 30 jesu: letna placa 400 f., sluzbena nakiada 30 l, stanova-nje i naravi ili dotiCno od&kodovanje s 50 f. Oni, sto zele te^iti za omenjenimi sluzba-mi, neka predloze svoje po gori reeenom zako-nu osvjedoeene molbeniee, ako su jurve u ka-kovoj sluzbi, tragcm svoje predpostavljene ob-lasti, ako jos nisu pako ravnim rutem smo. i to najdulje do 15. septembra t. g. C. k. kotarsko skolsko vjeee. Voloska dne 5. avg. 1876. j2j8[ V tiskarni dru^be sv, Mohora v Ljlg Celovcu so ravnokar na svitlo pri§le: ^ Slomsekove Pesmi. Sg Zbral uredil in izdal Mih. Len- gfc dovsek. Slomsekovih zbranih spisov (*$j perva knjiga. Srednje 80 str. I.—XVI. L3& in 25G. Prodaja Jurlj Lercher v Ljub- L$* Ijani terdovezan Iztis po I gld., bro- g^ siran 90 kr. <;%j Dobivajo se po isti ceni tudi: CUb v Celji pri Drekslerju; Celovcu pri UeglU, Leonu in v tiskarni druibe sv. Mohora; Gorici pri Dase-u; _ _ Gradcu pri Moserju; CBii v Mariboru pri Leyrerju; cJjf v Ptuju pri Blanke-U in izdajatelju; LR v Trstu pri Dase-u in Simpfu; eih na novo izuajden naein: tudi se lahko presuCejo, kedar koli treba, brez posebne naprave, tako da ' zvonovi dalje trpe in mnogo lepsi I pojo. | Narofiila se izgotovljalo natene- , no in po ceni. Zarad place so v-godni pogoji. izdelke iz vlitega metala. Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vje-majo in keniblji drug za dragim v lepem redu bijejo. Za tako vrede- j nje je iznalla talivarna novo siste-mo, po kteri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoui-ku en sam dovek v kakih urah po zelo priprosti napravi brez vseh stro- ! §kov tako vrediti more, da zvonovi enako, hitreje ali bolj pocaSi te- j ko. Ta naprava se