Stran 206.
Novice.
—   Osebne vesti. Poštnemu oskrbniku v Opatiji, g. Franu Lebanu je rumunski kralj podelil vitežki križ ru-munskega kronskega reda. — Sekundarijem v ljubljanski dež. bolnici je imenovan gosp. dr. Fran Raznožnik. — Pravni praktikant v Trstu, gosp. dr. Viljem Dolenc je imenovan avskultantom. — Suplent na drž. gimnaziji v Ptuju, gospod dr. Karol Oswald je imenovan pravim gimnazijskim učiteljem. — Sourednik „Slov. Naroda", gosp. Fran Govekar je imenovan konceptnim praktikantom ljubljanskega magistrata. — Premeščeni so davkarji gg. Fran Predalič iz Črnomlja v Logatec, Jos. Ferlič iz Logatca v Višnjo goro in Kamilo Murgel iz Višnje gore v Ribnico.
—   Cestni odbor radeški je izvolil svojim načelnikom gosp. Frana Juvančiča iz Radeč, podnačelnikom pa gosp. Antona Planinca iz Boštanja.
—   Nov klub. Dne 21. maja se je ustanovil „jugoslovanski napredni klubu, v katerem so štirje napredni slovenski poslanci, dr. Ferjančič, GabrSček, Plantan in dr. Tavčar ter dva srbska poslanca iz Dalmacije, K v e k v i ć in Vujatovic* Načelnik klubu je dr. Ferjančič, njegov namestnik pa K v e k v i c.
—   Deželni zdravstveni svet je izvolil svojim predsednikom gosp. deželnovladnega svetnika dr. Zupan ca, njegovim namestnikom pa   gospoda   profesorja dr. pl. Valento.
—   Slovesna otvoritev ceste »Slovenskega planinskega društva« v Tnali se je vršila minolo nedeljo ob mnogoštevilni udeležbi turistov, katerim se je pridružil tudi vseučiliški profesor dr. Frischauf.
Stran 207.
—   Kmetijska družba kranjska. Redni občni zbor se bo višil dne 20 junija t. i. Kmalu potem se bo vršil izredni občni zbor, ki se bo bavil s premembo pravil.
—   Novi list. Učitelj v Krškem gosp. Ivan Lapajne, namerava na zborovanju „Zaveze učiteljskih društev" na Bledu predlagati, da zaveza ustanovi list za domačo in narodno vzgojo
—  Volitve v okrajno bolniško blagajno ljubljansko. Magistrat je razveljavil volitev odposlancev iz skupine delojemalcev.
—   »Slovenska Matica« vabi na XXXVII. občni zbor, ki bode v ponedeljek dne 3 junija 1901. 1. ob petih popoldne v mali dvorani „Mestnega doma" na cesarja Jožefa trgu. Vrsta razpravam: 1) Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. junija lani do 31. veliknga travna letos 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1900. 4) Volitev treh računskih presojevavcev. (§ 9 lit. a društ. pravil) 5.) Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1901. 6 Dopolnilna volitev društvenega odbora. — Po § 12. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gg.: Grasseli Peter, dr Lesar Jožef, dr. Murko Matija, Rutar Simon. dr. Stare Jožef, Stegnar Feliks, Luka Svetec. Tavčar Alojzij, Vavrfi Ivan in Zupančič Anton Vrhu tega bo po pokojnem dr. Frančišku Lampetu izvoliti nadomestnika za dobo enega leta in po profesorju Antonu Kržiču, ki se je odborništvu odpovedal, namestnika za dobo treh let V odboru pa še ostanejo gg. : Bartel Anton, dr. Detela Frančišek, dr Dolenec Hinko, Funtek Anton, dr Glaser Karol, dr. Gregorčič Anton, Hubad Frančišek, dr. Jantžič Ivan, Koblar Anton, Leveč Frančišek, Majciger Ivan, Orožen Frančišek, Perušek Eajko. Pintar Luka, Pleteršnik Maks, dr. Požar Lovro, Senekovič Andrej, dr. Sernec Jožef, dr. Sket Jakob, Sušnik Ivan, Šubic Ivan, Šuklje Frančišek, dr. Tavčar Ivan, dr. Ušeničnik Aleš, Vilhar Ivan, Wiesthaler Frančišek. Zupančič Vilibald in Žumer Andrej. — Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani; izstopivši smejo biti zopet voljeni Pri volitvi treh računskih presojevavcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpisani volilni listki nenavzočih društvenikov. 7 ) Posamezni nasveti in predlogi
—   Redka slavnost. V torek dne 21. maja t. 1. je praznoval Jakob Gantar na Fužinski grajščini (Kaltenbrunn) v Ljubljanski okolici 501etnico svojega službovanja v eni in isti službi Rajni gosp. Fidelis Terpinz privedel je 161etnega dečka „Jaklna" dne 21. maja 1. 1851 v svojo grajščino z namenom, da naj se vrtnarstva priuči in potem nadomestuje svojega že oslabelega prednika Tej nadlogi podvrgel se je rJakiu z vso marljivostjo zvestega udanega -lužabnisa, vedno zvest si svoje naloge. Dasiravno je že marsikateri vihar v tolikih letih njegovega službovanja bučal krog njega, ostal je mož še Čvrst in krepak in je še danes ravno tako kos svoji nalogi, kakor pred 50 leti. Tudi naroda svojega ni pozabil mož, ter je zvest sin svoji materi Slovenij ostal in se veseli v krogu svojih. Seveda bode praznoval to redko slavnost samo v krogu svoje družine, ker mu sreča ni bila toliko mila, da bi si bil prihranil penzijski zaklad. A naj mu zadostuje zavest, da sme v knjigo življenja svojega s ponosom zabeležiti dan 21. maja 1. 1901 in reči: Pošten, marljiv in zvest sluga svojih gospodov bil sem celih 50 let — Kličemo mu: Bog živi še mogo let!
—   Nova fara. Ekspozitura v Ribnem, okraj radovljiški je postala samostojna fara.
—   Iz odbora »Slovenske Matice«. V odborov: seji „Slov. Matice" dne 13. t. m. je bil na razgovoru tudi predlog „Ljubljanskega Zvona", da naj stopi naša „Matica" v pogovor s „Hrvatsko Matico" zastran vzajemnega književnega delovanja in zastran zamenjavanja knjig. Pri odborovi seji se je tudi izvolil ad hoc odsek treh odbornikov, ki naj to važno vprašanje študira do občnega zbora, da   se   bo   moglo   potem kaj
konkretnega in pozitivnega ukreniti. V ta odsek so bili izvoljeni gg. odborniki: ravnatelj S u b i c ter profesorja Perušek in Rutar. Po neljubi pomoti je ta notica izostala v zadnjem poročilu o odborovi seji  „Slov. Matice".
—   Zgradba realke v Idriji. Kakor je našim čitateljem znano, otvorila se bode v Idriji nižja realka in se bode za ta zavod zgradilo primerno poslopje. V svrho dobave načrtov in stroškovnikov razpisal se je natečaj in se je kot nagrada za najboljši načrt določil znesek 1000 kron; druga nagrada znaša 600 kron, tretja nagrada 400 kron. Za presojo konkurenčnih načrtov veljavni so predpisi društva avstrijskih inženerjev in arhitektov. Dotični načrti se morajo predložiti vsaj do 30   junija letos.
—   Bohinjsko jezero — javna last. Verski zaklad ima sicer ogromno premoženje, a vzlic temu se je polakomnil tudi Bohinjskega jezera in je storil pri pristojnih oblastvih primerna pota, da se pripozna jezero kot privatna last verskega zaklada. Bodočnost Bohinja bi bila s tem silno oškodovana. Na srečo se je ta poskus verskega zaklada izjalovil in je bilo, kakor se nam poroča, tudi v zadnji instanci spoznano, da je Bohinjsko jezero javna last
—   Premalo znajo nemški. Eudniška šola v Idriji ja dobila od ministrstva ukaz, da mora bolj gojiti nemščino. Eazven nemščine se mora tudi računovodstvo, prirodoslovje, zomljepis in zgodovina učiti v nemškem jeziku.
—  Reorganizacija domobranstva. S 1. oktobrom t. 1. se bo reorganiziralo domobranstvo tako, da bo domobransko teritorialno ob enem domobransko divizijsko poveljništvo v Gradcu. Graška divizija bo imela dvoje brigad, in sicer graško in ljubljansko. Obedve brigadi bodeta imela 5 domobranskih pešpolkov s tremi bataljoni. Graška brigada bo imela 3. in 26 domobranski pešpolk. 3 domobranski polk se bo rekru-tiral iz graškega domobranskega okrajnega poveljništva št 3, 26. domobranski polk pa iz mariborskega domobranskega okrajnega poveljništva št. 26. Ljubljanska brigada bo imela 4., 5. in 27. domobranski pešpolk 4 domobranski polk se bo rekrutiral iz celovškega domobranskega okrajnega poveljništva št. 4, 5 domobranski pešpolk iz tržaškega domobranskega okrajnega poveljništva št. 5 in 27. domobranski pešpolk iz ljubljanskega domobranskega okrajnega poveljništva št. 27. K 1 bataljonu 27. domobranskega polka v Ljubljani se bodo uvrščali rekrutje iz kamniškega, litijskega, ljubljanskega okraja in mesta Ljubljane, k 2 bataljonu rekrutje iz logaškega, po-stojinskega in vološkega okraja in k 3. bataljonu rekrutje iz krškega, novomeškega, kočevskega in Črnomeljskega okraja. Kranjski in radovljiški okraj bodeta uvrščena k celovškemu domobranskemu okrajnemu poveljništvu št 4 in bodo potem takem rekrutje iz teh dveh okrajev uvrščeni k 1. bataljonu 4. domobranskega pešpolka v Celovcu ćrnovojniško okrajno poveljništvo št.  25 dobi št. 27.
—   Redka starost. Na Bregu pri Konjicah praznuje danes 24. t. m. gospa Marija Kline roj. Vodenik lOOletnico svojega rojstva
—   Občinski zastop v Ormožu je denunciral okr. sodnika, dr. Preskerja, ker je dal slovenščini pristojno mesto na napisih, ker je pri državnozborskih volitvah volil s Slovenci in ker „nemškim" otrokom odzdravlja slovenski. Tepci !
—   Volaričev spomenik. V Devinu postavijo prihodnji teden skromen spomenik na grob rajnega slovenskega skladatelja in učitelja Hrabroslava Volaričv.
—   Istrski deželni odbor je sklenil resolucijo, ki je res pravi unikum. V tej resoluciji zahteva, naj se krajevna imenovanja v Istri urede tako, kakor so bila urejena z reper-torijem primorske vlade z dne 31. oktobra 1818. Takrat je bilo vse uradovanje izključno laško. Vlada še vedela ni, da žive v Istri tudi Slovenci in Hrvatje, ali se vsaj ni zato zmenila. Te čase si žele istrski Lahoni nazaj Pa težko, da jih bodo še kdaj doživeli!
—   Trgovska in obrtna zbornica v Trstu je imela v soboto sejo, v kateri je sklenila, storiti primerne korake, da vlada v program vodnih stavk sprejme tudi zgradbo kanala od Donave do Trsta. Zbornica hoče prositi tržaško občino, da se tej akciji pridruži.
—   Tožbe radi žaljenja Veličanstva so se v Fur-Janiji tako pomnožile, da se morajo vršiti kar po dve obravnavi na jeden dan.
—   Umrl je v Mariboru gosp. Lu^ovik Hudovernik stolni vikar in kapelnik stolne cerkve   N.  v m. p.!
—   Gorenjavas pogorela. Dne 20 t. m je v Gorenji vasi nad Škofjo Loko nastal po krivdi nečega 71etnega otroka požar, ki je upepelil 35 hiš in gospodarskih poslopij. Pogorelo je revežem vse, nekaterim celo živina.
—   Ponesrečil je v Kajblu 55 let stari Marka Petrič, doma iz Rateč. Dinamitna pationa ranila mu je obraz in obe roki.
—   Grad pogorel. Grad Brunnsee pri Cmureku na Štajarskem, ki je bil last grofa Lachessi Palli della Grazia, je užgala strela ter je popolnoma pogorel. Tudi dragocene umetniške  zbirke so zgorele
—   Uboj. Blizu Celja so našli minoli četrtek sredi travnika nezavestnega mladega kmetskega moža. Prihiteli ljudje so ga skušali pripraviti zopet k zavesti, toda vsi poskusi niso izdali nič in proti poldnevu tistega dne je mladi mož umrl, in mrtvaški ogleda je konstatiral, da je umrl naravne smrti, kajti ljudstvo je bilo mnenja, da se je bil preveč napil, in da je umrl na posledicah alkohola. Stvar bi skoro zaspala in že so se pripravljali, da pokopljejo mrliča. Toda žendar-merijskemu vodji A. Mahovniku se je zdela stvar sumljiva. Preiskal je natančneje truplo in zapazil je, da mu je lobanja vtisnjena in sicer tako, da tega vtiska nikakor ni mogel dobiti od padca. Prepričan ]e bil, da ga je nekdo ubil, in res je kmalu tudi dobil storilca, ki je zločin priznal Ubijalec nesrečnika je bil cerkovnik iz Dobrne, ki je storil hudodelstvo iz ljubosumnosti, kajti imel je jako lepo ženo, s katero je imel ubiti fant baje ljubavno razmerje. Cerkovnikova žena zatrja, da o vsi stvari ničesar ne ve, da ni ničesar videla in ne slišala.
—   Velezanimiv naravni pojav. V moravski župniji pri Kamniku, v občini Velika vas, na njivi posestnika na Vrhu št. 5. po dom „Stari mežnar", dogodilo se je v nedeljo 5. t. m. popoludne proti drugi uri to-le. Slišalo se je kake tri minute podzemeljsko bobnenje kot močen grom, drevje se je zelo sem ter tje zibalo, naenkrat se je vzdignil iz zemlje črn dim in kmalu na to se je vzdignil še plamen, kakor pri požaru, kadar ogenj podre slamnato streho. Tudi to je trajalo kake tri minute. Možje, ki so to od daleč po drevju dobro zaznamovali, in našli so, da je bil na njivi, ki je bila prejšni dan prebrana, velik krog v premeru kakih 10 m; v njem je bilo posuto nekaj peska in drobnega kamenja. Zemlja je bila gorka in ko se je jeden mož ulegel na tla in nastavil uho na zemljo, slišal je podzemeljsko precej močno vrvenje in šumenje. Drugi mož došel je na mesto še-le okoli 5. ure in je še čutil zemljo gorko. Podzemeljsko gromenje slišalo se je, kolikor je znano do zdaj, do ure daleč; plamen in dim je videlo več ljudi iz različnih krajev.
—   Dragocene gosli ima znani umetnik Kubelik, katerega smo imeli priliko slišati, in občudovati njegovo spretnost na goslih pretečeno zimo tudi v Ljubljani. Gosli, ki so italijanskega izdelka, takozvane „Hrvatska", bile so napravljene prve te vrste in kupil jih je Kubelik od imenitnega člana budimpeštanske opere, Dragomira Krančeviča za 40.000 kron. To je pač velika svota, za katero bi se dobilo celo posestvo. Za umetnika Kubelika pa imajo te dragocene umetniške gosli gotovo več)o veljavo, kakor mnogo denarja, ker on je umetnik,
Stran 208.
ki živi le svoji umetnosti in z njo očaruje   povsod   svoje   poslušalce, ki mu za to zadovoljno plačujejo velike svote.
—   Poslanec — morilec. Guvernanta Katarina Durich v Budimpešti je obdolžila svojega bivšega ljubimca, poslanca Onodvja, da je leta 1883 umoril dekle Esthee Solymosoy. Iz Budimpešte se poroča, da je policiia pozvala Onodvja na odgovor, da se pa obdolženi poslanec ni odzval. Govori se, da je pobegnil iz Budimpešte.
—   Kapiten parnika »Ike« oproščen. Svojedobno smo poročali, da je prva instanca obsodila v 4mesečno ječo kapitena parnika „Ike", ki je trčil ob angleški parnik „Tby-riau in se pri tem potopil. Obtoženec, Roman Forempoher, rodom Hrvat, se je pritožil na upravno sodišče v Budimpešti, katerega je sodišče popolnoma oprostilo.
—   Petrograd in Cetinje. S Cetinja poročajo, da bo kneginja Milena odpotovala soboto v Bar s posebnim parnikom, od koder pojde v Rim, da bo navzoča na porodu svoje hčere, kraljice Jelene. Kneginjo bosta spremljala minister Popović in prestolonaslednica Milica. Kneginja Milena je že sprejela srebrno, z zlatimi nitmi prepleteno zibelj. katero je izdelal jeden kotorskih zlatarjev, in ki jo podari kneginja za kraljevega novorojenca. Knez Nikolaj se poda pozneje v Rim, kjer bo prisostvoval krstu novorojenca. Na Cetinju se govori, da bo car Nikolaj ruski sam za krstnega botra, ako bo novorojenec možkega spola. V tem slučaju bi se dal car zastopati po jednem velikih vojvod. Te vesti dokazujejo, kako prisrčni in neomaj-ljivi odnošaji vladajo vedno med petrograjskim in cetinjskim dvorom.
—   Medved — nočni čuvaj. V belgijsko vas Št-Lambert je prišel mož z medvedom Mož je prenočeval v skednju nekega kmeta. Ondi je bilo v kurniku tudi dvoje mladih prašičev. Cigan in njegov medved sta že spala, ko se vrata skednja odpro in se prikaže človek. Tat je ravno hotel zagrabiti pre-šiča, ko se vzdigne proti njemu visoka postava in se ga oklene na obeh ramenih, in sicer tako močno, da je tat kar zavpil. Kmet in njegovi ljudje so prihiteli s svetilkami in vilami ter strmeč gledali, kako je medved drž?l nevarnega roparja, ki je pred kratkim ušel iz prisilne delavce. Kosmatinec je na povelje spustil vjetnika, katerega so nato kmetje izročili kaznujoči pravici.
—   Zavarovalnico za starost in onemoglost ustanove na Švedskem in Morveškem. Državni zastop je te dni vsprejel s 84 proti 56 glasovom načrt zakona, s katerim se to pereče vprašanje reši na način, kakoršnega zahtevajo pravi delavski prijatelji v vseh državah. Socijalno demokraška stranka sicer ni povsem zadovoljna z novim zakonom, ker pravi, da pomeni to samo „poniževalno miloščino bogatih slojev", vendar je ta državno priznana pomoč delavcem bolja, nego nič. Delavec, ki postane nezmožen za delo, dobi dosmrtno rento letnih 300 K. Ako zavarovanec umrje tekom prvih dveh let, dobi njegova vdova dosmrtno rento letnih 120 kron, pogrebnino, in za vsakega nepreskrbljenega otroka 60 kron vzgojevalnine na leto. Pri začasni nesposobnosti za delo dobi poškodovanec po 1 krono na dan. Zavarovati morajo svoje uslužbence vsa državna in zasebna industrijska in obrtna podjetja. Glede zavarovanja poljedelskih delavcev zbornici še nista jedini. Druga zbornica je proti vsprejetju teh delavcev v zavarovanje. — Tako na Švedskem. In pri nas?
—   Nihilizem na Ruskem. Na rusko-poljski meji se vrše obširna aretovanja radi nihilistiškega gibanja. Te dni je bilo zopet aretovanih 600 oseb. V kraje Sosnovice, Selce, Dombrova so prišle tri kompanije vojakov.
—   Novo sredstvo proti jetiki. Iz Buenos Ayres-a se javlja, da je ondotni vojaški zdravnik Villan iznašel nov serum proti jetiki. Ozdravil je s tem serumom že petdeset oSeb. Zdravniki preiskujejo sedaj ta serum.
—   Pivo iz sladkorne pese je pričel   delati   na Angleškem nek podjeten mož.
Stran 209.
—   Po železnici in v parobrodu   ob  istem času.
Sibirska železnica se prekine, kakor znano, z bajkalskim jezerom, ki meji nedaleč od Irkutska pri ListveniČnoje njeno zahodno in vzhodno progo, ki se pričenja pri vasi Misovskaja. Nej tema krajema se napravi železniČna zveza na ta način, da se zgradi velikansko ladijo s 3750 konjskimi močmi, ki prepelje železnične vozove z jednega brega na drugi breg.
—   Ruske finance. Vrhovni ruski računski dvor objavil je sedaj, da je Rusija imela leta 1900 - 1,702.500.000 rubljev rednih dohodkov, dočim pa je bilo proračunjenih le 1.593.700 000 rubljev dohodkov. V tekočem letu odpade od stroškov točka letnih 90 — 100 mil. rubljev za zgradbo sibirske in mandžurske železnice, ki bo letos popolnoma gotova, in ki že donaša lepe dohodke.
—   Tatvina v kraljevski knjižnici. V Madridu so obiskali kraljevo knjižnico tatovi. Ukradli so mnogo dragocenih starih novcev, od dvajsetih knjig pa so potrgali zlate okraske.
—   Najmanjša in največja ura na svetu.   Največja
ura sveta se nahaja na kolodvoru v liverpolski ulici v Londonu. Kazalo te ure ima v premeru 6 metrov in pol, a kazalce tehta l1^ stota. Po tej uri je uravnanih 624 ur na kolodvorih iztočnih železnic, katere gredo vse natančno — Najmanjšo uro na svetu pa je izdelal nek Pavel Ditisheim v La Chaux de Fonds-u na Francozkem. Ta ura ima v premeru cele tri milimetre; pero ima v premeru 178 mm, a tehta pa 1/2 miligrama. Nibalce v uri tehta 1*75 miligrama ter se premakne vsako uro 18 152krat. Cena tej mični uri je 4.800 gld.
—   Kako   si  zna   Kitajec   pomagati   iz   zadrege.
Neki misijonar na Kitajskem pripoveduje sledečo dogodbo o zvitosti kitajskih vojakov: Nekemu višjemu uradniku bil je ukraden važen pečat in gotov si je bil radi tega usmrČenja V svojem strahu poda se k prijatelju in mu potoži svojo nesrečo. Ta ga vpraša: „Imaš li kacega sovražnika?u O da, župan mesta je mej največjimi mojimi sovražniki in torej vem, da mi ne prizanese" „Dobro", odgovori mu prijatelj, „zažgi svoj dom, z vsem, kar je v njem in k požaru mora priti tudi župan. Oddaj mu vpričo mnogega občinstva škatljo, v kateri je bil pečat in ga prosi, naj ti za te hipe hrani največjo dragocenost, ki jo ima od cesarja, namreč pečat Kajti mogoče je, da ti ga je on iz maščevanja ukradel in pri tej priliki ga gotovo dene nazaj v škatljo, ker se bode bal, da ga obdolžiš, da ti ga je pri požaru iz škatlje zgubil ali ukradel u Prijatelj stori po tem nasvetu in kar sta pričakovala, to se je zgodilo: Ko je namreč uradnik zahteval od župana nazaj škatljo, ki mu jo je dal hraniti, nahajal se je zgubljen pečat v njej, katerega je župan res ukradel, hoteč se maščevati nad uradnikom.
—   Pripraven gospod. Poglavar državice Marokko v Afriki je kaj pripraven gospod, ki prav nič rad ne hodi. Dal si je položiti po vseh sobanah svoje palače tir na katerem ga vozi majhen motorček v pripravnem, sanem podobnem vozičku, kamor si želi.
—   Amerikanska reklama. Te dni se je čitalo v nekem zelo čislanem ameriškem listu sledeče naznanilo.' „Brez konkurence!!! Kupujte mleko samo v mlekaniici v ulici N. Chicagu, ker dobite tu najboljše mleko. Koliko je v njem maščobe, priča ta-le dogodek: Nekoč je padla v pisker, napolnjen z mlekom miš — sedaj seveda se to ne zgodi več, ker sem vse miši zastrupil s strupom od mene iznajdenira, kateri se more dobiti v prodajalni zraven mlekarnice. — Nesrečna miš pa se je trudila, da bi iz piskra zlezla, zbok tega je v mleku plavala sem in tje. Toda, ker je mleko imelo mnogo maščobe in ker ga je miš z nogami mešala, izpremenilo se je mleko, v maslo in tako se je miš rešila. Ali se torej more kakšno drugo mleko meriti z mlekom, katerega se 1 liter samo za 2 novca (amerikanska) pri meni prodaja?"
— Zeleni okras za sobe. Lep okras za sobe si lahko napraviš sam na ta-le način: Stresi v lonec nekaj semenovega graha, leče, repe in konoplje. Na to seme vlij vode. čez osem dnij seme vskali in začne rasti in v teku treh, štirih tednov je ves lonec poln lepega zelenja. Še originalnejša je sledeče: Nasuj gobo, katero prej malo namočiš v vodi z raznimi se-meni in jo obed pod strop ali kamor je. V par tednih je vsa goba „ozelenela", iz vseh lukenj ti raste zelenje in kmalu začne tudi cveteti. To je najinteresantnejši okras za sobo. Kdor hoče, naj poskusi, seveda pa mora biti goba pri tem vedno namočena.