P R O L E T A K E C JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE C1TATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo»luv Federation, S. P. - - Glanilo Jugo»lovau»ke Socialistične Zveze
<;i asjilo
prosvetne matice in J. s. z.
JJ _ NO. 1695. >atv" " •"••««»••• Mttar, »M. t. 1907, itUHfMl tftlM al C»Im*. II!.. ••<• tU to * Cmtm* * «vik J. 1SN
CHICAGO, ILL., 6. MARCA (March 6), 1940.
Publitked Weekly at 2301 So. L*vUm\* A««.
LETO—VOL. XXXV.
JUBILEJ PROLETARCA BIL SIJAJNO PRAZNOVAN
Svet v intrigah v prid miru in
še bolj za vojno
FINSKA POJEMA V ODPORU. — TURČIJA SE ZMEROM ŽOGA V IGRI ZA ZAVOJEVANJE Z RUSIJO. — ROOSEVELTOV POSEBNI POSLA-NIK SE POUČIL 0 VZROKIH SPORA V EVROPI
SVETOVNI BANKIR ZATONJUJE
"Na pcmlad se bodo udarili zares." To je predmet pomen-kov med ljudmi po vsi Evropi. Pomlad je običajno najbolj pozdravljeni čas. Vse se ga veseli. Na deželi in v mestih ga z radostjo pričakujejo. A letos prinaša pričakovanje pomladi tudi pričakovanje strahu, da postane vojna, ki traja v Evropi od pri-četka lanskega septembra, vojna zares. In vsi vedo. ako se to dogodi, da bo v vsakem oziru hujša nego ona, ki je bila už-gana leta 1914.
Finska v po jemanju
Zdaj je minulo okrog leto dni, od kar je Hitler osvojil Čehoslovaško. Dosegel je ta presenetljiv uspeh broz vojne. Enako je v istem času vzel lit-vinski deželici mesto Memel. V cintrji po!ovrci lanskega leta se je lot?' Poljske. Pogazil jo je v par tednih in si jo nato razdelil sporazumno z Rusijo. To je bil ob enem uvod v novo svetovno vojno. Kajti Sovjetska Unija, ki je bila do leta 1939 na čelu propagande proti imperialističnim osvajanjem, fašizmu in za kolektivno varnost, se je spora-zaumela s Hitlerjem. Za nadaljevanje svoje politike je sprejela njegove metode. Posledice so znane. Pridobila je prve mesece v drugi polovici lanskega leta veliko brez vojne. Na primer, polovico bivše poljske republike, dobila pod svojo zaščito tri baltiške dežele in zahtevala je s lične koncesije od Finske in Turčije.
Obp sla ji zahteve odbili. Moskva se je odločila pripraviti k "pameti" najprej Finsko. Mislila je, da se ji to posreči v enemu tednu. Poslala je tja tre-
tjevrstr.o armado in potrosila v-»led napačnega računanja v treh mesecih vojne mnogo tisoč mladih življenj.
Resnica se vselej izve
Sovjetska propaganda je trdila. da je to vojna Anglije, Zed. držav in sploh vsesa sveta proti Rusiji. Pa se je izkazalo, da se je novemu ruskemu imperializmu uprl ves finski narod. Podvzel je brezupen boj, kakor smo v tem listu izjavili prvi teden, v pričakovanju, da mu pride kdo na pomoč. In res je je bilo nič koliko — na papirju. Tako se je finska armada. ki je vzdržema na fronti, utrudila. In ko je bila že do kraja izmučena, je poslala sovjetska vrhovna komanda proti nji svoje najboljše divizije. Bilo je nesmiselno podcenjevati z ozirom na prve ruske neuspehe na Finsko vso rusko armado, kakor je bilo nesmiselno od male Finske, z njenimi štirimi milijoni ljudmi, pričakovati čudežev.
Pomoč, ki jo je dobila, je bila izdatna. Toda v municiji je pomenila veliko manj, kakor pa pomoč, ki jo je dobila v zadnjih treh mesecih od Zed. držav Sovjetska Rusija.
Kaj je z ligo narodov?
Finski je sicer obljubila "vso mogočo pomoč" liga narodov. Ampak to je bila zgolj "moralna opora", ki v vojni močnemu lahko veliko pomeni, šibkemu pa k večjemu podaljša energije. Toda je tudi v tem slučaju, švedska in Norvežka hočeta, da se Finska obrani, nočeta pa v vojno zanjo. In ker nočeta oni (Nadaljevanje na 4. strani)
V prejšnji tvetovni vojni in •• lota poznej« jo im« John Piorponl Morgan pomenilo tolika kakor denar. Zakoni, ki jih j« »prejel kongres pod Rooteveltovim pritiskom, n« I« pod ajogovim ampak pod pritiskom krit«, pa »o Morgaaovi mednarodni bančni hiši pristrigli poroti. J. P. Morgan j« bil mogočen ameriški privatni bankir. Kar j« bil privaten, vlada ai imela pravico po»«gati v njegove bančne račun« in jih pregledovati. On j« bil ei«a izmed glavnih vsrokov, radi kat«rih j« bila ta d«iela potisnjena v ta« kratni vojni metei. Po novih postavah pa •• j« moral tudi Morgan odr«či staremu mogočnemu vplivu. Svojo banko j« reorganiziral, ali pa bi moral pr«n«ha.i s njo. Toda miru in drugim ljudskim koristim j« še zmerom nevarna. Na sliki z leva na d«sno so člani Morganov« bančne družb« Thomas W. Lam on t, C«org« Whitney in J. P. Morgan. Njihovo privatno bančno podjetja J« bilo skozi dolgo vrsto l«t najv«čj« na sv«tu. Zdaj j« reorganizirano in Jo prišlo pod državno kontrolo. Posluj« v N«w Yorku«
PRESOJANJE DOGODKOV
DOMA
PO SVETU
TEŽAK BOJ UNUE ČASNISKIH DELAVCEV V CHICAGU
V Chicagu se unija časniških Ker je unija vsled dolgotraj-delavcev (American New.»pa- m- stavke — tnaja ie blizu dve per Guild), pridružena k CIO, Mj_ gmotno izčrpana, je ta
bori Pranje in"v5jjav- obsodba zanjo težak udarec. Uenje .svoj hi zahtev uri Hear-' k He,rstovefa dnevnika.
' " 6 " i ''<<« delavstvo h/! in r\ n C
Zavezništva s Hitlerjem ne o-dobrava nihče drugI kot pristaši lista Naprej, ki m- sletoo po-kdrijo vsem zaključkom iz Mo-Dalje imamo slovanofFe,
čarji ne zahajajo več redno na bo komedija "Eden se mora seje, nimajo skoro nobene opd- oženiti", katera bo nudila veli
zicije. Korespondenca JSZ ih deloma Pre*vetfte matice r >m&
ko #iheha. V nji nastopita dva profesorja, ki živita nad 30 U
navadno v kc'5, dc&im se na kd- v miru pri svojih knjig-ah In r
kl odobravajo Stalinovo počet- nvunMičrto In so potniško • itera-;ppodin ji jima teta. Oče je v
je iz slovanskega stališča, brez pomisleka, da je neslovanski Stalin eno in slovanski ruski narod drugo. Socialisti se držimo demokratičnih smernic — ne buržvaznih, kot ameriški komunisti, ki so pred dvemi leti drli čez drn in strn za Roose-veltom in Murphyjem in danes pa oba preklinjajo. Socialisti
i turo polaga več važnosti. Kadar vidijo, da ne bo opozicije* se k pravijo nad Prosveto, Malčka in Gardrta. Govohjd 6 ni-: padih na člandvo, o ceniuri itd. Naivno članstvo, ki uradne številke Prosvete ie pogleda ne, jim sede na limanice ktit muha na med. Kritizira se de-
svojem teMamentu ukazal, da se mora vsaj eden sinov oženiti. Teta ae je naveličala g>si)o-tilfijAtva in zahteva, da se eden takoj oženi — gre in vzame r stanovanje profe? kinjo z namenom, da se seznani v svrho Cenitve v enim ali drugim. — Zdaj ipa nastane krlž?-
sno in levo, vmes se pa poveli- va pot za ta dva profesorja, ki smo prepričani, da nI več daleč čujejo razni Naprejevi stranski nista navajena žensk. Ker ni. ta
. , t i_____________i i ii ■ i___a «1____J a«. .. '5U'1 inn i 11 nilrnl i
V Nemčiji dala v industriji »pet stotisofe žensk, dasi jih ja Hitler po •prajamu vlada pognal domov v kuhinjo, na kmetija in k motenj vršiti 'na-turno dolino«t". Zdaj »o nadomestila moške v municijski industriji. Enako tudi v Franciji in v Angliji, kjar žensk nikoli niso silili k takim poslom. A ni drugo pomoči. Na gornji sliki so angleška daklata pri iadelovanju ubijalnih naprav sa angleško ormado. Enako saposlene so Nemke. In tako ta dekleta pomagajo na obeh straneh fronta — če jim ja ljubo ali na — pobijati ljudi, ki so jim dragi. Taka ja vojna.
čas, ko bo zdrav ruski narod strmoglavil diktaturo in vpeljal social-demokratlčni režim, ne Kerenskyjevega tipa, temve strogo marksističnega.
L * v I
V Proletarcu št. 1693 vpra-
produkti kot Slovenski dan itd.
Poleg naprejevcev imamo seveda tudi opravka s klerikalci, ki pa Se davno niso tako predrzni, kot prej omenjeni. Klerikalci, kolikor jih je v SNPJ, j bo se po večini ne brigajo za njene smernice in zato tudi ne za-
suje urednik: Kje so hibe v na- hajaj0 na 8eje. Svoje verske šem delu za napredek? No, teh . doj4nosti izpolnjujejo avtomatično, "ker jih je tako mati uči-
FRANK ČESEN:
SEM IN TJA
Najnovejša znanstvena pridobitev med Slovenci v Clevelandu je — narodni muzej. Stvar je šele v začetnem Stadiju, toda obeta postati zelo zanimiva. Ko sem zadnjič nesel nekaj svoje "brkljarije" E. Gorshetu, ki je začasni upravitelj muzeja, mi je s ponosom razkazal mnogo zanimivih predmetov, ki bodo razstavljeni v muzeju, v prostorih SND na St. Clair Ave. Dosedanja zbirka sestoji povečini iz raznih zgodovin-
hib je precej in kdor se zanima zanje, jih lahko vidi. GlaVna hiba je razcepljenje delavstva in zastoj naseljevanja. Ko smo pred leti gradili jugoslovansko •socialistično zvezo, smo bili še mladi, navdušeni in brez konkurence. članstvo smo po večini rekrutjirali i* novodošlih na-
i"—J TT" seljencev, ki so bili prvovrstni Poleg socialistov: ' .. , „„ „ m
lu". Njih mladina je pa v
Imela v svojem življenju nikoli epravka z njimi — pač pa !e s knjigami — se žensk boji ta in komedija se prične, kdo izmed nju naj bo tako nesrečen, da s.'
moral oženiti, se privaditi ženskam, se ločiti cd ljubih knjig in pisateljevanja. — Zarodi se vse, ali kako? Je vredno, da to [pogledate. V igri nastopijo Jennie Dagarin, Milan M?d-bi-1 vešek, Louis Kaferle in Anne
stvu taka kot napredna. Glavni Grill.
Delavska politika je postala v poslednjih letih precej zamotana zadeva, in komunistov smo dobili še tehnokrate, ki se ob potu svojega obraza trudijo zainteresirati javnost za svojo /.mešano filozofijo. Njih program je čisto enostaven. Maso smatrajo za navadno čredo, s katero se ne izplača ukvarjati — obratno pa koncentrirajo vse sile za državniško vzgojo intelektualcev in tehnikov. Ti možje bodo
materijal za naš pokret. Mnogi izmed teh so zavzeli vodilna mesta v društvih SNPJ, SSPZ in JSKJ. Kdor je pošten, ta mora priznati, da je v prvi vrsti zasluga teh ljudi, da imamo danes takozvano napredno javnost mt*d nami. Minula so leta, ki so pritisnila tudi našim pi>
življenski smoter ji je: zabava, ples in šport.
To so le nekatere hibe v našem delu za napredek in če ima kdo zdravilo za odpravo teh hib, mu kupim debelo cigaro. 1 Proti razmeram se je težko boriti, vendar je pa dobro, da se i o stvari razpravlja. Jaz sem i osebno še vedno optimist.. V ' bodočnosti vidim krepko delavsko stranko z napol socialističnim programom, ki se bo stop-, njevaje razvil v marksističnega. Hrbtenica te stranke bo
V dveh kupletih nastopi poznani Anton Eppich, kateri bo uprizoril komični prizor s petjem "Postopač in policaj" tir "Dimnikarja"; na klavir ga spremlja Mollie Plut. Kot solista nastopita priznana pevca Louis Belle in Frank Flut, v du-etu pa priljubljena Jennie Pe-rušek in njen brat Tony, ki sta č!ana socialistične Zarje. Kako lepo se da tudi na saksofon zaigrati "Venček narodnih pesmi", bo nam »pokazal Louis Hodnik, ki nas je prijetno pre-
. f Pn 1'sn ' .vf . vlJm moiročna delavska unija ki bo aenetil na proslavi društva de-
nirjem svoj-pečat. Pntta je ni-;™**™ deiavsKa unija, ki do f :
do tedaj temeljito pometla z Greeni in LewLsi. Do
Kričavi naslovi o Finski
Dva in pol meseca je bila ruska armada v svoji invaziji na Finsko na slabšem koncu vrvi. Dnevni tisk je to kričavo oznanjal. Ljudem, katerim ni bilo všeč, ker se Finci niso pustili potlačiti že takoj prvi teden, so se vsled tega silovito zgražali nad Finci in še bolj nad dnevniki, ki so jim pomalgtali pobijati ruske divizije, zbijati na tla ruske aerop'ane in razbijati tanke. Vse sicer ni bilo res, a dejstvo je vendarle, da so Rusi napredovali le prvi teden vojne, kl so jo prtčeH nenapovdano proti Finski 36. novembra, »potem pa so morali obstati, ker je bil odpor finskih čet ipremočan.
Rusko vrhovno poveljstvo je vsled tega svoj napadalni načrt, preuredilo, v tem času pa pritiskalo na Fince toliko, da so se utrudili, dočim ima Rusija človeškega materijala v izobilju, da lahko nadomešča svoje utrujene ali zbite čete z novimi.
V začetku februarja je ruska armada začela spet napredovati. In ameriški kapitalistični tisk je sovjetske zmage oznanjal iprav tako z velikimi naslovi kakor prej finske. Ako bi bili Finci In njihovi prijatelji v Ameriki nespametni, bi se morali zraso ustavili naseljevanje in tedaj pa skušajmo obdržati na-
iz rok kapiUlistovjnu..h drajrocenih re kruto v je ^delavsko politično ogrodje i v korist ljudstva.), . Od tedni naore? naš!tako kot je, brez primesi raz-
vzeli vlado in jo "ronali Pri tem ne bo seveda nobene o-pozicije. Kaj se! In tudi v volitve ne verjamejo, če se bo na-rod, nahujskan po kapitalistih i pričel puntati, we mu bodo kar enostavno pridružili in iga pe-i ljali v svoj paradiž. Da, tudi i armada, mornarica in policija se jim mora pridružiti... Kako preprosto! Kaj ne? Ko se bomo nekega lepega jutra 1942 zbudili. bomo imeli že delavsko vlado. V belo hišo bodo prišli tehnokratje in zavzeli svoja mesta, člani kapitalistične vlade jim bodo lepo v roke seg-li, pobrali svoje klobuke in frake ter (Kisli k svojim ženicam. Isto bo napravil Henry Ford v Detroitu in J. P. Morgan v Nevv Yorku.
Poleg fantastičnih idej za dosego cilja imajo pa fantje dober namen. Produkcija in distribucija naj bi bi!a le za ljudske potrebe. Nadomestitev denarja z živežnimi kartami. Prvovrstne življenske udobnosti za vse, tudi za lenuhe, z izjemo, da bi lenuhe primorali ležati v postelji, dokler bi se prostovoljno ne povrnili na delo. Dalje imajo v načrtu demokratično formo vlade. Program torej zveni socialistično, dasi ne marajo nikakih kompromisov s socialisti niti s komunisti, ker ne verujejo v "politiko". S teh-nokracijo se peča v Clevelandu tudi že nekaj Slovencev, kar je vsekakor v kvar resnemu delavskemu gibanju. Upati je, da bodo v doglednem času spoznali svo jo zmoto in se pridružili pravi delavski stranki, ker v bistvo so itak proti današnjemu družabnemu redu.
Komunistični Naprej se je torej preselil v Cleveland. Njegovo selitev so pozdravili z banketom v Slov. del. domu, kar nFkakor ne ipristoja jetlčne-mu -bolniku. Mogoče mu bodo v Clevelandu podaljšali življenje umetnim potom za par mesecev — mogoče! ker končno se tudi v Clevelandu najdejo ljudje, ki ne verjamejo v večno tiransko Stalinovo diktaturo in v Hitlerjevo partnerstvo, čuje se, da so se v vodstvo Napreja urinile mlajše moči, to je tisti, ki so dospeli v Ameriko šele po vojni In ki imajo prav toliko pojma o na*ih prošlih delavskih bojev kot zajec o vrtnarstvu. Glede Stalinove taktike se nili, ali se vsaj skušajo uriniti,
bilo konec. Od tedaj naprej naš pokret ne živi več, temveč le životari. Najboljši naši politični delavci legajo eden za drugim v grob. Nadomestila zanje ni nikjer. Naša mladina je vse drugo prej kot delavsko-zave-dna. Kar je še ostalo od nekdaj razmeroma močne armade na-Mh agitatorjev, so postali utrujeni ali pa so "naprednjaki za pečjo". Mnogi so vsled večnih aktivnosti zanemarili svoj lastni položaj in bodočnost. Kdo jim more torej zameriti njih pasivnost! StorEi so svojo dolžnost kot junaki in danes uživajo svoj zasluženi počitek.
nih "padarjev1 hočejo!
ki ne vedo kaj
Nočejo v svojo deželo
Marsikje se je že dogodilo, da ko je sovjetska vlada zahtevala od svojih ljudi v inozemstvu. naj se povrnejo, so to odklonili, ako so le mogli ostati v tuji deželi. Nedavno so poročali, da sta nemška in ruska viada pozvali svoje ljudi v Turčiji, predvsem razne tehnike, domov. Nemci so se radevolje vrnilo, a 40 ruskih inženirjev in drugih vešča kov se je uprlo.
HITLERJEVA SODBA 0 SOVJETSKI RUSIJI NI BILA PRIJATELJSKA
Zgodovinsko dejstvo je, da je bilo Hitlerjevo gibanje, marksizmu smrtno sovražno. Zgodovinsko dejstvo je tudi, da je v Nemčiji pokončal socialiste in komuniste čim je ?pri-šel na oblast.
Na vsakem shodu je Hitler klical nemško buržvazijo, nemško patriotično ljudstvo v borbo proti "židovskemu marksizmu" in "ruskemu barbarizmu". Nemški kapitalisti, med njimi eden, kateremu je Hitler januarja t. L zaplenil imovino, so mu financirali protimarksi-stično borbo.
Znano je še, kako je Hitler s svojimi pajdaši sklenil uničiti komuniste z znanim procesom radi požiga palače nemškega državnega zbora. Znano je, da je bil določen za smrtno kazen tudi G. Dimitrov, ki pa se je nevarnosti otel s pomočjo liberalcev po svetu, ki so napravili na Hitlerjevo justico mogočen pritisk Dimitrovu v prid. Po_ obravnavi je šel v Rusijo, kjer je postal tajnik kominterne in nadaljeval borbo zoper Hitlerja. A Že meseca junija lansko loto je moral z njo utihniti.
Vsakdo v Nemčiji je moral po prihodu nacijev v vlado čitati Hitlerjevo knjigo "Mein Kampf", ki je nacijsko "sveto pismo". V njemu piše Hitler o Rusiji tudi tole:
"Nikoli na smemo poaabiti, da to vladarji današnja Rusija surovi, • krvjo omadoWvani kriminalci) da so oni irmačak človaitva, ki so — podpirani po okoličinab tragična ura —•
tavojevali veliko deželo ter a divjaško krvoločnostjo poklali in iakoraninili milijone njenih vodilnih intelektualcev, nakar iavajajo ia desat lat nad rleialo najstrašnejši režim tiranija vseh časov. In prav tako ne smemo poiabrti. da so ti vladarji člani naroda, ki kombinira v sebi redko smo« bestialnih g roso t m nedodojmljivim darom Ufti, in ki hoče i svojim krvavim tlačenjam aavladati vsemu sva. tu."
Ta Hitlerjeva obsodba nad Sovjetsko Rusijo je na 959.-960, strani njegove knjige. Citat je iz prevoda v Enakopravnosti.
V drugi polovici lanskega leta so v Nemčiji pobrali Še neprodane izvode nazaj in jih — uničili, namesto njih pa so dali na trg popravljeno izdajo, iz katere je zmerjanje proti Rusiji in njenemu režimu izpuščeno.
Ne le to. Ko se je v ruskem poslaništvu v Bertinu lanskega novembra vršilo slavje obletnice boljševiške revolucije, so se ga udeležili z izjemo Hitlerja vsi nacijski prvaki. Rilo je eno najrazkošnejSIh, vse v sijaju, dratttuljfh in bogatih pojedinah. Niti podaniki ipod carjem niso prirejali sijajnejših banketov, kakor je bil ta v BerHnu. In v svojih zdravicah so vladarji tretjega rajha slavili Rusijo in njenega dalekovidnega krmarja, ki je skupno * nemškim firerjem spoznal, da je bodočnost obeh dežel v prijateljstvu in sodelovanju. Kottko časa ju bo še vzelo, predno se bosta spet premislila in obnovila zmerjanje drug drugega?
veland št. 126 SNPJ. Vse pevske točke in saksofon solo spremlja na klavirju Mollie Plut.
Za to prireditev je dalo na razpolago dvorano društvo Po-jstojnska jama. Priprave in fpri-freditev se vrši » sodelovanjem društva št 138 SNPJ. Vstopnice ima v predprodaji John Žig-man, tajnik društva, kjer si jih lahko preskrbite predčasno. Rojaki iz Strabana in bližnjih naselbin, pridite na to prireditev, ne bo vam žal! Program se prične ob 2. popoldne. Na veselo svidenje.
Louis Kaferle.
_ s ___
Kortno zabava 9. marca v Waukeganu
No. Chicago, IU. — Tukajšnji klub št 45 JSZ priredi kartno zabavo v Slov. nar. domu, dvorana št. 1, v soboto 9. marca ob 7:30 zvečer. Vabi vse zavedne delavce v Waukeganu in North Chicagu, da se je udeleže. Daril je pripravljenih v izobilju, da jih bodo deležni vsi, pa če znajo igrati ali ne.
Udeleženci bodo postreženi tudi s prigrizkom. Obeta s^ nam torej prav prijeten večer. Vstopnina je 25c. — Odbor.
Solventnost HBZ
Zajedničar poroča, da je foI-ve nt nost Hrvatske Bratske Za-jednice zdaj 108.78%.
Tole mi ne gre v glavo?
Ker M vti kandidati aa odpravo korupcije in gniianje davkov, čemu tvojih obljub ne izpolnijo, ko pridejo v urade?
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
l—
(Nadaljevanje.)
One dni »e je v Bohinju vreme jako menjalo. Bila je tam že jesen. Kmetje ao gonili svojo živino z visokih planin v nižje kraje. Na vsakem izletu je nas kje namočilo. A je zopet posijalo solnce. Nedaleč stran pa je kak oblak spet spustil ploho. Zdaj tu, zdaj tam.
"I,etos je bilo veliko moče/' je nam rekel voznik; ki je poganjal par utrujenih konj iz Ukane a proti Bohinjski Bistrici. Do nje je imel še daleč. Njegov voz je bil poln drevesnih debel. Mi trije smo vedrili ob poti pod »gostimi smrekami. 'Prehladih se boste," mu je rekla Angelina mati. "Ne! Sem vajen! Pa čeprav!" je kljubova-je odvrnil voznik, ki je korakal peš ob konjih. Obleka na njemu je bila kot da jo bi potegnil iz škafa. A je mirno, kot v najlepšem vremenu, fural dalje.
Ker dež ni hotel jenjati, do Zlatoroga pa smo imeli še miljo hoda, smo mi trije sklenili, da ne velja Čakati v mraku. Mimo je privozil prazen taksi, a šofer nas ni videl. Radi ovinka smo ga uzrli ko je bilo že prepozno. Vpili smo za njim, a vsled šumečega dežja, ki je .padal po kamenju, jezeru in drevju nas ni mogel čuti.
Mokri, kakor tisti voznik, smo prišli v hotel.
Želela smo toplote. Preoble-kli smo se in se vrnili v veliko sobo, v kateri se šopiri lepa, izredno velika lončena kmečka peč. Pravijo, da je slična samo pri Figovcu v Ljubljani. Angela je položila roko nanjo in jo takoj odmaknila. "Mrzla je," je nam omenila.
Prišla je uradnica in nas kar tako iz navade vprašala, če je nas "namočik)". Namesto odgovora smo jo vprašali, čemu jim je peč, ako ne mislijo kuriti v nji. Tako velika, mikavna peč, da bi človek kar ležal na nji, ako bi bila topla!
Uradnica se je zavijala v volnen jopič in rekla, da začno v nji kuriti pravzaprav selo \ zimski sezoni. Na primer, kadar pridejo smučarji.
"Saj je lesa polno v gozdih! Prav blizu ga imate," je ugovarjala Angela.
"Da, ampak je last verskega zaklada. Veste, les je pri nas drag. Pa tudi v navadi ni, da bi kurili tako zgodaj. Saj še ni mraza!"
Spomnil sem se letovišč v severni Minnesoti, v coloradskih in drugih hribih po ameriškem zapadu, v Yellowstone itd. Pa sem rekel uradnici: "Tam kurijo vsak večer, vsako jutro in cez dan, ako je hladno. Drva ter premog morajo ponekod voziti zelo od daleč."
To je poslušal tudi upravitelj hotela, uradnik Slovenskega planinskega društva, ki je prišel iz kuhinje in pristopil. Bil je oblečen, kakor da gre v mrazu na lov, dasi ni bil nikamor namenjen. "Tam so druge navade," se je umešal. Zrnate vsega veliko, pa lahko tudi po-
leti kurite. Saj imate gozdov toliko, da jih vam kar požari uničujejo."
"Dobro, tu ne bo nič ognja," sem rekel materi svoje žene. Samo v kuhinji je toplo, a se ne spodobi, da bi se predstavljali za jesenske mucke.
V Zlatorogu imajo tudi bar. Prezebli ljudje lahko pridejo sem in si pomagajo s "toplimi" pijačami. Mi smo se odločili le za večerjo in nato pod odejo.
Večerjali smo in postalo nam je toplo tudi brez zakurjene peči.
Od nekod so prišli enako premočeni kot prej mi dva mlada moška in dve ženski, vsi štirje z bicikli. Na spolski poti, ko so se peljali po klancu navzdol, je eni spodrsneta, da je padla In si ogulila do krvi noge in roke. Bili so namenjeni na postajo, a neprestan dež in nesreča jim je prekrižal načrt.
Usedli so se blizu naše mize in računali. Za pijačo in sobo bi še nekako šlo, je seštela ena. Nekaj malega ostane tudi za kruh. Moški je staknil še nekje par dinarjev. Ko so reftili to vprašanje, so razpravljali o drugem. Kako se bodo zgovo-rili doma? "Kaj bo rekla moja mati, ki je tako sitna," je po-jamrala tista, kri se je pred Zla-torog pripeljala brez poškodbe. Pa sta se hip nato obe začeli norčevati iz enega njunih spremljevalcev, Češ, tebe šele čaka!
Najbrže je svoji ženi sporočil, da se do večera vrne, pa je zdaj ona doma v skrbeh in bo hotela izvedeti, kako in kaj, kje je bil, s kom, čemu in sploh vprašanja ki pristojajo k takim slučajem.
Po :par kozarčkih so se ogreli in začeli prepevati. Tedaj smo šele uvideli, Čemu so prijatelji. Bili so mladi, živahni, vsi štirje dobri pevci in intimni znanci. Eden izmed njih je vprašal u-pravitelja za harmonike. "Seveda, postrežem vam tudi s tem." In mu jih je prinesel. Pa so ipotem igrali in peli ter pozabili, kaj jih čaka doma.
Vsi živahni so končno odšli k počitku v hišo on ost ran hotela. Tudi ta je posest Zlatoroga, oziroma prvotni hoteJ tega imena. Zdaj je že stara in sobe v nji so cenejše. Nekatere večje imajo po štiri do dvajset postelj. Tem je bilo vseeno. Ženska, ki jo upravlja in prodaja v nji čez dan razne totalne izdelke, razglednice in znamke, je nam pravila zjutraj: "Jej, kako so se vso noč smejali, .peli in se fajn imeli! Ko se je delafl dan, so se odpeljali."
Poškodbe dekleta, ki je zdrsnila z bkiklom po mokrem klancu, torej niso bile težke.
2e ko smo se pripravlja/li tudi mi k počitku, se je pripeljalo pred Zlatorog tpar avtov ljudi iz Bohinjske Bistrice in Sv. Janeza. To niso bili turisti, nego trgovci in uradniki. Prišli so tem v to kotlino na kramljanje in od počitek. Pridejo dostikrat, »ko le utegnejo, neg»lede na
Prihodnji
MAJSKI GLAS
bo posvečen 35-LETNICI PROLETARCA. Obse-gal bo najmanj 84 strani. V njemu bodo spisi naših prejšnjih in novih sotrudnikov, zgodovinski \uxlatki iz našega gibanja, leposlovni in drugi spisi. Ihti je slike klubov, ilustracije itd.. Izide sredi aprila.
POSAMEZEN IZVOD STANE 25c.
Za večja naročila popust. Cene so sledeče:
10 iztisov____f 2.40 75 iztisov . . 815.75
25 iztisov____ 5.75 100 iztisov . . . 20.00
50 iztisov____ 11.00 250 iztisov . . . 47.50
Naročila naslovite:
PROLETAREC
2301 S. l,Awmlale Ave.,
CHICAGO, ILL.
vreme, je nam pojasnila hotelska uradnica. Saj zjutraj lahko dolgo spe.
Seznanili smo se. Menili pa se nismo o prirodnih krasotah, ali o vremenu, nego kar je bilo njim najbližje: o gospodarskih razmerah.
Mnogo ljudi, tudi imovitih, morda ti še najbolj, se tod živi od izletnikov. Ako je sezona slaba, je morda deloma krivo vreme. V tem poletju je deževje in hlad tprecej škodovalo. Najbolj pa spremenjen gospodarski položaj v Evropi.
"Kaj tudi pomaga, če prihaja sem polne buse Nemcev, ko pa smejo vzeti na pot tako majhno vsoto, da imamo mi od njih prav malo koristi," je dejal nekdo, ki ima v letoviščnem ksef-tu skušnje ie mnogo let.
"de slabše bo," Je zajgodmjal drugi.
Prebivalstvo na Gorenjskem živi v normalnih okolščinah razmeroma dobro, to je, večina ljudi. Posestniki svoje pridelke lahko prodajo hotelom, gostilnam in rzfletnikom v privatnih vilah m kočah, sob jim v sezoni še primanjkuje, boljši lokali koncem sezone vzlic znatnim izdatkom tudi beležijo pri ličen dobiček v svojih knjigah, in še celo delavci imajo boljšo hrano kakor po večini drugod. A če je sezona slaba, so baš tisti delavci, ki vsako poletje žive zgolj z opravljanjem poslov v letoviščih ali pomagajo kmetom, največji reveži.
Zelo so se naši novi znanci trgovci in letoviščni ter drugi uradniki hudovali nad vlado v Beogradu. Doflžili so jo, da se za razvoj Gorenjske premalo zanima. Ugovarjal sem, da kar se reklame tiče, jo je polno v vseh jugoslovanskih in mnogih drugih turističnih uradih v Evropi in v Ameriki. Tudi sem menil, da ni dobro zanje in njihovo bodočnost, ako se edo preveč zanašali na zunanjo oporo. Naj se združijo in oglašajo svoje kraje na svojo roko.
To tudi vrte, so rekli. Vsak kraj na Slovenskem, ki količkaj računa na take dohodke, ima oglaševalne tiskovine v oarvah, ilustrirane umetno in s fotografijami poslopij in krajev, s pojasnili v mnogih jezikih. Toda teh letovišč je po Sloveniji in ostali Jugoslaviji več nego je takih ljudi, ki jih bi posečali v zadostnem številu. Saj bi še bilo, ako bi 'ljudje rmeli potovati iz države v državo svobodno, kakor nekoč in vzeti s sabo denarja, kolikor ga je kdo hotel, če ga je imel. Pa so prišle nove razmere. Najprvo v Italiji, potem v Nemčiji. In sedaj povsod. Italijani ne prinesejo nič razen za kruh in Nemci večinoma tudi ne. Le tisti Nemci, ki prihajajo na Bled in drugam po Jugoslaviji po trgovskih in diplomatičnih o-pravkih, so z markami dobro zailoženi. A drže pa se vsi Nemci jako oholo. Na Slovence gledajo z viška. Najrajše bi se z njih norčevali.
"Se slabše bo," je spet dregnil v pomenek tisti, ki je enako že prej zagodmjal in malomarno pregledoval neki (ljubljanski dnevnik.
Včasi so po Gorenjskem potrošili precej denarja Dunajča-ni. Bili so veseli ljudje in se niso vedli izzivalno. A ti, ki prihajajo sem sedaj, so večinoma iz severne Nemčije, Prusi ali kaj že. Se celo nemški delavci in dijaki, ki jih pošiljajo sem v organiziranih skupinah, z vodniki, se vedejo, kakor da je že vse njihovo.
Predno je Adolf Hitler osvojil Avstrijo, so prihajali v gorenjske kraje na izlete tudi Židje z Dunaja, Gradca in drugih avstrijskih mest. Toda kadar so v kakem letovišču trčili skupaj z Nemci iz Nemčije, so jih slednji zmerjali in v nekaterih slučajih tudi pretepli.
Ljudstvo in oblasti v Sloveniji se Nemcev boje. Dokler ni bilo močne Hitlerjeve Nemčije, so v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji nemško oholost lahko krotili še cek> preveč, zato se hočejo oboževalci Hitlerja zdaj maščevati.
"In kako je z industrijo po Gorenjskem?" sem poizvedoval.
"Nazaduje, rečem vam, nazaduje," je poudaril oni, ki je rekel, da slabše Šele pride.
Drugi je namesto odgovora vprašal čemu se zanimamo za take stvari. Sem mar trgovski potnik ali raziskovalec?
PRIZOR IZ BOLNIŠNICE NA FINSKEM
V veliki ofensivi »ovjclik« armad« sa prodiranje na Finsko je kilo ukitik in ranjenik tisoče na okek straneh. Bolnišnic« na Finskem so natrpane vojnih ranjencev, tisoče finskik in ruskik ranjenih vojakov pa je pokončal silovit mrši predno so mogli sanitejci do njik.
"Ne, ta gospod je novinar," mu je pojasnila uradnica, ki je sedela na bližnji klopi in poslušala.
"Glejte, tu čitam," se je o-glasil vmes oni pesimist, "v poročilu Trgovske, obrtniške in industrijske zbornice za Slovenijo, da so bile v tem letu prijavljene štiri nove industrije, odjavljenih pa enajst. Se slabše pride!"
"Vidite, mi smo na meji. Preko onih vrhov je Italija, na drugi strani Nemčija, od kar je vzela Avstrijo," je predaval drugi. "Peljete se z Jcscnic skozi bohinjski predor, pa ste v Italiji predno utegnete pregledati časopis. Peljete se z Jesenic skozi karavanski predor, pa ste v Nemčiji. V tem našem kotu je precej industrije. Oziroma bilo jo je več kakor danes. ln jo bo še manj. Vlada v Beogradu uravnava svojo politiko v industrij ali zaci ji tako, da se industrijski obrati na mejah krčijo. V središču države, oziroma v Srbiji, pa gradi nove industrije in veča tiste, ki že obratujejo. V Beogradu smatrajo. da se industrije v Sloveniji ne izplača negovati, ker to našo deželo v slučaju vojne ne bo mogoče uspešno braniti, industrija pa bo takoj prvi dan vojne iz reda."
"Saj sem rekel, slabše šele bo!" Zvrnil je oni pesimist še eno ča.*o in nameril pomenek drugam. "Peli bomo. Prinesi harmonike!" Hotelir mu jih je prinesel kakor prej onemu, ki se je pripeljal z biciklom.
Prišle so žen.ske iz kuhinje, sobarice in druge, ki so dovršile svoje delo in se pomešale v družbo teh moških kot stare znanke. Peli in plesali so skoro do jutra. Ae zunaj, ko so se gostje odpeljali, so vpili. Pač kakor naši ljudje v naselbinah, ko odhajajo z zabav.
Ko smo vstali in poigledali skozi okno proti slapu Savice, nato navzdol po jezeru, nismo videli drugega kakor oblake, ki so viseli skoro do tal. Se zmerom je močno deževalo. Sobarica, ki je Čistila hodnik, se mi je zdela primerna oseba, ki kaj ve o vremenu. "Bo ves dan deževalo?"
"O, pa še kako!" Pravila je, da kadar so oblaki tam in tam, zgoščeni nad to ali ono goro, vselej točno ve, dali bo kaj sonca ali ne. "Danes ga ne bo."
Pospravili smo svoje reči tudi mi trije, zadnji gostje v sezoni, kakor je nam omenila u-radnica. Pozvali smo voznika, ki je prevažal v Bohinjsko Bistrico ali kamor že potnike s svojim starinskim avtom in res je kmalu priropotal.
Popravili smo streho nad sabo, da smo le tu in tam dobili nekaj kapelj skozi špranje.
"Vseeno, lepo je bilo v Bohinju, ne, mama?"
Mati ji je pritrdila.
Šofer pa, ki je hotel biti domač. je pripomnil: "Zdaj ne bo več lepo. Ne. dokler ne zapade sneg. Imeli bomo meglo in dež, dokler ne bo mraza."
Gledal sem po vodni gladini Bohinjskega jezera. Debefle dežne kaplje so povzročale po nji tisoče mehurčkov in Čipkastih obročev.
Tudi to je lepo na svoj način," sem jima dejal in pokazal na jezero ter v gore, na katere so se nataknili oblaki in se pogrezali nižje in nižje. Pomislil sem še na onega pesimista, ki je prejšnji večer tolikokrat poudaril, "slabše šele bo".
Ozrl sem se premišljevaje v ženo in v njeno mater. Bili sta zamišljeni. Voznik tudi. Dež je enakomerno pel svojo melodijo.
Našega poseta v prirodo je bilo konec. (Dalje prihodnjič.)
Med nami po Clevelandu
Cleveland, O. — "Počakajte, da pride pravica in resnica na dan," je zapisal Tone Grdina o aferi svojega srna. In res, izvedeli smo resnico in videli ukrep pravice, kakor je oboje objavilo tukajšnje časopisje. Zadeva se tiče zapuščine, katero je u-pravljal njegov sin, dasi bi jo moral poslati dedičem dotične-(ga pokojnika v stari kraj. Vložili so tožbo in stvar je prišfla na dan. Kaj, ko se bi slična afera primerila med "rdečimi"? Saj jih Je on v tisku in govorih zmerom označeval za nepošte-njake in goljufe.
Z p poved, "ne želi si tujega blaga" (v tem slučaju težko prisluženega denarja in zapuščine pokojnega delavca, ki ima svojce v starem kraju) je dobra in bi bilo pričakovati, da se bi ravnali po nji tudi tisti, ki jo v svojih molitvah vsak dan ponavljajo. A izgleda, da pri njih ne drži, nego jo kričavo silijo pod nos le "rdečim".
Toda "rdeči" smo drugačni. Mi hočemo živeti moralno pošteno, kot ljudje, katerih smoter je odpraviti s sveta tudi vzroke, radi katerih je nastala božja zapoved "ne želi si tujega blaga". Ni prav, da baš taki, ki sami pokažejo pri vsaki priložnosti pohlep po posvetnem blagu, in ako si ga krivično pridobe, ha jd v spovednico in odpuAčeno jim je. Nato spet lahko prič no znova.
Mi pa delujemo za razmere, v katerih bo vsakemu jamčeno
pošteno de k) z dostojnimi dohodki. V njih ne bo vzroka za grabestvo, kajti zakon družbe bo, da vsi, ki so sposobni in zdravi, bodo morali delati, ne pa se preživljati z goljufijami, izkoriščanji in pustolovstvi.
Mi ne želimo nesreče ali bla-maže nikomur, kajti ljudje so pač podvrženi slabostim in ena teh je pohlep. Ampak mr. Grdina je nam bil vedno tako .«trog spovednik, in tudi če med nami ni bilo grešnikov, on je vseeno vpil, da smo obsojeni na levico in v pogubljenje. Pa je udarec priletel nazaj in prizadete zadel silno občutno. ★
Banket naprejevcev v SDI) je "za nami", kakor na primer Novo leto. Hvalijo se, da se ga je udeležilo okrog 300 oseb. V imenu SDD jih je pozdravil domov predsednik J. Lokar ml. Vsled zamer drugje mu je "N." "najboljši delavski list", kakor je nekoč zapisal v njemu. "Slavnostna" izdaia Napreja je izšla v Pittsburghu pred izselitvijo v Cleveland. Tako je tudi denar zanjo ostal tam. Vsebovala je nekaj oglasov tukajšnjih trgovcev in nekaterih dru&ev, med njimi oglas društva št. 142 SNPJ, v katerem je predsednik C. F. Svoječasno se ga je vsled agitacije za drugi list kritiziralo, češ, naj bi rajše deloval zs glasilo svoje organizacije, ki izdaja dnevnik. Nekateri so kritikom to zamerili, rekoč, da se s takimi grajami povečava nasprotstva.
Kdor izmed članov omenje-
ne jednote je navdušen poleg za 1^-onveto še za kak drug delavski list, naj agitira za Proletarca, ki je res delavski in je v svojih 35. letih za delovno ljudstvo že kaj storil, dočim je "N." nastal v svrho zdražbar-stva in oportunizma. Kaj pa je delavskega v "N."? Vidiš v njemu nekaj dopisov, v katerih se zaletavajo pisci, v socialiste in • v napredne organizacije, drugi pisarji pa branijo "novo moskovsko linijo". Govore tudi o slogi, zato da neuki čitatelji ne bi zapopadJi njihovega razdiralnega dela. Oni so za slogo, pod pogojem, da kimaš njim in vsaki spremembi politike v K remi u, drugače pa so za raz-cepljenje in sabotirajo napore za delavsko solidarnost. Njihov namen je ubiti ljudi, ki so aktivni na delavskem socialističnem polju. Njihove pšice niso naperjene proti sovražnikom delavstva, nego poštenim bori-teljem na delavskem polju, to je, proti socialistom.
Pred par leti so sovražno kampanjo proti socialistom spremenili v hinaVsko prilizo-vanje, zdaj pa so šili spet pod prejšnjo masko. A njihov namen v vsakem slučaju je proti-delavski. (n njihov cilj pa komanda nad delavskim ljudstvom.
Upamo, da zdaj, ko se je to gnezdo priselilo sem, bomo lag-Ije spoznali, kako škodljivo je bilo, da smo kdaj popuščali tem dlakocepcem in zavajaJ-cem delavstva ali celo flirtali z njimi.
*
Anton JankoviČ je pisal o "kimavcih" o katerih se je govorilo na prošli seji delničarjev SDD. Povedal je v Prosveti nekaj trpkih na naslov tajnika doma, a prezrl je našega firer-ja J. E. ll L. Hvalisanja je bHo dovolj ne le na seji nego tudi v javnosti. Govorili so o dobičku, ki znaša $15,000, a mi ga v njihovem poročilu nismo mo@rli najti niti s povečevalnim steklom. Dohodke najemnine se bi morajo označiti kot take.
Govorili smo mnogo in tudi kimavstva ni manjkalo. Upam, da ga v novem direktoriju ne bo toliko.
' ★
Pridobitev za SDD je pridobitev v upravo pivnice moža, ki je za ta dom veliko delal v pionirskih letih. Že več let so se nekateri prizadevali, da se bi najelo na to važno mesto moža, kakor je A, Kabay. Rekli $o, da se ga bo upoštevajo, ako pošlje prošnjo za uposlitev. Tega on ni hotel. Ko so ga končno le najeli, je bila sprememba na bolje takoj očividna Oskrbo za dom tega važnega lokala ima sedaj mož, ki poseduje za tako delo vse potrebne zmožnosti in ima zaupanje naše javnosti, vrh tega pa sa seboj zasluge v korist SDD kakor mailokdo.
Good luck, Kabay!
★
Sicer ipa moram nehati, kajti kritično pisati je prspovedano. In če se že piše, pravijo, da se naj nepravilnosti in netaknosti v tisku ublaži... ali pa sploh prikrije, da se ne bi kdo razburjal radi njih.
Se nekaj! Za oskrbnika v 6. D. D. smo dobili človeka, ki je bil generalni zastopnik "N." Ako bo hotel služiti splošnim koristim doma in zadovoljiti ljudi, ki ga obiskujejo, bo moral generalstvo pri "N." opustiti, ali pa se izpostaviti kritikam.
Fantje okrog "N." so mislili, da so dom že docela dobili pod svoje peroti. Siliti se zraven sedaj je 'lahko. Težko pa je bilo takrat, ko so morali domovi pionirji od hiše do hiše zbirati doneske, prirejati bazarje in znova kolektati v ta namen, trošiti vrh tega svoj čas in denar mesec za mesecem, leto za letom, da so se njihove sanje uresničile. Sedaj pa je prišlo že tako daleč, da se tajništvo doma (urad) uporablja, ali se ga je uporabljalo v korist lista, ki je prišel tu iskati strehe iz Pitsburgha. Kaj bi rekli, če bi klub št. 49 JSZ vprašal za uporabljanje domovsga tajniškega urada v svoje namene, dasi bi imel do toga neoeporečno več pravice, kakor pa list tujcev, kateri nimajo za dom ne za druge naše ustanove nikakih zaslug? A začutili so pred sabo polno skledo in pogrnjeno mizo, ps sc rinejo k nji.
Eden, ki n oče kimati.
Frank Rataic preminul
V Forest CRyju, Pa., je minuli teden umrl naš pionir Frank Rataic. Star je bil 66 let, rojen na Krškem (Dolenjsko). Bil je naročnik Proletarca od začetka in aktiven v delavskem gibanju že v starem kraju.
Zapušča ženo, štiri sinove in sestro. Pogrebni obred je bil civilen.
Pokojni Rataic je bil v prejšnjih letih jako delaven. Udej-stvoval se je v naselbini in tudi v splošnem. Bil je član SNPJ in v njenih začetnih letih tudi aktiven borec zanjo. V JSZ pa se je udejstvoval kot član kluba št. 10.
Bil je večkrat delegat na konvencijah SNPJ in tudi na zborih JSZ.
časten mu spomin.
Z. S. Z. odklonila podpreti Novakov besednjak in slovenski muzej
Zapadna slovanska zveza, s sedežem v Denverju, je na svoji letni seji sklenila, da besednjaka, ki ga pripravlja Zvonko Novak, finančno ne bo podprla. Odklonila je tudi resolucijo Slov. nar. muzeja v Clevelandu. V obema slučajema pravi zapisnik, da je bilo "pismo položeno na mizo".
Sprejet pa je bil na priporočilo Ivana Butkoviča predlog, da ZSZ pristopi v National Fraternal Congress.
Ves spored slavja bil v vsakem oziru dobro skončan
(Nadaljevanje s 1. strani)
nekateri mrmraje ugovarjali. Pa je omenil, da bo poslednji "govornik" le pel in igral. Tako se je tudi zgodilo. Bil je to Eddy Udovich. Mlad dečko. Brke so mu morali umetno namazati, ker je še premlad, da bi mu natumo zrasle. Ljudje, ki Eddyja poznajo, pravijo, da je bil to njegov najboljši nastop. Uči ga v glasbeni umetnosti njegov oče Anton Udovich.
Sava zaključila spored
Zaključna točka sporeda sta bili delavski pesmi, ki jih je predvajal mešan pevski zbor Sava pod vodstvom Jakoba Muhe. Naj bo tu omenjeno, da bo imela Sava svoj pomladanski koncert v nedeljo 31. marca.
Tako je bilo Proletarčevo slavje zaključeno z geslom, kakor ga je napisal Ivan Molek v svoji zborni pesnitvi: "Zdaj konec naše pavze je, zdaj delo naše nadaljuje se."
Mnogo udeležencev
Dvorana je bila polna. Vreme sicer ni bilo kaj pridna mikavno, a takšno tudi ne, da se bi mogli za morebitne neprilike izgovarjati nanj. John Goršek je dejal, da jih bi prišlo iz Springfielda najmanj en bus, ako bi se ta prireditev vršila v poletju. A iz Waukegana jih je prišlo poln avto bus — nad trideset — in nekateri s privatnimi avti. Zastopan je bil častno tudi La Salle, Milwaukee, West Allis, nekaj naselbin iz južnega Illinoisa, nekatere iz Kan-?asa in mogoče še kaj drugih.
Zabava je trajala do polnoči. To je, spodnja dvorana je bila ob tej uri polna. In Luka Groser, ki je prodajal "čipse", je rekel, da jih je j>rodal več samo ob priliki konvenčne prireditve SNPJ pred okrog sedmimi leti. On ima ta posel dostikrat. Torej je bila Proletarčeva jubilejna proslava tudi gmotno uspešna.
Petintrideset let za delavski list ni malo. Za Proletarca je to uspeh in to so njegovi prijatelji 3. marca tudi demonstrirali, kajti to je bila prireditev, kakršne v taki obliki najbrže ni imel še noben krat poprej.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure doDoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
KRITIČNA MNENJA,
KOMENTARJI |
FUS je pripravil za slovenske in druge liste tujerodcev .serijo člankov pod naslovom 4,Mi in naši otroci". Original (angleški) je bržkone dober, prevod slab, predmet sentimentalen. Citiram za primero en stavek prvega članka:
"Oni (otroci) so naša kri. Mi jih ljubimo. Vendarle včasi utegnemo čutiti kot da bi bi'l visok zid med nami in njimi. Mi nič drugega ne želimo kot njihovo srečo in dobro uspavanje, ali njihovi nazori so tako različni od naših. Kako naj proderemo ta zid? Kako naj dosežemo resnično razumevanje z njimi, ta»ko da more skupaj misliti in delati? To ni lahko. Pa zahteva ono najboljše, kar je v nas kot starših in človeških bitjih* To pa je tako va-ino. Mi hočemo biti dobri roditelji. Mi hočemo zdrave, srečne in uspešne otroke. Mi hočemo, da nas ljubijo in razumevajo. Pa dajmo se na posel z vso muko."
Prvi članek serije zaključuje: "Morda bi bilo dobro vprašati same otroke, kaj o tom mislijo." Nepotreben nasvet, kajti otroci povedo kaj mislijo in dostikrat se kaj yeč, ne da bi jih bi bilo treba vpraševati. Razlika med tukajšnjimi otroci, ki »o rojeni v mestih, in njih-nimi starši, ki so bili rojeni večinoma v podeželskih krajih Evrope, pa je ta, da so morali slednji delati čim so shodili, v mestih pa so navajeni izpopol-njevancija komforta, boljše hrane nego »o jo imeli njih priseljeni starši v svoji mladosti, dalje imajo priložnost za šolanje, boljše obleke in slično. A za telovadbo jim služi šport, dočim so se morali njih očetje in matere od zgodnje mladosti tam kakor tukaj ukvarjati z motikami, grabljami, lopatami, kosami, srpi itd. Starši so kmečki ljudje. Njihovi v mestih rojeni otroci so meščanski. Tudi to je razlika. Dalje so jezikovne, v obnašanju in še marsikatera.
»
TeHnokracija, ki je pred nekaj leti zmešala glave mnogim
ljudem iirom Zed. držav in so jo bili časopisi polne kolone, de moti nekatere. Zanesena je tudi v par naselbin tujerodcev, na primer v Clevelandu, kjer tehnokrati vzdržujejo svoj lokal in sanjajo. Ljudem, katerim je hudo, je to prijetno, nekateri viiji, ki so res "tehnokrati", ali si vsaj domišljajo, da so tpa imajo mogoče celo dobiček od tega.
Čudna so pota božja. Bili so časi, ko je Slo Tonetu Grdinu skoro vse po sreči. Postal je med katoliškim in narodnim slovenskim narodom slovita o-sebnorft in najbolj 'outstand-ing" v "metropoli*1. Pa je prišel vmes nič prida pripetljaj in postal udarec na ugled vse fami-lije. Madež je tu, nihče več ga ne more izbrisati. Kriv ga je mogoče le eden, gre se ipač za kake tri tisoč dolarjev v varstvo zaupane imovine, ki je bila napačno upravljana, oziroma, Ki ni bila oddana na pravi naslov. Tone ima mnogo nasprotnikov med svojimi in drugimi ljudmi. Sin, če je sam krrv, je storil krivico očetu. Govoril je sicer na sodišču o posojilu. A take stvari so se dogodile že velikokrat. Otroci so zvrnili krivdo na starše in starši so molčali rajše nego pričali zoper svoje otroke. To le za primero. Sodišče je pač dognalo svoje, presodilo in obsodilo.
... "
I C on fes* se imenuje knjiga,
v kateri izpričuje svoje razočaranje in še marsikaj nad ko-minterno bivši glavni tajnik a-merrške komunistične stranke Benjamin Gitlow.
Mladinski kongres, ki se je
vršil pred nekaj tedni v Wash-ingtonu, je bil zanimivost, o kateri mnogi listi še kaj omenijo. Mrs. Roosevelt je poskrbela za stan mnogim dijakom. Njen mož, predsednik Zed. držav, jim je pomagal. Dobili so na Razpolago vladne dvorane, veliko zastonjske -postrežbe in publicitete po zashigi Roose-veltove familije. Eden glavnih promotorjev kongresa je bil predsednikov gost par tednov pred pričetkom zborovanja in
ZOPET JE TUKAJ!
as*
. .» »••««. «* • i Ugodna prilika enkrat na leto
za samoobrdtujoci plinski grelec
PONUDBA
za dokaz varčevanja
na 90 dni
... ».<
• • ... « •,
Dokaiite samim sebi, da lahko zmorete Čudovito udobnost vroče vode vedno na čepu.
* Na tisoče in tisoče družin se j« posluiilo prednosti te senzacionalne dokszilne ponudbe lanskega Ista. Samim sebi so dokazali, da lshko zmorejo udobnost »n pripravnost vroče vode vedno na čepu. Da omogočimo drugim tisočerim, da ugotove, kako malo stane, ako imajo vročo vodo VEDNO na čepu, ponavljamo zdaj to ponudbo!
Vzemite si tri mesece časa, da dokažete samim sebi. da ni primerno biti brez samoobratu joče ga plinskega vodnega grelca...
SamobraUijodj plinski vudiji grelec vam daje stalno vročo vodo po presenetljivo nizki ceni. V resnici, vzeto galon za galon, vroča voda ne stane na ta moderni način nič več, kskor s sta. rinskim grelcem, ki ga morate oskrbovati na roko. Samoobra-tujoči plinski vodni grelec drži vodo vročo nstsnčno pri tisti temperaturi, ki jo telite, sploh brez vsake vase pozornosti. Nič drugega vam ni storiti, kakor obrniti čep — vafta vroča voda je vedno r njeni, podnevi in ponoči, za posodje, kopeli, Čilčenje in pranje. Sto in eno gospodinjsko delo se bo opravilo laftje in hitrejfte, kadar imate obilico vroče vode, vedno ČAKAJOČE NA VASI Preiskusite sami. Sprejmite to ponudbo zs 90 dnevm doksz varčevanja! Pomnite, vi boste edini razsojevalec pri tej preizkuftnji v vsAem lastnem domu!
Ta ponudba velja samo za omejen čas
Obiščite svojega plumberskega trgovca takoj
ALI PA POKLIČITE WABASH «000
do konca sej. Ko se je zadnji (lan prišel iposloviti , mu je Roosevelt gledal v obraz ne da bi mu rekel eno samo besedo. Tako sta poročala kolumnista Pearson in AHcn. Vzrok je, ker so delegati Rooseveltovo gostoljubnost izrabili do skrajnosti, mu žvižgali in ga na/padali v svojih govorih. Ta in alični incidenti so tudi vzrok, čemu se je Roo#evelt toliko ohladiti napram Jožefu Stalinu. Verjel je promoierjem mladinskega kongresa in verjel je diktatorju v Kremlu. Sedaj smatra, da so ga ukanili in je spremenil svoje nazore o vladi in politiki Sov. Unije; kar pomeni ne le "svoje", nego vnanjo politiko Zed. držav napram nji.
Znamenje čaaa. Pred tremi desetletji smo med Slovenci v Ameriki .propagirali ustanavljanje zadružnih prodajalen. Danes priporočamo zadružne pogrebne zavode. V Kansasu so si ga Slovenci ustanovili že pred mnogimi leti. So ipač gledali v bodočnost tudi s te strani.
Enakopravnost, ki je nekaj tednov po sklenitvi pakta med Stalinom in Hitlerjem bila zelo nestanovitna in kolebala na so-potniško plat, je — tako izgleda — postala spet odločno protifašistična. »protinacijska in demokratična v svojih stremljenjih. Njen članek "Imperialistična vojna", v izdaji z dne 20. februarja naprejevcem ne daje potuhe, kakor so jo mnogi prejšnji njeni članki, ki so bili prikrito ali pa celo odkrito o-pravičevanje famoznega pakta, ki je bil sklenjen v Kremlinu.
Joseph Kotar v Detroitu je nekoč pozdravljal Napreja zaradi antifašizma. Zdaj vedja njegov pozdrav Naprej u, ker "propagira slogo med ameriškimi Slovenci", seveda tako slogo, ki je v korist tistemu nacizmu, katerega je do lanskega avgusta napadal kot da je med Slovenci samo Naprej protina-ci«lični list. Jože ima dokaj slabe skušnje z Delavsko Slovenijo in z Delavcem, katerima je kumovala in ju podpirala ista hrvatska komunistična klika, kakor sedaj Napreja. Lahko bi se bil iz tega kaj naučil, a človek gre pač tudi v tretje rad na led.
"Delavski fronti" tretjega rajha načeljuje Hitlerjev zaupnik dr. Robert Ley. V času nacijskega preobrata je osvojila vse svobodne delavske organizacije in njihovo ogromno imovino. Dr. Ley se je do lanskega leta v svojih govorih silovito dušal proti "komunizmu, ki ga ; usiljujejo svetu barbari na krmilu Rusije." A zdaj je moral vsled novega ipakta svoje zmerjanje spremeniti. V nedavnem proglasu nemškemu in "svetovnemu delavstvu" ni več rohnel proti "komunizmu", nego je >ed drugim dejal (prevod iz Enakopravnosti) tudi sledeče:
"Ts vojna (Anglija in Francije) ja vojna denarna vlade prati delavstvu, proti taprasantantom delavstva, kreativna ailc človeštva. Posledic« tega j*, da »a morajo »druiiti v skupni borbi v»e ustvarjajoče človeške »lic.
"Delavci vsak deiel, idrušite »a, da starata vlado angleških kapitalistov 1 Vi, kviiku strmeči narodi sveta, sdruiit* sa tar posrkajte anglaskoga zmaja, ki vam aastavlja pot k sakla-dom zemlje in k bogastvom svetal
"Nemški delavci so ponosni, da tvorijo avantgardo v tam novem svatu.
"Delavci vsek deiel, tudi delavci Anglija in Francija, sdruiita sa!"
Tako varajo in blufajo naivne delavce krvniki, ki so zatrli sijajno uspevajoče delavsko gibanje v Nemčiji, zasužnjili poljske in čeSke delavce in jih poslali na prisilna zastonj-ska dela. Kaj neki bodo rekli v komenterni, ko se je Nemčija proglasila za "avantigardo", torej za voditeljico gibanja, ki naj osvobodi svetovni proleta-riat izpod angleško-francoske-ga - ameriškega kapitalizma? Dozdaj so si ta titel lastili v Moskvi!
Lov vta spijone
I/ovske pravice so v evropskih deželah zeOo omejene Jn drage. Edini lov, v katerega zdaj vzpodbujajo ljudi vse e-v-rorntke vlade, je lov na Špijone.
TUDI PROSTOVOLJCI SE DOBE!
\
Na garaj« »liki so mladi Kanadčani, ki se dreajajo v ponujanju aa prostovoljno službovanja v vojni proti Nesačiji na strani angleška armada. Mogoča ja gornje la propagaadi«tična slika, s kakršnimi so poskušala Zed. država v prejšnji svetovni vojni, pa sa niso obnesle in nSto potvale v službo svoje fanta kočeš nočeš.
HRVATSKI "KOMUNISTI" VLEČEJO NAPREJEVCE POŠTENO ZA NOS
"Naprej" se je "preselil" v Cleveland. To je, hrvatski komunisti, ki lastujejo hrvatsko napredno tiskarno v Pittsburghu (kajpada, neunijsko pod-vzetje!) bi radi naivnim cleve-landskim naprejevcem naprtili le odgovornost plačevati račune.
Kajti Naprej he izhaja v Pittsburghu in tiskajo ga tam kot prej. "Preseljena" Številka ima ie zmerom pitsburški naslov in račun bo treba plačati tam, kakor takrat, dokler je bil "Naprej" Ae "v Pittsburghu".
"Preseljena" številka ima na prvi strani naslov "Naprej lepo iprejet v Clevelandu".
In nato:
"Selitev našega lista v Cleveland jc bila v.- resnici «elo potrebna."
To jih vlečejo! Kaj zato, samo da ima hrvatska napredna tiskarna v Pittsburghu koga, da ji plačuje!
Sprejemni banket Napreja v Slov. del. domu v Collinwoodu
društva Ln ostali posamezniki . . ."
Naivni čitattfj bi verjel, da je bila to res sijajna manifestacija društev, ki so se kar kosala pned seboj, katero bo bolj globoko poseglo v blagajno.
,Toda omenjeni sta samo dve društvi: Hrvatski (komunistični) pevski zbor Abraševič, in slovenski (psevdokomunisti-Čni) pevski zbor Sloga. That's j ali!
Kolekta bo komaj pokrila ti- (Nadaljevanje s 1. strani.) skariu v Pittsburghu za tri šte-J^ve, tudi Anglija ne more pomagati z drugim kot z nekaj
Record Weekly prenehal
Record Weekly z dne 2. mar-1 svoji smrtni številki priznava, ca, ki je izhajal v Chicagu, na- da je bil komunističen pod naznanja, da je to njegova zadnja pačno firmo in priporoča svo. številka. Pred njim je kmalu jim pristašem, da naj v bodoče I po paktu med Stalinom in Hitlerjem prenehal njegov prednik Daily Record. V svoji poslednji izdaji pojasnuje, da preneha v prid Daily in Sunday VVorkerja, ki izhaja v New Vorku. Oba sta odkrito komunistična. l)aily Record in za njim Record Weekly pa so komunisti ustanovili pod masko "ne-strankarstva". Prvi je pod njo dobil veliko gmotne podpore med liberalci v VVisconsinu, lllinoisu in drugod po osrednjem zapadu, ker je trdil, da prične izhajati edino v interesu borbe za demokracijo, za civilne svobodačine in za boj proti hitlerizmu in fašizmu.
Po 23. avgustu 1939 je mora) pokazati barvo. Socialisti so sicer vedeli, da je Daily Record striktno lastnina komunistične stranke pod drugim imenom, da je lahko varal naivne liberalce. Po paktu v Kremlinu avgusta lansko leto so to izprevi-deli tudi naivni sopotniki. List ao nehali podpirati in Daily Record je vsled tega izgubil tudi subvencijo glavnega komunističnega stana. Nato so lan.-fto jesen poskusili s tednikom. Pa tudi ni šlo.
V čast listu je, da saj v
delujejo za odkrite komunistične liste, ker je sedaj "drugačen položaj".
To v bistvu takole tolmači: Naš list je nastal v pomoč new dea-u in borbi za demokracijo. Toda medtem sta Anglija in Francija pričeli z imperialistično vojno, new deal pa je zavrgel samega sebe in potiska Zed. države V vojno na strani impe-rialistov (Anglije in Francije). Vsled tega za tak list ni več potrebe m je boljše, da se vsi osredotočimo za odkrito komunistične časopise, in pa za tiste, ki izhajajo pod geslom "Vanks are not coming". To je nova komunistična fronta, namesto Ameriške lige za mir in demokracijo", katero so vsled zveze s Hitlerjem morali razpustiti, ker med liberalci ni več vlekla.
Daily Record in potem Record weekly sta za svoje vzdrževanje nakolektala v dveh ie-tih nad ntn tisoč dolarjev direktne poupore. Kar je manjkalo, je plačeval znani tajni vir (kominterna), v nadi, da bo list postal na osrednjem zapadu masno glasilo. Ker se up ni izpolnil, so plačali zadnje račune in urednikom sporočili, da je tega eksperimenta konec.
SVET V INTRIGAH V PRID MIRU IN SE BOLJ ZA VOJNO
vilke Napreja.
Zanimivo je tudi tole (v Istem poročilu):
aeroplani in s propagando. Finska torej mora postati spet ru-
je imel sicer precejšnjo udele-jči|0 ne omenja, ali je prišel,
"Selitev je bila izvršena na ska posest. Ponavljamo: Mo-zelo dostojen način..." |*kva bi jo s pametno politiko
A list izhaja v resnici tam ko lahko pridobila pod svoje okri-prej! To vlečejo kranjske (in^je vojne, tako pa je po-
primorske) Janeze! jtrotola dozdaj bržkone že nad
slo tisoč živhjenj na svoji in finski strani. Sicer se še lahko dogodi. da se škandinavske deže-zapletejo v vojno z Rusijo uedno bo Finska do kraja po-gažena, a verjetno to mi. Kajti sam švedski kralj je nedavno
V zadnjem Napreju, ki je "še izšel v Pittsburghu". je bilo rečeno, da 1h> g*Uvni govornik na sprejemnem banketu v Col-linwoodu Joseph Kotar iz De-troita. Toda "selitveno" poro-
Žbo, toda med vrsticami v Napreju beremo, da je bil >bolj ponesrečena , kakor uspešna stvar. Žal, da se nikomur izmed naših ljudi v Clevelandu ni zde«-lo vredno, da se bi ga bil udeležil kot poročevalec, zato moramo čuti o njemu le eno plat zvona.
Ta je sledeča (citirana iz v Pittsburghu izhajajočega "cle-velandskega" Napreja z dne 29. februarja):
"... Program se je imel pričeti ob 7. uri, toda gosti so pričel prihajati malo pozneje. Vsem se je mudilo k plesu in zabavi, tako da smo morali pričeti s kolekto še predno je bil ves program izčrpan ..."
(Ako znate čitati med vrsti-
ali ne. Torej ga ni bilo. Sicer pa je glavno, da pomaga. A bili bi ga silno veseli, če bi prijel. In pa Miketiča iz Windsor-ja, ki zna "I^ažnjivega Klukca na izust in bi lahko veliko "povedal".
Dalje je iz prve številke "preseljenega" Napreja razvidno, da "revolucije" v slabem vremenu ne bo. Pravi:
"Zunanjih gostov ni bilo veliko zaradi slabega vremena. Iz Pittsburgh a jih je bilo največ . . ."
Torej če so lahko prišli v slabem vremenu iz Pittsbuit^h, Čemu ne od drugod? Well, v Pittsburghu imajo interese, tam je tiskarna, dolg itd. Nu, prišel je tudi znani skla-
cami, boste v gornjem brali tu-,tlatelj korainic Bornbač iz Bar-
di 'tisto, kar niso hoteli povedati.)
O (pozdravnem govoru Lo-karja ml. pravi med drugim tole:
"Lokar je naglašal, da je sloga v delavskih vrstah zelo nujna, toda ako hočemo priti do lepšega sodelovanja v delavskih vrstah, moramo spoznati one elemente, ki cepijo delavsko solidarnost, posebno one, ki se odevajo z delavskim plaščem ... v resnici pa so samo zavajalci delovnega 'ljudstva, sejalci mržnje in razdora.
Ako je mladi Loikar to res govoril (baje v imenu Slovenskega delavskega doma),a jo do skrajnosti obdržati v
nevtralnosti.
Kdo bo a Turčijo?
Ako bo Moskva postopala enako s Turčijo, kakor s Finsko, bo njena prihodnja invazija usmerjena na Istanbul in ">ardanele. Turčija ima dvanajst miljonov prebivalcev več nego Finska. Stalno pod orožjem ima zdaj pol milijona mož. Vrh4ega je v zavezništvu z Anglijo in Francijo, dočim ni Finska v zvezi z nobeno deželo na svetu.
Vzlic tej boljši situaciji pa si Turčija vojne z Rusijo nikakor ne želi in se je otepa, tudi če to Parizu in Londonu ni všeč. Ako bo končno le primorana vanjo, bo to spet le posledica kake neprevidne poteze Josefa Stalina v Kremlinu.
Turčija je v zadnji potresni katastrofi trpela toliko, kakor če bi bila tri mesece v naj 1 jutejr si vojni. Naravno, da je njen glavni interes mir. Toda ker jo je usoda položila na silno važno strategično točko, bo morda na pomlad — hočeš nočeš primorana v vojno.
Molitve sa mir
Ne le Turčija in škandinavske dežele, vse države v Evro-
pi, tudi one, ki so že v vojni, žele mir. A namesto miru pričakujejo na pomlad resnično vojno.
Na klic duhovnikov molijo — v deželah, ki so že v voj-ni, za zma&o, in v drugih, da jih Bog obvaruje pred vojno.
Ampak tudi če jutri sklenejo mir, vzroki za nove vojne so prav taki kakor so bili doslej. Ameriški predsednik Roosevelt je v prid miru poslal v Evropo posebnega svojega poslanca, pomožnega državnega tajnika Sumnerja Wellesa, da osebno prouči, kaj .zahteva Mussolini, kaj Hitler, kaj Anglija in Francija. Tudi to je po mnenju prizadetih le pobožen poskus. V Evropi si z njim ne delajo iluzij in najbrž tudi Roosevelt ne.
Na svetu je nemir, ponekod spremenjen v klanja, in še večja se obetajo. Totalitarne de-fcele, demokratične kapitalistične dežele — vse to ne dela razlike, kadar se gre radi miru. Kajti ene kot druge goje vzroke za vojno. Odpraviti vzroke pa pomeni uvesti socializem, namreč socializem v pravem pomenu besede, ne pa takega s kakršnim se ponaša zveza Moskva-Berlin.
Nacionalizem je otroška bolezen: osepnice na človeštvu.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI X PODPORNI JEDNOT1
I NAROČITE SI DNEVNIK
i MPBOSVETAwlf
Stsna sa cslo lato $6.00, pol lota $3.00
Ustanavljajte nova dru&tva. ! Deset člsnov(ic) je treba za novo drufttvo. Naslov za list in sa tajniitvo je:
2687 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
.......................i.......r.............»H t
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO. ILl.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
.............mini .........................
■ '; " ™ " ^"Hf"-- f* §
NEKAJ DROBIŽA IZ ZAPISNIKA GLAVNEGA ODBORA JSKJ
Seja Klavnega odbora JSKJ . tožena Diesovemu kongresne-se je vršila zadnje 3 dni janua- mu odboru za komunistično, arja na Fl.vju, Minn. Tajnik A. ker je neka navidezno nedol-
Zbašnlk je poročal, da je imela na koncu minulega leta 14,878 članov v oddetiku odraslih m
8,927 pa v mladinskem oddelku, skupaj 23,805. Imovine je imela 81. decembra nad 2,700,-000. Navedel je tudi primerje-
valne številke, ki izkazujejo napredek gmotno in v številu članstva.
Od kar je nastala kriza, pregledujejo razni državni nadzorniki po ovanja podpornih m drugih organizacij, ki poslujejo z državnim dovoljenjem dicenco), pogostejše kot prej. Otroške pregledovalcem pa mora plačati organizacija. Pošlo-
PISMA IZ STAREGA KRAJA
_________ *
Iz pisma iz Domžal v Slove-1 nas bclj žalostne. Fantje in mo^ ni j i iKjsnemamo tfedače: | žje ko v *krbeh, starši sv> v stra- j Nekaj Slovencev iz tega kra- j hu za otroke, če pnhrumi vojna i ja je tudi v Franciji. Pisma od nad nas in tako je ljudstvo kar njih prejemajo Cjudje rednejše nekam otožno. Ljudje, ki imaj11. kot od svojec v iz Amerike, to- denar (gotovino), Fe tudi bc> da opravka z njimi imajo tam — ; a »e in za denar. Kajti ka-1 cenzorji, česar pred vojno ni kor se je primerilo v prejšnji bilo. Pisemski promet med na- vojni, da ni bil kor.čino nič vra- j mi in Ameriko oskrbujejo zdaj den, tako e lahko spet dogodi.!
Im m reč "kot' st rogo n politično 1 w»v«r pravijo tamo italijanske Kk' do :i rim Pridela in čel
- llma nrc">e, krave in kokoši, r?
Zadnji prostovoljci Presojanje dogodkov iz Španije vrnjeni in po svetu v Ameriko
žna a v resnici pa radikalna skiipina Uporabljala ime JSKJ v svojo reklamo. Odbor jo je moral z dokumentarnimi dokazi ipfedtftaviti za tako kot je,
lund ameriških pro« tov olje« v, ki •o M borili »a lojalisticni strani v civilni vojni v Španiji, jo bil v iaiopiij« Ze d. dr i«v najbolj o«lašan Harold E.
bratsko podporno organizacijo, pravi zapisnik. Kako se imenuje "radikalna skupina", ki je izrabljala sebi v oglašanje ime JSKJ, zapisnik ne pove.
S kampanjo za nove člane je sklenil odbor nadaljevati. Člani, ki bodo najuspešnejši v nji, bodo na prihodnji konvenciji septembra v VVaukeganu "Častni delegati JSKJ". Dobe prosto vt.žnjo in po $4 dnevnice na po-
ladje.
Pred par meseci je bila uvedena mobilizacija, menda za uosku*, ker *o mnoge k voia-kom pozvanih kmahi poslali domov. A v raznih krajih Jugoslavije se še zmerom ponavlja
v takih časih Še v najboljšem,
namreč, če mu ni treba kupovati krme in žita.
neprijetno je tudi hoditi v razne druStvene dvorane poslušati predavatelje, ki na*
"je JSKJ so lani pregledali | tavanju ter na vse dneve kon-.hijski in minnesotski državni venci je.
nadzorniki, katerim je morala I a Jat i v smislu zakona $1,-
1129.20.
Pismo Slovenskega narodnega muzeja v Clevelandu je odbor JSKJ vzčl na znanje in • ;>cro'il, da finančne podpore
Kot druge, tako osredotoča svojo kampanjo tudi JSKJ zgolj med mladino.
Dasi se JSKJ ponaša z zelo dobrimi investicijami, ima tajnik v svojem finančnem poročilu dve postavki, eno o izgubi
Wu nima pravice nakazati, ker• P* V™**1 bondo^ ln .dru«°
bi moral v take svrhe imeti do- Pfi amortizaciji v akupnf vsoti
\ olj .»n je konvencije. Enak sklep okrog $34,000 Popolnoma se
je odbor storil na apel Zvonka »« oteti izgub nobena or-
Novaka, ki išče založnike za iranizacija, ki kaj investira.
,voj besednjak. Odbor je ob JSKJ ;* ponaša, da soiym w-
entm izjavil, da smatra nje- FUb« bile v krizi od leta 1929
govo delo za potrebno in dobro ,v P*1mer| 2 dru*,h
in bo konvenciji priporočal, da,^anizacu jako majhne.
p< maga v založništvu.
Odbor je ®klenil, da oglaaov i na zaštorih v dvoranah ne bo vec obnavljal.
Pismo Cankarjevega Glasni-j ka, v katerem se mu je priporo-
jo. Na vseh mejah je polno vo- uče, kako se je nam ra vrati v
jakov, ki se vežbajo in grade u- slučaju nap« i^.' iz zraka in
trdbe. Ita lija svoje zboljšuje ob pred napadi s strupenim pli-
naši meji in (ljudje govore, da nom. Pravijo, da ga bo prej ali
se to delo vrši tudi pri Maribo- slej začela rabiti ena ali druga
ru na obeh straneh meje. Ker armada in potem bo vojna a pli-
$o zdaij naše meje tako blizu ni še hujša, kakor je bila prej-
Italije in Nemčije, bo za Slove- Šnja. Zato na taka predavanja
nijo v slučaju vojne še slabše moramo prihajati, da bomo na
kakor leta 1914, ko so prišli po j Vse pripravljeni in naučeni po-
par letih vojne na našo primor- magati sebi in drugim v rešil-
Konferenca Prosvetne matice in JSZ v Girordu 31. marca
čil za oglas, je biro sprejeto le na znanje. Torej s lično, kot se je dogajalo pismom Ameriškega družinskega koledarja.
V razpravi na tej seji so imeli »pismo odbora SSPZ, ki je vprašal za razeovo*® *
nju teh dveh pedponvh organizacij. Odbor JSKJ je sklenil odgovoriti pritrdilno. Priporoča, naj bi se razgovori pričeli meseca apr.*!a. Za zastopnike JSKJ na teh pogajanjih so bili j izvoljeni Anton Zbašnik, Janko Rogelj in Frank E. Vraničar.
Zanimiva je bila na tej seji razprava odbornikov JSKJ o Terbovčevem vprašanju glede oglašanja "slovenskega" dneva v Pa. še bolj zanimiv pa je zapisnik o nji. Sklenili so, dfc se naj "slovenskega" dneva zaradi njegovega morebitnega političnega ozadja več ne oglaša, ako pa konvencija v jeseni sklene drugače, si odbor s tem v bodoče umije roke. V zapisniku je v opravičevanje za ta sklep navedenih kar premnogo besed. Mogoče v opravičevanje vrhovnemu zdravniku dr. Ar-chu, ki je tudi odbornik tako-zvanc-ga "slovenskega" dneva, in morda tudi še komu drugemu, katerim se ne bi radi zamerili.
V istem pojasnjevanju, tolmačenju in opravičevanju zapisnik pove, da je bila JSKJ za-
Cleveland, O. — Vsa društva, ki so včlanjena v Prosvetni matici in klubi JSZ so dobila pismena obvestila, da naj na svojih sejah ta me*ec izvolijo zastopnike za konferenco, ki se bo pod njenim okriljem vršila v nedeljo 31. marca. Na prejšnji konferenci v Clevelandu je bilo »priporočano, da naj bo prihodnje zborovanje v Gi-rardu. Torej se snidemo v gi-radski naselbini v Avon parku. Zborovanje se prične ob 10. dopoldne.
Ena izmed točk dnevnega reda bo tokrat tudi razprava o prihodnjem kongresu JSZ in Prosvetne matice, ki se bo vršil dne 4.-6. julija v Clevelandu v Slov. delavskem domu. Konferenca v Girardu bo na omenjeni zbor izvolila tudi delegata. Upati je, da bodo zastopana na konferenci v Girardu 31. marca vse organizacije Prosvetne matice tukajšnjega okrožja (Cleveland. Girard, Akron, Barber-ton itd.). Več o pripravah za to zborovanje bo poročano pozneje. — John Krebel. tajnik.
Seja kluba st. 27 JSZ
Cleveland, O. — V petek 8.
marca se vrši redna seja kluba Št. 27 JSZ. Prične »e ob 8. zvečer. Na dnevnem redu bodo poleg drugei^a tudi volitve delegatov na konvencijo socialistične stranke.
sko mejo le Italijani.
Blago, obuvala, mesnine, moka, milo petrolej itd. se je precej podražilo. Petroleja in mila v prodajalnah dostikrat zmanjka, posebno petroleja. Dobro je, da imamo električni tok, drugače bi moral i biti v temi. Volnene nogavice, ki so stale prej 25 dinarjev, so zdaj pri nas že 40 din. čevlji, ki so bili prej 150 do 160 din. (približno $3 v ameriški veljavi) so 230 dinarjev .
Poleg draginje nas to zimo j nadleguje še silovit mraz, mno-j gi ljudje ipa nimajo dovolj denarja, d»a si bi kupili dobra obuvala in toplo obleko.
Tovarne, katere so prej dobivale razne potrebščine, kot kemikalije In drugo iz češkega in iz Nemčije ali Avstrije, imajo
nih delih, ako bo potrebno.
Spremenitev sklepa kluba it. 1 o prihodnji Silvestrov! zabavi
Chicago. — Na seji meseca januarja se je na seji kluba št. 1 razpravljalo, kje se naj vrši nara prihodnja Silvestrov a zabava. Imamo jo vsako leto od leta 1915 dalje. Večinoma so se vršile v dvorani SNPJ,,eno leto jo je klub priredil v dvorani ČSPS in par v Masonic tempi u na So. Millert in 23. cesti.
Minuli dve leti sta za klub z gmotnega stališča, upoštevajoč velike stroške, jako slabo uspeli. Za orkester v obema dvoranama je treba plačati precej nad sto dolarjev, z najemnino vred približno $200, k temu »pa
HAROLD E. DAHL
D«hI is lllinoisa. Pr.deljen ja bil le« tslski floti lojaiistične armade in kmalu vjat.
V tej deieli je pustil sa tabo ieno, ki sa jo zanj savsela na svoj ženski rmiin. Bila j« in mori« ja ia lepotica, pa j« poslala genaralu Francu svojo sliko s prošnjo, da ji naj moia nikar p« usmrti. To ja v tem slučaju ras pomagalo njemu in nji. Njamu sito. kar mu jo bila smrtna kasen spremenjena v dosmrtno ječo, nji pa do dobro plačane karijere kot igralke in pevke v nočnih klubih.
Zaeno s Da h! um je general Franco ] (#l" spustit pa prosto vsa druge ameriške j c1« ia vi jare, ki so se barili proti njemu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
melju »resla, da se imperialistično vojno takoj konča. Enako fašisti. Torej trije kandidati. Zmagala je delavska stranka. Njen kandidat J. H. Hollians je dobil 14,343 glasov, komuni- i stični voditelj Harry Pollitt 066 in fašistični kandidat Thomas M oran 151. Vredno je še prVc Riniti« da dočim je komu-! ni stična stranka v Franciji pre-' povedana in njeni listi zatrti, j3 v Ar.i ij naobratno svobodna kakor druge stranke in njeni r'a opl«i izhajajo kakor poprej.
Svedtka ni te v vojni. Toda 'i >*pcdarsko je pi'!zadeta vsled nje toliko, da je življenski standard v nji znižavan s tedna v ! teden. Zaradi pomanjkanja ku-• liva bodo Švedi smeli v bodeč2 imeti vročo vodo za kopanje samo na določene dneve v mesecu. Dosedaj so bili tega kom-forta navajeni vsak dan. prired
Komunirtom v Franciji se go- maja-
PHIRGDBI KLUBOV
Jo So Zo
MAREC
MILWAUKEE. WIS. — Shod in kartna sabav« klubo it- 37 JSZ v na-daljo 10. marca v dvorani SST.
VVAUKEGAN, ILL.— Kartna so-bava kluba it. 45 JSZ v soboto vočar 9. marca v spodnjih prostorih SND.
CHICAGO, ILL. — Koncert "Sa-vo" v nedaljo 31. marca v dvorani SNPJ. |
GIRARD. O. — Konferenca Pro-svetne matica sa severni Ohio v nedeljo 31. marca v Avon Parku v Girardu.
APRIL
CLEVELAND, O. — Pomladanski koncert soc. Zarja v nedeljo 7. aprila v SND na St. Clair Avo.
BRIDGEPORT, O. — Majska pri. raditev kluba Naprej it. 11 JSZ v soboto 27. aprila v društveni dvorsni.
MAJ
DETROIT, MICH. — Majsko pro. slavo ir slavje 35>letnice Proletarca klub it. 114 JSZ v soboto 4.
di Čezdalje slabše, če hočejo biti komunisti, morajo biti zvesti novi taktiki, ki jo Moskva izvaja od avgusta lansko leto. Tcda v tem slučaju so nezvesti Franciji, ki je v vojni s Hitlerjem. Ako so komunisti, so v francoskega naroda ob enem za Hitlerja, če niso, pa
zdaj težave, ker Nemčija vsled * je treba došteti še izdatke za
vojne velikokrat naročenih stvari ne more poslati, ali pa šele po dolgem času, v tovarnah pa je vsied tega obrat oviran. Druge, ki niso toliko odvisne od dobavitev iz Nemčije, obratujejo večinoma stafhio, a za Hižka delavcem ne zvišujejo kakor se viša draginja.
Vsled tega so razmere pri
oglašanje in tiskovine. Ako bi mogli dobiti tolikšno udeležbo kakor nekoč, in računali visoko vstopnino, kakor smo jo pred leti, bi bil prebitek znaten. Toda poznejša leta starejši ljudje ne pridejo v tako visokem številu kakor nekoč, mladina pa so porazgubi v raznih lokalih, da so morali klubovi Člani že dva-
V lojalirtični armadi. Med njimi je b'i j morajo biti proti Stalinu in Hitlerju. V teh okolščinah je bilo francoski vladi komuniste — ki so bili druga največja komunistična stranka na svetu — pni za rusko — čisto lahko uničiti. r<.rej»nj* čekov « v**ti $1,500. Torej j Drugo seveda odvisi, kako bo
se mu tudi tu ne obeta nič dobrega. ta vojna k()ndala
Zera so je sa njegovo osvoboditev veliko trudila in mu bo pomagala n«.
dvompo tudi v tukajšnjih stiskah. Ru- Vabilo nO d0IT»0Č0 Z0b0V0 Opari pa so pomagali najvač 1
tudi collinwoodski Slovenec Rudolf Opora. Vseh skupaj, ki jih je ispustil, jc bilo 106. Ti so bili sadnji. Dahla jo imel v joči tri lota. Zdaj, ko se ja vrnil, so se pripravili nanj v tej de-seli. V Los Angalesu je obtoien po
dolfu
elevelandski Slovenji. Dasi mu osvoboditve niso pospešili, so ga vsaj otoli prod uničevalnim procesom, čo ie ne pred smrtno kasnijo.
krat na ta večer delati ne da bi klub v ophanih okolščinah mogel dobiti kaj prida prebitka.
Tako je to vprašanje prišlo najprvo na sejo klubovega odbora meseca januarja t. L, kjer je bito sklenjeno predlagali klubu, naj se tudi za našo prihodnjo Silvestrovo zabavo najame dvorano SNPJ. Protipred-log je bil, da si naj najamemo Masonic Temple, kjer je v Fpodnji dvorani prostora za iiitd 300 ljudi. Prednost te dvorane je, da ni treba dveh orke-
--strov in da ljudje lahko sede
Med slovenskimi in drugimi d u poteče letos. Mnogi predlo- pri mizah. Na klubovi seji sta »podpornimi organizacijami, gu za lastno tiskamo nasprotu- bila v razpravi oba predloga, posebno med onimi, ki jih tvo- jejo vsled bojazni, da bo KSKJ pred'og, da se tudi prihodnja rijo tujerodci, je živahna tek- imela z njo višje stroške kakor Silvestrova zabava vrši v dvoma za ohranitev in napredova- pa jih ima v privatni tiskarni. ranj SNPJ, je bil sprejet, toda nje.
V Glasilu KSKJ z dne 7.
KSKJ MORDA USTANOVI TISKARNO
SPRINGFIELD, ILL. — Majska proslava kluba it. 47 JSZ v nedeljo 5. ir.sja popoldne v Slovenskem domu.
BARTCN, O. — Konferenca Pro-svetno matica in JSZ sa vshodni Ohio •n W. Va. v nedeljo Z6. maja ob 10.
dop. na fat mi J. Skoffa v Bartonu.
VVEST ALLIS, W|S.~Konferenca klubov JSZ ir druitov Prosvetne matice sa Illinois in Wisconsin meseca maja.
JUNIJ
CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 30. junija na Keglovem vrtu T Willow Springsu.
STRABANE. PA. — Konferenca klubov JSZ ir. druitov Prosvetne matice v nedeljo 30. junija v dvo.-ani druitva it. 138 SNPJ.
STRABANE. PA. — Piknik kon-ference klubov JSZ in Prosvetne matice sa sap. Pennsjrlvanijo v nedeljo 30. junija na Drenikovih prostorih.
JULIJ
CLEVELAND, O. — Slavje 30-let. niča kluba it. 27 JSZ in piknik soc. Zarje v nedeljo 14. julija na farmi federacija SNPJ.
/ AVGUST
STRABANE. PA. - Piknik kluba it. 118 JSZ v nedeljo 18. avgusta na Drenikovih prostorih.
OKTOBER
CHICAGO, ILL. — Dramska pred. stava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. ok-tobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER CLEVELAND, O. Na Zahvalni dan
m
C
ll ;
s
PRISTOPAJTE K ^
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET b
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
^ CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO vrjri
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA
Naročnina t« Zdruiene driave (Isven Chlcag«) In Konado Sfi 00 n. leto, $3.00 sa pol leta; $150 sa litrt lata} Sa Cbic.ge in Ci.oro $7.S0 sa celo Utoj $3.75 sa pol letat sa inosemstvo $9 00
Naslov za list in tajništvo je:
2(i.i7 Sv. L«wnd«le Avenne Miimtfo. Illinoift
i
glavnega odbora ter finančna mesto, da se preseli v Joliet. V poročila. Članov ima v obeh od- kolikor razvidno iz sentimenta delkih 36,637. Dočim oddelek do sedaj, je večji za ustanovi-
Drugi argumentirajo, da je z $nmo z enim glasom veČine, agitacijskega vidika boljše ako Pozneje so člani, ki so imeli 14. februarja je zapisnik seje glasilo ostane v Clevelandu na-; protivne argumente, rekli, da
bo starejših ljudi v prihodnje na to zabavo še manj, ker ni kje sesti, stati ves večer pa se jim ne ljubi. In ko je še hišnik Anton Trojar sporočil, da mu neki klub ponuja za dvorano na omenjeni večer $30 več kakor pa ji je regularna cena, je stvar priiua znova na dnevni red na februarski seji, kjer je bil prejšnji sklep porušen (o-pozlcije ni bilo) in nato sklenjeno, da se za bodočega 31. decembra najame Masonic Temple na Millard in 23. cesti, kjer se je že vršilo nekaj naših zabav. Tako je ustreženo onim. ki žele na tak večer priti skupaj in se zabavati v družbi prijateljev in znancev pri omizju.
P. O.
Wfit Allu, Wi». — Klub št. 180 JSZ priredi domačo zabavo v soboto 16. marca v Kraljevi dvorani, 6001 W. Madison Street.
Postrežba bo prvovrstna, kakor vedo vsi, ki so doslej pos-2-čali naše prireditve. Torej pridite na omenjeni datum v Kraljevo dvorano.
Anglija poostruje krušne naredbe
Anglija je uvedla krušne karte šc'!c po novem letu. Toda ker ji preti nevarnost, da ji za- 1 V četrtek 21. novembra koncert »oc^ loge poidejo hitreje, kot pa jih **** " SND- St- CUir Av« bo nadomeščal dovoz, je uvedla nadaljne restrikcije. V sr«-di februarja so hoteli v Angliji dobili ukaz, da jim bo od 11. marca dalje dovoljeno kupovati samo 60 odstotkov mesnin od prejšnje regularne kvote. Torej bodo njihovi gosti prikrajšani za 40 odstotkov mesnin in najbrže za ostalih 60 pa morali plačati več kot prej za pop>lno pore i jo.
odraslih, kot pravijo poročila, napreduje, mladinski zaostaja. Zato se bo kampanja zanj nadaljevala tudi v tem letu. Gl. tajnik Jos. Zalar je »poročal, da je imela KSKJ dne 31. dec. v oddelku odraslih $4,251,439.30 imovine, aLi nad $100,000 več kot v pHčetku leta.
Navaja v skupnih številkah tudi izgube, ki jih je KSKJ utrpela v minulem letu. Na primer, pri prodaji hiš je imela lani nad $15,000 izgube, pri prodaji in refinanciranju obveznic nad $47,000, znižana knjižna vrednost posestev znaša $7,320
veznic blizu $40,000.
Vzlic tem izgubam smatra tajnik Zalar in ostali odborniki, da je finančno K. S. K. J. na dobri podlagi. Njeno glasilo oznanja, da «e je solveni-nost KSKJ zv&alA ni 122.55*.
Na urglranje zavarovalniškega oddelka države Illinois rnot-a KSKJ likvidirati svoja posojila cerkvam. Kolikšne ao bile v njth izffube do*edaj, za-pisnik ne pojasni. Kar jth je bilo lani, ako sploh kaj, so vključeni nedvomno v prej navedenih Izgubah, toda glavne pridejo v procesu likvidacije. Par tisoč dolarjev izgube izkazuje z znižanjem knjižne vrednosti tudl mladinski sklad, ki ima $202,912.84 imovine.
Ze dalj čaaft se v KSKJ agi-tira za ustanovitev lastne tiskarne. Novo jed noti no poslopje v Jolietu, ki je bilo otvorje-no lpni. ima pritličje zgrajeno namenoma za tiskamo. Pogod* ba glasila KSKJ a tiskarno A-meriške Domovine v Clevelan-
tev lastne tiskarne, kakor pa da ostane po starem. Izvolili so za sestavo proračuna tiskarne poseben odbor, ki bo poročal na julijski seji.
Duhovni vodja jolietski župnik M. J. Butala je iporočal, da se člani večinoma ravnajo po določbi pravil, ki zapoveduje vsakemu članu opraviti spoved vsaj enkrat v letu in to v velikonočnem času. Kaj je govoril glede izpolnjevanja prisilne spovedi na seji, je iz zapisnika težko uganiti, a bržkone je tako optimistično kakor je napisal zapisnikar Ivan Zupan, ali
in znižana knjižna vrednoat oh- W . '
A Yujro«lav Weekly Devoted to the Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P. •
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1695.
PukUsked Weekly at 2301 So. Lawndal« Av«.
CHICAGO, ILL., March 6, 1940.
VOL. XXXV.
S. P. National Convention
How far our country has swung toward a revival of the days of 1917 when thcusands of American lives were fed into the Allied war.machine in the interest of imperialism can be neen in the three-quarter mile long pier of the Central and Hudson River railway at Weehauken, N. J., and many other shipping centers along the Eastern coast, jammed vvith packing cases and crates loaded vvith war materiais waiting for ship-ment to foreign countries.
It is a matter of common knowledge that American capital invested in foreign countries, most of which was in vvar materiais, drew us into the last vvar. Defeat for the Allied countries in vvhich American caprtal vvas heavilly invested, vvould have spelled total loss for American capitalists' invest-ments, hence drumming up of the war špirit, vvhich ended in our great sacrifice supposedly in the name of democracy.
Today the vvorld is again in convulsions vvhich, as in 1917, once more threaten to strangle our oivilization. Twenty-three years after vve entered a vvar ostensibly to "Save the VVorld for Democracy," the very vvord "Democracy" is rapidly beiing o?-duced to a mockery by the ruling class over most of the surface of the earih. But not so in the minds of the people.
Again vve can see aH around us identical conditions vvhich preceded the gory, absurd blood bath vvhich plunged half the
vvorld into darkness.
Organized labor must demonstrate its solidarity on the vvar issue. Such groups as the Keep America Out of War committee must be popularized and strengthened. Novv, immediaUly, our efforts must be centered on the vvar issue and on the innumer-able problems confronting us at home. Unemployment, poverty, mass insecurity, vvar, civil liberties, sharecroppers, decent housing, and a host of other sore spots plaguing the American people.
The Socialist Party National Convention wiH be held in Washinigton, D. C., April 6-8.
As the political p«rty of the vvorking class, it is the only party vvhich has consistently fought for the betterment of the
vvorkers.
At the convention, vve must redouble our efforts in face of the tremendous vvork that is to be done. No time offers such an opportunity as a presidentia! campaign year. The 1940 campaign, as all Socialists campaign* in the past. vvill be fl^ainst unemployment and insecurity, to keep America out of war, and for a vvarless vvorld.
As Norman Thomas said recently, "In a year of crisis, it vvill be a great calamity if voters are left vvithout even information that there is a Socialist program for domestic affairs and for foreign affairs, in vvhich hope is to be found.''
In these turbulent times vvhen the causes of righteousness. humanitarianism and brotherhood are being so sorely pressed by unscrupulous vvar mongers and profiteers, it is more urgent than ever that the Socialist program be brought fully to the attention of the-people. It is doubly urgent vvhen vve take into consideration the fact that Roosevelt and the New Deal com-p!etely dominate the political scene, purposely vvithholding as lcr.j as possible third term intentions so as to keep a third party out°of the ipioture. While on the other hand, the bitter division among the vvorkers and their own inter-union vvars makes it practically out of the question this year to organize a nation-vvide Farmer-Lafoor Party for vvhich many have been hoping and vvorking.
Your Rights Under The Unemploy-ment Compensation Act
JIIRILEE CELEHKATION 4 HH.E SVCCESS
CHICAGO.— Skic s clouded oniin-I oualy, it became dark «nd foggy, thc I b.rua cuaacd lo »Mi/, a ml i.teu ihe J min« cuiiii*. Thut waa Satui Jay afternoon and continucd throughout the night preceding the day of Proletarec'a 36th Anniversary Celebration.
But, when Sunday morning dawn-ed, alter a very atormy night which caused ua infinite anxiety, the raging elementa greur calmer and it began to appear once again auitable (or peoplu to venture forth from under sheiter.
And they did. In. fact, vvhen the curtain went up for the opening number of our »program, more people could hardly be squeexed into the SNPJ hali, and ccrtainly they could not be aeated.
More than lifty people from out of the city were in ihe audience. The luigest group, over thirty, coming from \Vaukegan in a ape.ial bua. Springfield, La Salle, Ogleaby, and Milvvaukee uere roprescnted, aa were cloaer seetions like Cicero, l.yons, Claiendon Hilla, <*uilman and South Chicago.
Comment on the program itself uill be withheld until next week urhen time and space *ill permit doing it the full juatice it deserves. We can add at thia time on!y that it uraa an appropriate program in every res-pvet, excellently prepared and pre-aented, and from every indication we were able to observe, very urell received. Certainly there waa no lack of appkuse, and a high špirit prevailed throughout the afternoon, evening, and late tnto t he wee hou m of thr inorning.
A t this time, we uish to cxpress our sincere appr«»ciation to sil those who so industrioualy applied themselves and kept the whole affair mov-ing along smoothly.
Will The Free School
System Be Crippled
N. Y. Chamber of Commerce in Amazing Document, Argiues, That Semi-Literacy Is Good Enough for Children of Common People
JAMES ONE AL, Editor, The New Leader
By
n
1. Your rights depend on your sUte law. The local empk>yment office can teli you the chief provisions of your law as it affects your benefits.
2. All state l*w» have certain common characteristics, but differ in thc deta i led provisions.
Eligibilitjr for Benefits
In general, every state requires that before benefits can be paid, a worker must hsve had a certain amount of earnings within a given "base period," ususlly a year in length. The earnings msy bc a flat mm or a sum related to the size of the benefits that will be paid.
Siao of Bcatfiti and Length of Tint« ThAr« Paid
The amount and number of weeks benefits urili be psid in most state« depends on the size of the worker's earnings during the bese period. The weekly benefit is expected to be about half the worker's usual wage hut may bc leas urhen he has been employed iiregnlarly.
The greatest number of weeks during which benefits will be psid is uwua.lly not more than 16. A few states hsve s longer maximum period. A f«".v states pay benefits for a full 16-week period to all eligible unem-pk>yed workers. In most states, how-ever, the number of weeks to r bene-
ESSENTIALS FOR YOUR READING UIT
The Čase for Socialism
By Fred Hend«raon
In elesr, concise terms, the author ststes the fundamentals of Socialism, and then answers with detailed anal. ysfs snd striet logic the main ob-jections as advanced by leading anti-Socialist thinkers, writers. and speak-ers.
Priče 25 cents Order from PROLETAREC
2301 3. Lawnd«U Ave., Chic.fo, |||.
fits depends on past earnings and will be less than 16 for the majority of worker*.
Waitiog Period After Regitlration
Evcry state requires a "waitin^ period" of two or more we« ks before the first week in which benefits are payable after the workcr registers his unemployment. For this reason it is important to register prompt!y in oider that the period without benefits muy be kept a« short as possible.
Som« Conditions Dolajring or Doatrojring Benefit Rifht«
When a worker U unemployed for certain reasons he cannot get benefits. The most ususl reasons are un-employment due to a labor dispute in the plsnt, to his diseharge for mis-conduct or to his Jeavinflr his job voluntarily. There is a big difference between states in fixing the conditions under wh>ch s worker's benefit rights are de!ayed or cut off.
It is important that you know the particular rules that must be met in your state la>w if your claim for benefits is denied, so that you can enter an appeal if you have good grounds for it. The union social securrty committee or business sgent can help you.
__*
A SAD OCCASION
We hope everybody •ITill he prop-erly sorrowful at the dem i se of two noted, not to ssy notorious orguniza-tions last month. One wss the League for Peace and Democracy; the other, The Friends of the Soviet Union. The Peace League found there was no longer any need for its service* ever since Hitler brought peace to Poland snd Stalin democracy to Finland. Ttie Friends of th« Soviet Union gave up th« ghost vrhen both members were dropped for non-payment of dues.
A pendulum stabilizing device for miniature sirplanes has been invented by a resident of Warrensbun|,
N. Y.
ZARJA" ROUND-TABLE DISCUSSIONS
Cleveland, Ohio—"The Sharecrop-I por Sitootion/* "Th« Co.t and U»e-) leuncii of Wars—Pati and Present," "Tli« Economic Order of the United Statea"—^all these have been subjecU of round table discusaions conducted ; b\ thc vounger membera of Socialist "Zarja."
In our last discussion "Wnr in China" was the subject. The folloving are some of the important facts n hkh were emphasized by the speak-ers:
China has long fought for its in-de|>endence and the rtghts to raise its head high among the powers of Europe and Asia. However, the seeth-
ing mass of aome 400.000,000 wKhin this great, undeveloped country had constantly to auppress inner turmoil. The Chinese people fought' among themselves, state against state, dy-nasty against dyn&sty. and Communists aiainat Nationalists.
Now the Chinese have formed a government whtch is endcavoring to ur.ite the various factions of thia great country to oppose a common foe, a po»er-hungry aggressor seeking in Chinu a chance to become self suf-frcient, n totalitnrian p«>w#r which !ees, Ohief, I^abor Information Division.
Prize Remark
Vernon Bsrtlett, the Britij jour-nalist whose c.vmcal remark has heen transJated into almost every lan-guwge. said:
"I shall helieve »here is peace In Furope wh«n Franco'« widow tolls j Stalin on his doath-kod that Mnssolin; 1 was assissinated whilo attending Hit* i l«r's funeral."
VVhen Sinclsir L«wis portrayed George F. Babbltt in the role of de-terminirog the merits of popular edueation by the kind of plumbing in-stallcd in school buildings snd quote I him ss sayiing that "there's a uhole lot of valuable time lost even at the U., studying poetry and French and subjeets that never brought anybody a cent," his readers roared with laughter.
Bahbitt was puMMied in ltf22 and two years later a New York publiaher brought out a small volume by Julius H. Barnes, president of the U. S. Chamber of Commerce, in vvhich he discussed "The Genkia of American Business" in terms auggeative of Bsb-bittology.
The author declared that it was significant that the United States "consumes approximately one-half of the ncws print of the world, signify-ing the general apread of information and knowledge."
It is typical of many membera of big corporations and banka to wor-ship bulk rather than qua!ity. Barnes' estimate of general edueation wa* bused ujkmi the iiuiuber of ton« of wood pulp manufactured into paper just as some millionaires have been known to purchase art by the-carload on the aamuniption that the larger quantity the better would they quali-fy Is art erities.
Stupid aa this point of view is, it is not dangerous to our edueational aystem. It is when the owners of capital snd finsnee attempt to direct or control popular edueation that they endanger the school- *ystem by seeking to transform schools into factories for the produetion of numb-akulla. We are facing this dsnger now in the State of Nevv York.
Labor Agitatod for Free Schools
Popular public edueation in the United States b now about a century old and its establishment is primsrily due to the agitation of the ear!y labor movement. Before the system of tax-»upportad schools bc^ar. a century hi:o, rural and urban votkeiV children had little opporturuty to get an edueation. Parents could not afford the cost of tuition at private schools and the "public" schools vvere so few and so poor!y equipped that the "edueation" obtained was a mockery.
Moreover, a social stigma was at-tached to attendance to ?uch institu-tions as parents were generali) re-quired to declare that they were paupei-s before sending their children to these schools. The ruling property cliques of that period held that an adequate edueation of its citizens was not an obligation of soclety and that children of parents who could not af-ferd the evpenm« of sendins their brood to private institutions were not entitled to a general edueation.
This century-old point of view is now being revived by the New York Chamber of Commerce in a report submitted by a special committee of that organization! In the name of "economy" thc Chamber not only approvcs thc drsstic reductions made in the eedge. They stand on char»?ter, morals and physical wcll-6eing.
"A review of history indicatea that as culture rises, morals and phys-ical wdl-bcing go dovvn and that often the destruetion or diaintegra-tion of the atate has folloued."
An Anti-Democrntic Pkiloeopkjr
ln a ceiiain analysis of these amazing statesments the Teachers Guild declares them to be a "degrading view of culturc." The Chamber'a view rccalls the statement of a prominent Nazi in Gcrmany uho declared that u hen he heard the word "culture" he alwaya reached for hia gun.
Moreover, one uondera just uhat phraso of history convinced the Chamber's committee thst as culture rises society and the state disinte-grate. This view has no basis in his-tory and no eompetent historian urili »pprove it but it is possible, as the Teachers Guild suggests, that the committee members "may now be dis-closing a basic philosophy for nvhich they are striving to gain acceptance."
If ao, this neur phiiosophy of our ruling Babbitts is quite in contrast uith one phase of the hi«tory of their clasa in this state. In the 20's and S0's of the past century their aris-tocratic ancestors opposed the exten-bion of the suffrage to all male adults on the ground that the latter were not culturslly fit to esercise the frunchiac.
With eompetent sdult suffrage now a fact, and the cultural level of the state higher than at any time in our nistory, the Chamber apeaks wlth a contempt for general culture that reminus ua of Fascist Italy and Nazi Germanv.
"Is it not true," aaks the Teachers Guild, "that by virtue of our ad-vances in culture the Nazi regime itself ia recognized today as a striking reversion to an outmoded philosophy, whose only chance of tenvporary sur-vival is by means of militarised force?" ,
The question is important but it is also neceasary to ask the big osrn-ers of industrial and finance capital affiliated uith the Chamber, are you a f raid of the popular enlightenment which the public schools afford? Ar« you afrsid that the knowledge the masses get there may be further en-riched by experience and associstion uith their class so that your povver will ultimatelv pass into their hands?
It appears that the ansurer to these queoK snee of "reducing the cost" of educs-tion. The.v urould scuttlc populs. edueation as far as possible at th< expense of the children of uorking class families, their primsry concern being to save theif oum dollars, not to prepare all children to fK themselves for a plače in society. .
This is cowmrdly, bruUl, and short-sighted. It is *upid even from thc point of vieur of the economic inter-ests of th« caipitalists and bank«n who accept this report It is s notori ous fact that the Fascism that has cotMcriptcd the capiUlisU and bsnkers of Germany has its shock troops in the semi-literate snd eriminal elementa of the <>opu<)ation. Persons wlth a fairly high level of culture are not inclined to adopt the ideology of the totalltarian state.
Fortunstely, not only the Teaehet> Guild but the Neur York SUte Federation of Labor is pledged to fight the reactionary aims of the Chamber. The Federation note« "urith alarm the in ros d s being made upon public edueation und«r the guise of «conomy" snd it "serves notice upon ta^ reduetion ists that H u41l not permit the legithnate need for econocny to be used as a pretext for destroylr* the edueational progress urhich has taken 5 generation« to »chiev«."
The Otsmfeer's report is on« of the most reaetionarjr and dangerous documenta that has been adopted by big o um ers of capital in many d«-rad«« and it is nec«asary to «x«rciae the u t most vigilance to se« that th«y do not hav« their way in undermining Ihe school system of th« staU and that our edueational facilltiea shall not be denied to any children because of th« destltution of their partmU.
The flood of social change now en-gulfing the urorltPvvill have awept the old aocial order into obHvion long before 1985. Youth today should be de. voting its time and its energy to clearing auay the wreckagc of the oid uorld order and layin« the founda-tions and beginning the construction of the new.
The Youth Congress hss won it« first hard battle. It ha« stood its ground and refused to surrender to economic privilege and political re-aetion. Nour for the next step — the strong offensive: foruard toursrd 1986 and a cooperative urorld of peace, security, order, freedom and human decency.
CONSUMER'S NOTES
A Column of U—fu1 Household Information
Pork Should Bo Tkorongkljr Cooked
Did you evei- hear of TrichineJU spirali s? If you haven't, you should.
TrichinelLs spirala is a tiny parasite, se small it is visible only under the microscope, that lives in uncookod pork and urhen eaten may cause a d is e ase knourn as trichinosis, informs the Consumers' Guide. publication of the Consumers' Council Division of the Department of AgrkuJture.
Only a very few hogs are infested uiUi the parasites and even these infested hogs present no dsnger if their meat is thoroufhly cooked.
The thing for the houseuife to remember is to cook all pork and pork Products until they are vreli done. WelLcooked pork need worry no one.
Certain pork produeta of the kind ?astomarily esten vrithout cooking undergo a procesa in Federally-in-Vpected establiahments vrhich destroys the trichinae. Prime rule for pork buyers — in fact for buyei-s of every kind of fresh m«at—of of its S}^mpathy with Finland. The largest single contribution to the uo million dollar fund raised by Suedes to help Finland fight Rušam came from th« Sur«dish Conf«dera--ion of Labor.
READ
AN AMERICAN ADVENTURE N UNDERSTANDING
HI j Amerirn
B j LOUIS ADAMIČ
Pric« $3.75
Order from
PROLETAREC
3301 Se. Lawndalo Avonue CHICAGO ILL