—    195-----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora poslancov). Ko je 5. dan t. m. deržavoi zbor deržavnih poslancov z večino 5 glasov zavergel predlog, naj ee od odbora izdelani in prebrani opravilni red deržavnega zbora poterdi na-vprek (od konca do kraja), so se 8. dan t. m. začeli pretresi posameznih paragrafov, kleri pa v predlogu niso ravno veliko prenaredili. Važniše je bilo, kar je minister Schmerling ta dan deržavnemu zboru odkritoserčno razodel, da sedanji zbor ni celi deržavni zbor, ampak le ožji nemško-slovanskih dežel. S tem je končal sanjarijo centralistov, ki so se obnašali, kakor da bi oblast imeli postave sklepati za celo cesarstvo. Kako slabo je pa ugodil gospod minister s to razodevo centralistom , se je berž drugi dan bralo v ^Pressi" , ki je zatega voljo se strašno grozila nad Schraerlingom, in v 3)Ostd. Pest", ki je psovala Rieger-a budo, ker ve, da je pervak federalistov. Al s psovkami težko da se bo pravo v grob položilo! Vendar, ker so gospodi ministri kmali potem glasovali za Szabelnov predlog, „uaj se določi tako imenovani ustavni odbor, kteremu se imajo izročevati vse ustavo dotikajoče zadeve", in potem takem ožji zbor vendar ima opra-vilstvo celega, se je potolažila togota centrališka. — Gospod minister Plener je zboru naznanil, da so presvitli cesar poterdili enoglasni predlog obeh zbornic zavolj dnine in p o tn ine deržavnih poslancov, — dalje je odgovoril na undanje vprašanje dveh čeških poslancov: „ali je res, da se bojo spet 3 deržavne grajšine prodale?" da grajsine Par-dubice, Smiric in Zbirov so bile že leta 1855 dunajski banki zastavljene in v prodaj prepuščene, da se tedaj o tej zadevi sedaj ne more nič druzega skleniti; — na vprašanje zavoljo odprave vinskega davka je gosp. minister odgovoril, da o tem še ni nič sklenjeno, da pa radoveden pričakuje predloge štajarskega deželnega zbora (tudi krajnski deželni zbor je za odpravo tega davka prosil, Vred.), ker še sedaujemu zboru misli ministerstvo ta davek v posvet izročiti; vendar za letos bo mogel obstati kakor je, ker čast vladna in stan dnarstveni ne pripušata, da bi se ta davek zavolj upornosti na nekterih krajih mahoma preklical. — Med vprašanji, ki so bile poslednji čas ministerstvu zastavljene, je 8. dan t. m. bilo eno nam Slovencom posebno važno, ki jo je zastavil dr. Toman: „kaj je deržavno ministerstvo že morebiti storilo ali saj kaj misli storiti, da se izpelje šolska postava od 8. avg. 1859? Že dve šolski leti ste pretekle in že se bliža tretje, pa še se nič ne sliši o tej postavi, ktero terja sedaj tudi diplom od 20. okt. 1860 in prestolni ogovor." Radovedni čakamo ministrovega odgovora na to tehtno vprašanje. Drugo vprašanje je bilo poslanca dalmatinskega Ljubiša: „ali ministerstvo kaj ve od preganjanja tistih oseb, ki se v Dal-macii poganjajo za zedinjenje njeno s Horvaškim in Slavonskim? in kaj je storilo ali kaj misli storiti zoper to početje dubrovniške okrožne oblasti?" — Napovedal je predsednik še dr. Giskrove tri ustavne predloge in predlog dr. Mtihl-feld-ov, ki bojo po sklepu večine prišli v posvet. Gospod
-----    196   -----
minister Schmerling je napovedal izrocbo postave za urav-nanjevobčin (sosesk).
Cesko. Iz Prage. Časniku „Cas-uu se piše iz Dunaja, da bode armada avstrijanska skoro prisegla na ustavo. — Zoper šolskega svetovavca Jana Mareša ki je ponemčoval češko deželo prav natanko po postavah nekdanje sisteme, se je pritožila sedaj tudi mestna županija hrudimska in pismo z 220 podpisi poslala do deželnega poglavarstva, naj se odstavi mož, ki za sedanje čase poštene ravnopravnosti ni pripraven, in namesto njega, prosi, naj se postavi šolski svetovavee Wencig.
Salcburško 8. junija. Neprenehano deževanje perve dni tega mesca je napravilo po več krajih silne povodnje. Reka Salca je žugala mostove v Halleinu in Salcburgu podreti.
Ilervasko. Iz Zagreba 6. junija. G ran i carji, ki so pozvani na deželni zbor zagrebški, so obiskavali te dni imenitniše poslance deželnega zbora; vsi so jih sprejeli pre-serčno in jih tolažili z obljubo, da se bojo krepko potegnili za to, da se nesrečni stan graničarjev odverne; le kardinal in zagrebški škof Haulik ni mogel verjeti, da se graničar-jem terdo godi, ker „vojaško granico za pravi raj na svetu ima, v vsem tako oskerbljen, da si noben narod kaj boljega želeti ne more; že pod banom Jelačičem je vlada dunajska mislila vojaško granico drugač osnovati; al ranjki ban, pravi oče graničarjev, si je na vso moč prizadeval to odverniti, in je res odvernil." Graničarji, slišati te besede, so se vsi zavzeli, in neki star mož med njimi se ni mogel zderžati, da je na povratku glasno rekel: „Sedaj še le zapopadem, zakaj naše zdihovanje ne pride do prestola presvitlega čara, zakaj če taki gospodje iz svojega posvetnega raja naše železne stene za srebro cenijo, ni čuda, da dunajski gospodje železo za zlato deržijo."    Tako piše ,,Ost u. West.u
Ogersko. Iz Pest a. — 5. dan tega mesca je bil tisti imenitni dan, o kterem smo zadnjič govorili. Deželni zbor (doljna zbornica) je namreč glasoval o tem: ali naj se po De a ko vem predlogu to, kar ogerska dežela hoče imeti, pove cesarju v bolj spodobni podobi pisma (adresc), ali pa v bolj oholi podobi sklepa (resolucije}. Premagala je bolj zmerna stranka, toda le s 3 glasovi; za pismo je glasovalo 155 poslancov, za sklep pa 152. Preden pa gre to pismo iz doljne zbornice v zgornjo (zbornico velikašev), se morajo besede tega pisma določiti natanko. 7. dan t. m. so se začeli pomenki o besedah omenjenega pismo. Poldrugo uro so terpeii pomenki samo za to, kakošen nadpis naj se naredi na pismo. Deak je na-svetoval, naj se napiše: „Felseges csaszar es kiralv!" (to je „presvitli cesar in kralj!"); eni so rekli, naj se izpusti „kralj", ker cesar avstrijanski še ni kronani o gorski kralj; drugi so svetovali, naj se izpusti tudi wcesara, ker beseda „cesaru obsega tudi „kraljaa;  eden,   pa glasno po-
svarjen od celega zbora, se je celo prederznil nasvetovati, naj se pismo naredi na „Franc Jožefa, cesarja avstrijan-skega"; drugi, naj se piše samo „Felseg!u (PresvitIi!)T spet drugi „Felseges ur!a (Presvitli gospod!) — in ta naslov je po večini glasov obveljal. Potem so se pretresovali sledeči stavki Deakovega pisma; pa le malo so jih ta dan dognali, čeravno je seja terpela 5 ur. — Gosp. Dunlop,, ki ga je angležka vlada poslala v Pest, da se z lastnimi očmi prepriča, kako iu kaj je na Ogerskem, je mogel Pest zapustiti, ker je avstrijanska vlada to zahtevala.
Laško. Celo našo deželo je neizrečeno omamila smrt ministra Kavour-a (Cavour-a), ki je po kratki bolezni 6. dan t. m. za mertudom v Turinu umeri po tem, ko so mu 6krat puščali. Smrt grofa Kavourjeva pa ni omamila samo Laško, temuč je osupuila celo Evropo, zakaj ako-ravno se mora njegovo delovanje iz stanja avstrijanskesra in rimskega od konca do kraja zavreči , se mora vendar spoznati, da če bi njega ne bilo, bi bil Mazzini že davnej glavo povzdignil, Garibaldia seboj potegnil in čez celo Evropo silni plamen republikanskih prekueij verjel. Kavour, domoljub bistre glave in teidnega značaja, je varoval monar-hično oblast. Kaj bo vprihodnje? nobeden ne ve. 2. dan t. m. je novica iz Turina, da se bode po kraljevem sklepu djaia laška armada za letos v mirno stanje, potolažila ves svet. Ali bo ta tolažba sedaj ostala, kdo ve? Kralj je naročil baron Rikasoli-u (Florentincu). naj soslavi novo miui-eterstvo; kakošno bo, se še ne ve. — 5?Zedinjena Italija" je obhajala 3. dan t. m. po vseh mestih narodni praznik z muogoverstnimi slovesnostmi svetnimi in cerkvenimi. Škofje pa so bili pri tem v veliki zadregi; nekteri so se zvesto deržali svojega višjega duhovnega poklica, nekteri pa so se uiiali sili. — Tudi Garibaldi je nek zbolel, al ker poslednje novice nič o tem ne govorijo ne bo bolezen nevarna. — Tudi sv. oče papež so 6. dan t. m. za merzlico zboleli, ravno ko so se hotli osmi daa po sv. Rešujem telesu k procesii podati.
Allgležko. Iz Londona. Kraljica naša je zbolela. Neka otožnost jo je prevzela, ki omamlja tudi njeni život. Celo ptuji zdravniki in med njimi slavni Schonlein so poklicani v posvet.
Turško. Iz Carigrada. Sultan boleha za zlo nevarnim želodečnim rakom.