DR. PAVLE BLAZNIK STRUKTURA AGRARNE POSESTI NA TLEH LOŠKEGA GOSPOSTVA DO SREDE 18. STOLETJA l rbarialno gradi\o. ki je ohranjeno za loško ozemlje, omogoča študij agrarne strukture od 13. stoletja dalje. Z ustanovitvijo loškega gospostva je prišlo tudi na loških tleh do agrarne reorganizacije, ki je uvajala hubni sistem. Vsa obdelovalna zemlja je bila na splošno razdeljena na htrbe. Posamezne hube so predstavljale poljedelski gospodarski obrat s tolikšnimi obsegom, da je ustrezal vzdrževanju povprečne kmečke družine in je zmogel obveznosti do svojega gospoda, Ker je takim nalogam ustrezal le trden obrat, je bilo seveda zemljiškemu gospodu v prid. da ohranijo hube čim večjo gospodarsko moč. Zato zemljiška gospostva niso bila naklonjena drobljenju posestev. Navzlic takemu stališču pa je slovensko podeželje že zgodaj zajelo drobljenje hub, vendar ta pojav ni bil povsod enako močan. Kako se je ta pojav izražal na loškem, ozemlju? Pri tem razglabljanju se moremo nasloniti na prva dva urbarja iz 1291 in 1*518.' dalje na urbar iz 1501" ter na urbar iz 1734.3 Čeprav je tvorilo loško gospostvo veliko celoto, je vendar zaznati glede agranjie strukture določene razlike v posameznih območjih. A. -- V izjemnem položaju so bili 1291 podložniki v koroškem uradu, ki je obsegal mimo Sopotnici' in Gabrške gore še hribovito ozemlje od Osovuika preko Bukovega vrha do I lotoveljščiee. Ondotni svet je zemljiško gospostvo od 12. stoletja dalje naseljevalo s Korošci, ki so v nasprotju z drugimi loškimi kmečkimi podložniki že konec 13. stoletja smeli hube prodajati, prav tako pa so jih lahko delili na polovične oziroma četrtinske dele.4 Posledice te pra vice se kažejo v urbarju 1291. kjer naletimo glede na obseg posameznih go spodarskih enot na izredno razuoličnost. kot je razvidno iz naslednje tabele. podlii/niknv ziroin-i Lirikih enot t t 7 2 1 >9 2 18 - 78 Obseg posesti posameznih poitio/jiikov 4 hube 2 'A hube 2 irabi 1 H hube 1 '/, hube 1 huba % hube % hube y, hube .Sk 4 2 K- 14 "i 1 % 39 1 K- 9 1 % 76 upaj hube hube hub hube hube hub hube hub hube hub 25 78 podložnikov oziroma gospodarskih enot je imelo 76 huJ>. Natančno polovico podložnikov je uživalo ]>o eno hubo. j>ril>ližno četrtina njih po pol hiibo. sicer |)a naletimo na razpon od Vi do 4 hub. Mimo tega sta bili tod še dve opuščeni hubi. Do 1318. ko urbar žal nima podrobnih podatkov, se je število liub z novimi urbanizacijami dvignilo na 83. Podrobni podatki, ki jih izkazuje urbar iz 1301.' kažejo določene spre membe: Število podložnikov Obseg posesti oziroma posameznih Skupaj gospodarskih enot podložnikov 3 1 lA tube 3 V\ hube 4-1 1 huba 41 liub 29 % hube 14 V hube 4 Vt hube '•> hube 4 'A hube 1 huba 81 63 H hube 81 podložnikov oziroma gospodarskih enot je imelo 63 ' i hube. Mimo tega so bile tod še štiri opuščene hube. Število gospodarskih enot se v teh letih torej ni bistveno spremenilo, medtem ko naj bi nastale glede obsega obdelovalne zemlje temeljite razlike Število hub naj bi se zmanjšalo, bistveno naj bi bil pa rada spremenjen obseg posameznih gospodarskih enot. Medtem ko zajemajo podložniki z eno hiibo še vedno polovico vseli gospodarjev, je odstotek podložnikov s polovično hubo močno narastel: ostalih 11 kmetov pa je uživalo % do 1 % hnbe. Razlike je le deloma povzročila resnična sprememba v agrarni strukturi. V določeni meri gre namreč za poenostavljeno registracijo, kot je razvidno iz urbarjev od 1560 dalje, ki navajajo v naslovu vsake naselbine le cele hube. toda v tekstu je nekajkrat omenjeno, da je dozdevna cela huba le slabotna ali da šteje samo za pol hube. Podatki i/ 1734 kažejo še večje spremembe. Število podložnikov Obseg posesti oziroma posameznih Skupaj gospodarskih enot podložnikov 3 2 hubi d hub 3 l % hube 4 Vi hulic 1 1 K hube 1 'A hube 2 1 V hube 2 K hube 69 1 huba 69 hub 3 Vi hube 2 'A hube 17 '/» hube 5 'k hube 100 91 ','„ hube 100 podložnikov oziroma gospodarskih enot je imelo l)l V,, hube. Mimo tega omenja vir tudi pet kajž. Čeprav je izrecno označenih samo pet kajž. je razvidno iz rekonstrukcije, da potekajo iz teh vrst ne samo vse ondotne tretjiuske. marveč prav tako sicer zelo redko posejane polovične hube. Med naslednike gospodarskih enot iz 1291 je torej šteti nekako 78 posestev v obsegu 1—2 hub. med katerimi povsem prevladujejo enohubne kmetije, le so deloma 26 naslednice starih cnohiibnih kmetij, v to vrsto so se pa vključile na splošno tudi nekdanje tričetrtinske. polovične in celo oetrtinske hube. Prehajanje zdrobljenih hub v cele naj ponazori primer kovskega vrha. Število podložnikov r>U 1 2 3 2 1 Število podložnikoi 1754 1 7 Obseg: posesti 1 A hube 1 huba 'A hube % hube Vi hube Mimo starih domačij najdemo lod 1734 še tri tretjinske hube in eno polo vično: te so se na novo razvile v letih 1501- 1754. Primer koroškega urada je prav tipičen. I.eta I2<>1 temeljito zdrobljeni' hube se niso več drobile dalje. Nasprotno. Do 1734 so se drobci dvignila na stopnjo celili hub. kolikor srečamo tedaj zdrobljene dele. gre za kajžarski ž i vel j, ki se je razvijal na pretežno na novo urbanizirani zemlji. B. - - Podoben pojav srečamo tudi na ozemlju hlevnovrškega urada, ki je zajemal področje južno od Žirov. Ta svet je bil koloniziran nekako v letih 1320—1350. Razni znaki pričajo, da gre v tam primeru za nadaljevanje koroške kolonizacije v koroškem uradu." Agrarna struktura tega ozemlja kaže 1501 naslednjo sliko: Število podložnikov 1 I 1 19 2 5 35 Posestniki z eno h ti ho zajemajo torej malo nad polovico vsega prebi valstva, drugi kmetje so uživali od U do 2 hubi. Mimo teh enot omenja urbar tod še dve opuščeni polovični luil>L Do 1754 se je agrarna struktura v teh naseljih spremenila v smeri, kot je razvidno iz naslednje tabele. Skupaj 1 Vi hube 1 'A hube "it hub 5 hub 2Va hube Obseg 2 1 A 1 Vx 1 % A % posesti hubi hube hube huba hube hube hube Skupaj 2 1 A 1 A 19 1 A 2% 1 A hubi hube hube hub hube hube hube Število podložnikov i i >t 10 7 Obseg posest l A hube 1 K liubc 1 huba A hube Vs hube 53 44'/is hube 27 Rekonstrukcijo je tod kaj lahko opraviti-. Podložnimi, ki imajo posest. zajemajočo 1 — 1 1 -z luibc. se do podrobnosti natanko krijejo v vseh naseljih s tistimi, ki jih srečamo v urbarju iz 1501. Vsi zdrobljeni delci hub so se torej do 1754 dvignili na stopnjo cele hube. med katerimi dobi-mo tudi eno opuščeno httbo iz 1301. Vse polovične in tretjinske hube iz 17">4 je pa postaviti na tla. ki so bila od 1501 dalje na novo kolonizirana. C. -- Zase je treba obravnavati soriško ozemlje, ki so ga kolonizirali Tirolci. Analiza ondotne posestne strukture se ne more bistveno naslanjati na urbarja iz I2<)l iu 1 ^IS. ker je bilo prav tedaj to ozemlje predmet kolonizacije, ki- še 1318 ni bila povsem zaključena. I rdno oporo pa daje primerjava stanja iz 1501 s stanjem iz 1734. Po stanju iz 1501 so bile na vsem soriškem ozemlju cele hube samo v Sorici in v sosednji Dolini, v \seh drugih naselbinah pa zaznamuje urbar samo polovične hube.' Vse polovične hube iz 1501 so v seznamu iz 1734 označene kot cele hube. Ta sprememba ni prvenstveno v zvezi s kakimi naknadnimi urbarizacijamt. marveč z določenimi ugodnostmi, ki jih je uživalo soriško prebivalstvo glede na težavno delo ob koloniziran ju lega ozemlja. Dela olajšav je bilo deležno celotno soriško prebivalstvo,* deloma pa so bili .Soričani glede na ugodnosti v različnem položaju. Kmetije v Sorici in v Dolini so ležale na razmeroma lahko dosegljivem sveta, zato niso bile deležne vseh olajšav. Vse druge kmeti je pa so bile v težjem položaju, vštevši Zali log. katerega prebivalstvo je bilo prvotno naseljeno v propadlih Cirobljah." Tem kmetom dodeljena posest je bila glede na dajatve ocenjena le za polovične hube. Kasneje je zemljiški gospod pozabil na te ugodnosti. Hube so bile obre menjene kot cele, enako kot so morali Soričani kasneje opravljati tlako katere so bili dolga stoletja oproščeni. Č. -- Vse ostalo do začetka 14. stoletja kolonizirano ozemlje po Poljanski in Selški dolini predstavlja glede na agrarno strukturo trdno celoto. Urbar iz 1318 omenja sicer samo skupno število hub. vendar kaže primerjava z urbarjem iz 1501. da so bile vse hube cele. Med 714 huhaiui naletimo le na 25 pustot. Do 1501 na starem obdelovalnem ozemlju skoraj ni zaslediti večjih sprememb. Število hub je ostalo v splošnem v naseljih enako. \sak podložnik je imel praviloma po eno hubo. rahlo je narastlo število pustot (od 25 na 39). O drobljenju hub ni sledu. Prav izjemen je primer v Bačnah v poljanskem uradu, ko sla dve celi hubi iz 1318 do 1501 zdrknili na stopnjo polovičnih. Položaj se tudi do 1754 ni bistveno spremenil. V posaimeznih primerih je prejšnja cela huba ocenjena kot 1 '4 ali I V4 huba. kar gre po večini na račun hišnega mlina, sicer pa velja pravilo, da je v vsaki naselbini ne glede na pustote iz 1318 oziroma 1501 prav toliko hub. kot jih je štela 1501 oziroma 1318. O drobljenju hub je tako malo sledu, da je mogoče v kratkem vse take primere podrobno našteti. V Logu v žirovskem uradu naletimo namesto dveh celih hub iz 1501 na eno celo in dve polovični v letu 1754. Krnice v hota- veljskem uradu so štele 1501 vsega pet celih in eno opuščeno hubo. 1754 so premogle štiri cele. eno polovično in pet tretji-nskih hub. \ Dobroslici v selškem uradu sta bili 1501 dve celi hubi. 1754 ena cela in ena polovična. pri Sv. Tomažu v siirpniškem uradu naletimo 1501 na štiri cele in eno opuščeno hubo. 1754 na tri cele. dve polovični in dve tretjinski hubi. v Ravnah v istem uradu 1501 na štiri cele hube. 1754 na tri cele, eno polovično in devet tretjinskih hub. Kolikor srečalmo sicer v naselbinah drobljcne hube ('j. '/.,. '4). gre za posest kajžarskega življa. ki je z novo urbarizacijo v prvih stoletjih 28 novega veka dvignil kajžarsko posest do te stopnje. Kar v 15 naseljih pa je ostalo pri stanju iz 1318. se pravi: 1734 so premogla prav toliko domačij, kot jih je brilo 1318. D. - Na Sorskem polju položaj ni bil bistveno drugačen kot na loškem hribovskem s\etn. Pri enem ali drugem naselju je sicer natančna primerjava nrbarialnih podatkov otežkočena. ker je bila /. leti loškemu gospostvu marsi katera httba odtujena ali ponovno pridobljena. Sem sodi zlasti Stara I.oka. kjer je nedvomno prišlo do raznih drobitev. 1 oda podnrki v večini naselij kažejo, da je bilo na Sorskem poljn 1754 prav toliko hnb kot 1318. Navzlic Številnim tretjinskim hnbain v letu 1754 je jasno, da ne gre za drobce nek danjih celih hnb. marveč za absolutne novince-kajžarje. ki so se naseljevali po gniajnskcuu svetu. Na ohranitev" celih hnb je gotovo vsaj delno vplivala poljska razdelitev na proge. Razvoj agrarne strukture na ozemlju loškega gospostva kaže torej na slednje značilnosti. Kopičenje hnb ni zavzelo večjega obsega. Izjemno ko pičenje na tleh koroške kolonizacije se je s stoletji zrahljalo: pač pa srečamo po loškem ozemlju tudi v kasnejših stoletjih osamljene primere, da so pod- ložniki premogli po dve htibi. Zgodnja drobitev hnb na ozemlju koroške kolo nizacije predstavlja izrazito iizjemen primer. V kasnejših stoletjih po ozemlju loškega gospostva praviloma do novih drobitev ni več prišlo. Nasprotno. Stari drobci so se polagoma krepili in se s stoletji dvignili na stopnjo celih hnb. Razvoj agrarne strukture je torej na ozemlju loškega gospostva povsem specifičen, s čimer se loško ozemlje bistveno loči od večine slovenskega teri torija, kjer srečamo sredi 18 stoletja na vsak korak zdrobljene hube na starem kolonizacijskem svetu. O p o tn h e /. P. Blaznik, Urbarji freisitiške škofije. .Srednjeveški urbarji za Slovenijo. SAZU \9(>\ str. 129—167. 179—213. — 2. P.Blazmk, Urbarji, o. d., str. 288—"566. — 3. Državni arhiv Slovenije. RDA-G, fasc. 2/11. — 4. P. Blaznik, Urbarji, o. d., str. \"->. — j. P. Blaz- nik. Urbarji, o. d., str. 317—318. — (>. Prim. P. Blaznik, Kolonizacija Poljanske doline. GMS 19, 1938, str. i& — 7. P.BIaznik, Urbarji, o. d., str.313, 314, 323. — 8. P. blaznik. Kolonizacija Selške doline. 1928. str. tn—70. — 9. P. Blaznik. Kolonizacija Selške doline, si r. ">4. /. II s a in m e n 1 a s s u n g DIE ST1U kil K DES AGRARBESITZES IM GEBIET DER HERRSCHAFT SKOPJA LOKA BIS ZUIl MITTE DES Is. |ll. Die Emu ickliing der Agrarstruktur im Gebiet der llerrschaft Škofja l.oka hat ein durchaus spezifisehes Gepriige. Am Abschlufi der sv stematisclien Kolonisation M it te des 14. J h. besafl jeder Untertan reehtens je eine ilube. Einen besonderen Status hat t en mir die kolonisten aus Karaten, die schon i. J. 1291 ihre Iluheii in llalh- bz.vv. Viertelhuben teilen durften. Das Auftreten der Jlalbhuben ain Boden der Tiroler kolonisation i. J. l">0l ist mit den Erleiehteningeii der Ahgahen in Verhindung zu setzen und nieht etwa mit einer Aufteilimg der llnben. \Yahiend sich alte Teilstiicke der Ifuben allniahlicli vergroBerteu und itn I.aul der Jahrhimdcrtc /u ganzen lluhen entvvickelten. kani es normalervveise zu keinen neiien Aiifsplitteruiigen. In\vie\\eit im Urbar aus dem J, 1734 Ibibenteile ervvaliiil vverden. handelt es sich hier um den Besitz von Keiischleru. die die ueue l rbarisierung in den ersten Jahrhuiidei-ten der Neuzeit zu dieser Sttife eniporgehobcn hatte. Regelrecht zahlten die Sicdliingei. i. J. 1754 genau so \ icl ganze Huben vvie sie deren nach Abschlufi der niiitelalterliehen sv stematisclien Kolonisation iiherluiiipt haben konnten. Dadurch iintersclieidet sich der Ratini von Skofja Loka vsesentlich v oni griirhcn Teil des Ubrigen slovrenischen (iebietes. 29