Anketo so izvedli leta 1954 in 1955. V nekaj nad 200 podjetjih so zajeli približno tretjino vseb delavcev, ki so zaposleni v indu-striji in rudarstvn naše države. Podjetja so taKo izbrali, da so bile enafco upoStevane vse repu-blike in vse panoge. Rezultati se torej ne bodo zelo tazlikovali od točnega povprečja, ki bi ga pa dolgo prerafunavali. Posebno so važni tisti zaključki lz zbranega materiala, ki zade-vajo razpon plač, kajti pravilno razdeljene in stopnjevane raz-like med plačami posameznikov In kategorij delovnih Ijudi so nujen, prvi pogoj in najboljša stimulacija za poveeanje delovne produktivnosti. Edcn od bistvenih pogojev ca izboljšanje našcga plačnega si-stema v tem smislu, da vse bolj krepimo stimulativnost za pove-čanje delovnega učinka, pred-stavlja ukinitev vsake »uravni-lovke«. Nobena družba ne more napredovati. če ne bo stalno raz-' vijala osebnih sposobnosti po-. sameznikov. Pravilen razvoj . osebnib sposobnosti pa zahteva občutno razlikovanje pri nagra-ievanju razlionih delovnih učin-kov. Če ne bomo dali za večje ali bolj komplicirano delo večjih nagrad, še dolgo ne bomo imell uspešne stimulacije za dosego stroknvnega znanja In za solidno obvladovanje dela V našem gospodarstvu niso plače zadosti difcrenciranc, kar zavira že tako nezadosti moian porast delovne produktivnosti. Ni dovolj razlik med povprečni-mi posameznih panog go.spodar-stva, premajhnl pa so tudi raz-poni med plačami na posamez-nih delovnih mestih iste gospo-darske panoge in iste tovarne. Mesefne tarifne postavke se v anketiranih podjetjih gibljejo v mejah takole- Anketa Zveznega inštiiuta za proučevanje delovne produktivnosti Razponi plač rasejo Pričujoči članek stno objavili že v zadnji številki. Ker pa je zaradl pomanjkanja prostora izšel zelo okrnjen, po-vrhu pa še z nekaterimi rečjimi tehničnimi napakami, kar je njegovo vsebino končno povscm izmaličilo, ga zaradi njegove važnosti objavljamo ponovno. Iz drnge tabele vidimo, da je i uporabo novih tarifnih pravil-nikov od meseca aprila 1955 dalje prišlo do porasta povpreč- ŠRBl|A SLOVEUHA bO&UA I HEactSOVIMA MAKE.DOUI|A CB.UA GORA Najmanjša plača v podjetjib Na.jmanjša plača delavcev, ki neposredno proizvajajo Največja plača delavcev Največja plača v podjetjih Leta 1954 3.700— 7.400 4.000— 7.664 7.904—24.028 9.600—35.000 Leta 1955 5.200— 7.488 5.409— 9.360 10.400—24.960 13.728—50.128 Povprečne mesečne tarifne postavke v industriji in rndarstvu nudijo naslednjo sliko: NajmanjSa plaSa v podjeijih Najmanjša plača delavcev. kl neposredno proizvajajo Največja plača delavcev Največja plaLa v podjetjih Leta 1954 5.830 6.01» 14.200 19.226 Leta 1955 6.391 6.736 16.899 25.800 nih vrednosti tarifnih postavk v vseh kategorijah delavcev. Tarifni pravilniki iz leta 1955 so prinesli nekatere pozitivne spremembe v razmerju med naj-višjimi in najnižjimi tarifnimi postavkatni. Ceprav se je od leta 1954 do leta 1955 razpon med povprečni-mi tarifnimi postavkami po-večal, vendar analiza tarifnih pravilnikov v posameznih pod-jetib kaže, da to ni bilo povsod tako. Razpon med najvefjo in najmanišo plačo delavcev, kl ne-posredno proizvajajo v 37 od okrog 200 podjetij, se ni zvcčal tcmveč je manjši od razpona v letu 1954. V kovinski industriji je bil v 9 podjetjih od 20 pre-gledanih ta razpon zmanjšan. Do takega zmanjšanja je pri.šlo za-radi povecanja plač najnižje plačanih delavcev in zaradl cmanjšanja plač najbolje plača-nim delavcem v podjctju. Tako je bila na primer v TAM (tovar-na avtomobilov Maribor) najniž-ja postavka v podjetju povcčana za 13,5'/«, najnižja postavka de-Iavcev za 18°/», plača direktorja za 50,5»/». Postavka najvišje pla-Sancga delavca pa je bila zraanj-šana za 25,6«/.. Kaže, da so priporočilo sindi-Vata, naj bi povečanje obračun-skega sklada plač v letu 1955 zs i do 5'/o, izkoriatili za boljšc pla-čanje strokovnega osebja razu-meli kot priporočilo za poveča-nje plač direktorjev In usluž-benskega kadra, kar samo po sebi ne bl bilo napačno, če ne bi hkrati ponekod zmanjšall plaie visctkokvalificiranih stro-kovnih delavcev. Vsckakor pa je treba upoSte-vali, da se vzporedno z zviša-njem življenjskega standarda delavcev ne večajo samo abso-lutni dohodki, temveč tudi raz-poni plač v korist tistih delav-cev in uslužbencev, ki so glavnl nosilci povečanja proizvodnje, dviga produktivnosti dela in izboljšan.ja ekonomskega nčinka naše gospodarske dejavnosti. Noben državljan sociall-stične Jugoslavije, tei sode-luje in tudi ODLOČA v katerem koli organu druž-benega upravljanja, NAJ NE BO BREZ »WA-SE SKVPNOSTU, glasila Predsedstva Zveznega od-bora SZDh Jugoslavije. OredntStvo :n glatma uprava .Naže »kupnostl« (v srbohrvaSilnl .NaSe »3)edni!-e«) Beograd. Dečanska 35/IV. telefon 20-118. — G-lavnl In odgovornt urednlk LJubisav Markovi* - UredniSkl odbor (n doplsništvo za Sloveniio, LJublJana. Ul. Toneta Tomšifa 9/TI.. telefon 21-605 — Uprava »Naše skupnosti« za Slovenijo, Ljubljana. UL Toneta TomSlfa S/Tl. telefon 21-832. poStni predal 29. tekofi račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-5-Z-367, 8 posebno oznako »za NaSo skupuosf«. — TUka Casoplsno-založnlško podjetje »Slo venski poročevalec«. — Za tisk odgovoren Franc Plevel.