R 5 54 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.L26 66001 KOPER PRIhviURSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 11 (9923) TRST, sobota, TL januarja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vaša Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je Ustol v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ŽE PRIHODNJI TEDEN POSVETOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Načelniki parlamentarnih skupin bodo danes sporočili nezaupnico Andreottijevi vladi Ministrski svet bo verjetno odstopil že v ponedeljek - Kmalu CK KPI - Predlog o ^nadzornem odboru načelnikov skupim RIM — Konec tedna bo tokrat pomenil konec Andreottijeve vlade, r j« sicer manjšinska, vendar se lahko pohvali z nepričakovanim rekordom, da je trajala poldrugo leto, morda najdaljše obdobje, kar jih povojna italijanska zgodovina. Danes popoldne bo namreč pred-*®onik vlade sprejel na ločenih sestankih načelnike devetih parlamen-®rnih skupin. Prvotno so mislili, da o Andreotti sprejel samo načelni-e skupin ((julijskega sporazuma*, endar je sklenil drugače. Povabil J? na razgovor predstavnike deve-'h skupin, ki so na tak ali druga-način podpirale njegovo vlado ^roma niso glasovale za nezaupni-®°; Tako se bodo v njegovem kabi-zvrstile delegacije PRI, PSI, PSDI, KPI. »Siidtiroler Volks-^rteb, Neodvisne levice, KD in aesničarske DN. Iz ust predstavni- Giorgio Napolltano (KPI) Benigno Zaccagniui (KD) jvtv KPI, Neodvisne levice, PSI, PRI po,? drugačnimi motivacijami, tudi naj - J3? Andreotti slišal zahtevo, Vepi adst°Pi.' medtem kb mu bodo SVp rto Predstavniki KD, PLI in dni izraženo zaupanje. Dva Poiv,P?znNe, verjetno v ponedeljek riiial' ’ do Andreotti šel na Kvi-bijK * 111 sporočil predsedniku repu-Sied^| e°neju, da je vlada odstopila; šc ' f Eodo nagla posvetovanja in d,'entt^d koncem tedna se bo An-ses,l | spremenil v «mandatarja za Wo° Pdve 'dade*- Sele tedaj se s6sL ?ačela dejanska pogajanja o n( j Vl vlade in torej novi politič-h0 Populi, čeprav mnogi trdijo, da tj Pbreotti skušal ponovno sestavi-»obarvno demokrščansko vlado. V^jet°re.' ne 1,0 ni^ spremenilo? S n" s ■^tiri lectne. V tem času pa se Sj 0 spremeni marsikaj. Ni težko straPntfdstavl^ti- da bodo morale čas,, e- Predvsem pa KD. v lem Su občutni se bodo pogajanja za seda ii”0Ve vEidc zavlekla tri. mor-lahjjd *-ec*nc- V tem času pa odprla sreda slepe ulice. Mi smo povedali svoj predlog o enotni vladi, pripravljena pa smo razpravljati tudi o morebitnih drugih predlogih, pod pogojem, da ustrezajo pptrebam Italije. Potrebna nam je ugledna, reprezentativna vlada, odnos sodelovanja in soodgovornosti med strankami in vlado*. Tudi tajništvo PSI vabi KD, naj oblikuje konkretnejše predloge, Ker so «perspektive še vedno nejasne*. Zaskrbljeni so tudi socialdemokrati, ki jim ni jasno, kaj Sje bo zgodilo in se boje predčasnih volitev, na katerih bi njihova stranka verjetno izginila s pozorndce. Pravzaprav kažejo ob pričakovanju KPI in PSI po novih predlogih največjo brezbrižnost sami demokristjani. Sklenili so krog enotnosti v lastnih vrstah in se sedaj hahljajo. Vendar so v krogih blizu demokr-ščanskega vodstva dali razumeti, da so pripravljeni dogovoriti' se o spremembi zakonov, o katerih je bil napovedan referendum. Res so se sinoči sestali predstavniki šestih strank in o tem razpravljali. Obenem pa naj bi KD bila pripravljena oblikovati nekakšen «stalen odbor na čelnikov parlamentarnih skupin*, ki podpirajo vlado. Ta odbor, ki bi «de faeto* bil očitni dokaz o tem, da obstaja nekakšna «večina*. naj bi nadzoroval dejavnost vlade in ji da jal ustrezne smernice. Medtem se je. po dvajsetih urah razprave, zaključila konferenca dc-mokrščanskih poslancev. Spregovorilo jih je nad osemdeset, vendar se zasedanje ni spremenilo v bojno polje, kot so si nekateri mislili. Sklepi vodstva KD niso zadovoljili nikogar. je že tako, toda v demokr-ščanskih vrstah se je prikazala e notnost, kakršne že dolgo niso poznali. Celo De Carolis je v svojem govoru opilil ostre robe, medtem ko je Andreotti bil zelo previden in diplomatski. Nikogar ni kritiziral, ker v tem trenutku potrebuje čimveč prijateljev, nikomur se ne sme zameriti, če hoče cel in zdrav previhariti krizo. Zadovoljen je bil tudi Zaccagnini, ki je poudaril, da mu je uspelo u-stvariti enotnost v demokrščmskih vrstah. To je še trdneje pribil,Pipco-li, ko je dejal, da je «linija vodstva dejansko tudi linija parlamentarnih skupin in tajnika, zato pa jc tembolj obvezujoča za vse*. CANDIDA CURZI IZRAELSKO-EGIPTOVSKI POGOVORI O SINAJU Zasedanje vojaške komisije v Kairu še ni rodilo konkretnih rezultatov Poleg vojaških se bodo v ponedeljek začela tudi politična pogajanja - Sadatov intervju jeruzalemskemu dnevniku Andreotti (Telefoto ANSA) KAIRO — Zasedanje mešane vojaške egiptovsko - izraelske komisije so prekinili ob koncu tedna za nekaj dna. Izraelski predstavniki pod vodstvom obrambnega ministra Weizma«a so se vrnili v Tel Aviv, zasedanje komisije pa naj bi obnovili v torek ali- sredo prihodnjega tedna. Medtem ,pa se bo v ponede ljek sestala v Jeruzalemu tudi politična mešana komisija pod vodstvom zunanjih ministrov Dajana, ki je pravkar zaključil obisk v I-taliji, ir Kamala. V tem trenutku je praktično nemogoče ugotoviti, kakšne so perspektive, da bi ti razgovori bili u-spešni. Za sedaj je gotovo, da konkretnih rezultatov še ni. kar pa sicer ni nič čudnega glede na tridesetletne spore med obema državama. V krogih obeh delegacij poudarjajo, da je že samo Rojstvo, da se obe strani pogovarjata, namesto, da bi streljali ali se ignorirali, vzpodbudno in pomeni nedvomno korak naprej. Toda do konkretnih rezultatov je pot še dolga: tako v Kairu kot v Tel Avivu krožijo sicer vsemogoče vesti o dogovorih, ki naj bi jih dosegli, oziroma o sporih, ki naj bi izbruhnili, vendar vseh teh vesti ni mogoče preveriti. Kolikor toliko zanesljiva je le vest o nekakšnem REAKCIJE V ITALIJI IN FRANCIJI NA NOTO cSTATE DEPARTEMENTA* V • / Ogorčenje naprednih strank in zadrega KD zaradi vmešavanja ZDA v italijanske zadeve Granelli (KD): Zavračamo vmešavanje, vendar upoštevamo mnenje ZDA Zadovoljstvo v Quay D’Orsavii in ostra polemična izjava KP Francije RIM ~ Mnogi-sumijo, da je ameriško ripraCo kdo iz Italije, prosil, naj poseže na znan način in posvari italijanske stranke pred »komunistič-no nevarnostjo*. Sedaj pa se prav tako mnogi komentatorji sprašujejo, ali si - »neznani* politiki niso morda priskrbeli ^medvedjo uslugo, saj je izjava «State Departementa* dosegla prej. nasprotni učinek, nikakor pa onega, ki so si ga morda tudi v Washinglonu > nadejali. Že socialisti so v svojem prvem komentarju ugotovili, da je ameriški poseg v italijanske notranje razmere bil «okoren in neroden*. Tega se sedaj zavedajo tudi politični voditelji, ki so se znašli pod pritiskom čustev užaljenega narodnega ponosa in izpostavljeni očitkom levičarjev, da sprejemajo omejeno suverenost. Celo ................ SEJA VODSTVA FEDERACIJE CGIL-CISL UIL Cilj sindikatov je odprava brezposelnosti do leta 1980 Prihodnji teden dveurne prekinitve dela in delavske skupščine spremeniti svoja se-1 če jim je do tega, to »TKT1JeJ° do srečnega zaključka rUr a.D*ctono operacijo politične ki- j " V ^nj.a stalila, ® speljejo RIM _ «Dolžni smo vam pojasni- so, na primer, objavili s seje komuni- vedaIga-VOdstva. Kot je ža napo- Stič£*dtl' dokument nesfa vodstva. 1 Rajelta časnikarjem dan tevi vodsi-vo KPI vztraja pri zah- 4a°čaC 0 enotni demokratični vladi in »misel, da bi KD lahko fhzhm9 KPI s tem noče Costov !>°šajanj, vendar misli c|a ..p' pritisk na demokristjane, ^Prisilijo k resni razpravi o goiiuretnih rešitvah. V sedanjih po-nadaljuje vodstvo KPI. eni ,!la sposobna oblikovati kakr-Pic 1 resen predlog, ker se je zašili®? v mrežo lastnih strankar-. 11 spekulacij*. Se^?^u.n'sti imajo, kot zadnje ča-bjavj|. - trdno živce Tako so o-statii tudi koledar prihodnjih se-do|a. ' k' kaže, da pričakujejo Hejir Pogajanja: V torek se sesta-HeVLdeželni tajniki KPI. ki bodo baze ^fr-iu Poročali o stališčih •• januarja pa je na vrsti v danX' CK KPI. pribor pa so komunisti presta n'' da še obstajajo možnosti ^razumevanje, vcn'dar se cKD vian ,.odree> alibiju, da je mogoče Pr0aa,' v Italiji .samo z dobrjmi stia vS's>' k°t poudarja član vod-KPI Giorgio Napolitano. polil'®pr'eani smo», nadaljuje Na-an°. »da s« za nas križa ni !o čemu ni tajništvo federacije do-iočilo datuma napovedane splošne stavke.* S temi besedami .je Pierre tovarniški delegati, v pni polovici pred tremi desetletji, ko je De Ca speri pognal komuniste in socialiste iz vlade, žel ameriško odobravanje in mahal z znanim kosom kruha iz ZDA za lačne italijanske reveže, ni bilo mnogim po godu, da je KD bila osumljena, da deluje kot (ameriška stranka*, vendar so bila leta hladne vojne, ko so svet manihejsko delili na »svobodno* in »zusužnjano* poloblo, sredi katerih se je vila železna zavesa. Tako so se tokrat strinjali z noto ameriških oblasti samo neofašisti in liberalci, -poleg, seveda, tistih prenapetih demokrščanskih poslancev, ki so 20. junija .predlanskim želi oseben uspeh prav zaradi protikomunistične križarske vojne, ki so jo tedaJ vodili. Tako je lahko Massi-mo De Carolis zadovoljno izjavil: »Ameriško stališče ni sipelg biti drugačno. Tako mislijo vsi Amerikanci. Nalili so čistega vina vsem, ki "o si delali utvare*. In Felici (prav tako KD): «Carter is bil čudovit. Naredil je, kar je bila njegova dolžnost*. Te-sini (član vodstva KD): »Izjava je pozitivna*. Bolj praktično je Cumi-netti (KD) mnenja, c)a je ((ameriško stališče pač treba upoštevati, saj delujemo v driflžbj s tržnim gospodarstvom*. Vendar teh mnenj ne gre jemati kot uradno stališče KD, prej to dokaz olajšanja, ki so ga «ultrasi» večinske stranke čutili ■ po sklepih lastnega vodstva, da ne bo dopustilo vstopa KPI v vlado in psihološki'podpori »velikega zaveznika* onstran o-ceana. Vodilni politiki KD so v zadregi. Zaradi narodnega ponosa zavračajo ((medvedjo uslugo* iz Washingtona, tali je, ko je dejal: »Njihova stališča : o bila že zdavnaj, znana. Ni jih bilo treba vprašati za mnenje.* In je še dodal, da izjava »State De-partenrenta* gotovo ne bo rešila zapletene italijanske krize. Na izrecno vprašanje, ali bo vlada protestirala pr je Forlani spet odgovor i dvoumno: »Čemu, saj ne gre za vprašanje zunanje politike.* Mnogi so iz tega odgovora sklepali, da se Forlani ne razburja na Carterjeve svetovalce, pač pa na Italijane, ki so zahtevali ameriški poseg. Uradno stališče KD pa je povedal Granelli: «Mi zavračamo vsako vmešavanje, vendar smo pozorna na izraze zaskrbljenosti zaveznika, na katerega nas vežejo prijateljska čustva in mnoge koristi.* r Glasilo KPI «Unita» je vsekakor naravnost obtožilo siie znotraj KD. ki jim gre za čelni spapad, da so »zpOslovale* ameriško izjavo. Tajnik PSDI Romita je prav ta ko zaskrbljen zaradi posledic, ki jih lahko ima1 ameriška izjava, ko poudarja, da Italijanom »ne sme nihče svetovati, po kakšnih politični! kriterijih naj delajo.* Glasilo PRI »Voce repubblicana* graja ameriški poseg in pri tem poudarja, da ZDA še enkrat' dokazuje jo, da ne razumejo italijanske politike. Kot primer republikansko glasilo navaja dogodek izpred petnaj stih let, ko so v Washmgtonu izražali zaskrbljenost ob snovanju levosredinske vlade, češ da bo pod pri tiskom nevtralistične PSI spremenje- (Nadaljevanje na zadnji strani) načelnem dogovoru, po katerem bo do Sinajski polotok razdelili na tri deie: prvi del naj bi bil pod egip tovsko vojaško zasedbo, drugi pas naj bi bil popolnoma demilitariziran in pod egiptovsko civilno upravo, v tretjem oasu pa naj bi nastanili mednarodne čete OZN. Uradne izjave, ki so jih dali protagonisti sedanjih pogajanj, ne pri pomorejo k temu, da bi bil položaj bolj jasen. Voditelja mešanega vojaškega odbora, obrambna ministra Gama« in V/eizman. sta ob prekinitvi zasedanja imela kratko srečanje s časnikarji, na katerem je egiptovski predstavnik vztrajno molčal, izra( ’ Vi pa je trdil, da'egiptovski - . ' rgi «niso sprejemljivi*. Weizmat . med drugim dejal, da je imel nriliko videti egiptovski na črt o ureditvi Sinaja, ki pa ga ne bo nes-' s sabo v Jeruzalem, kajti «raje imamo ideje, kot napisane besede*. Da bi pn slika ne bila preveč negativna, je Weizman hitel zatrjevati, da »nekaj pa smo vendarle dosegli*, čeprav ni znal ali-hotel povedati, za kaj gre. Morda pa je značilno, da je Weizman samb nekaj ur po povratku v Tel Aviv dal bolj optimistične izjave, kot na primer, da so stališča obeh strani sedaj bližjd, kot so bila na začetku pogajanj, pa čeprav je po drugi strani priznal, da ni še mogoče govoriti o specifičnih rezultatih. »Marsikaj bo tudi odvisno od poteka za sedanja politične komisije, ki bo zasedala v Jeruzalemu*, je dodal i-zraeiski obrambni minister. Na egiptovski strani pa beležimo prvi intervju nekega egiptovskega predsednika izraelskemu časopisu. V intervjuju za dnevnik »Jeruzalem post* je predsednik Sadat nanizal nekaj misli in ugotovitev, ki pa so včasih tudi v nasprotju med sabo in odražajo sedanjo negotovost gle de rezultatov pogajanj, Tako je na primer Sadat v uvodu zelo odločno poudaril, da so pogajanja nujno obsojena na neuspeli, če Izrael ne jip privolil v popoln umik čet z zasedenih ozemelj. Prav tako je egiptovski predsednik označil kot »absurdne* zahteve Izraela, da naj bi ohranil vojaško nadzorstvo nad naselbi nami na Sinaju tudi po morebitni vrnitvi polotoka Egipčanom. Po drugi strani pa je Sadat presenetljivo nakazal možnost, da bi prišlo do nekakšne izmenjave ozemelj: Izrael bi ohranil tiste dele Sinajskega polotoka, kjer ima svoje naselbine, v zameno pa bi odstopil enakovreden del svojega ozemlja Egiptu. Egiptovski predsednik je tudi ponudil Izraelu vrsto jamstev, ki naj bi o-lajšala popoln umik izraelskih čet: demilitarizacijo širokih področij, prisotnost čet OZN, svobodo plovbe po vseh vodnih poteh na tem področju, pa celo možnost, da bi ostale na egiptovskem ozemlju izraelske radarske izvidniške naprave. Toda tudi sam Sadat v intervjuju jeruzalemskemu dnevniku daje razumeti, da se Izrael z vsepr tem ne zadovoljuje: »Varnosti ne zagotavljajo toliko 'ozmelja, kolikor volja posameznih strani. Žal se mi zdi, da se znova spopadamo s starimi zaprekami. Doslej je Izrael raje imel teritorije, kot pa mir, toda kako je mogoče misliti, da bi nekdo privolil, da bi drugim odstopil lastno zemljo?* Skrajno spravljiv je bil Sadat tudi glede vprašanja Palestincev: dopustil je možnost, da bi jim na začetku zagotovili samo neko omejeno obliko avtonomije, s pogojem, da bi se Izrael obrezal, da jim v naslednji fazi zagotovi pravico do samoodločbe. »O trajanju prehodne dobe — je dejal egiptovski predsednik — se bomo brez težav dogovorili.* Ob pomanjkanju konkretnih rezultatov prav pridejo tudi visoko doneče pobude, kot ona, ki jo je Sadat napovedal prav v intervjuju »Jeruzalem postu*. Dejal je, da je sklenil na gori Sinai sezidati »trojno svetišče*, ki ga bodo sestavljale mošeja, krščanska cerkev in sinagoga. To področje je sedaj ped izraelsko vojaško zasedbo, Sadat pa je izrazil upanje, da bo že prihodnje leto lahko odšel molit na kraj, kjer bo stalo svetišče, (tm) februarja pa konferenca vseh delegatov italijanskih tovarn. Carniti je na koncu v nekaj stav-1 obenem pa bi. jo vsaj delno radi iz-Carniti odprl zasedanje ((sindikalne-i kili, preden je prešel k podrebnemu | koristiti, ga parlamenta*, ki šteje 180 članov, j opisu, sindikalnih točk, orisal smisel j Tako so o tem Prebral je podrobno poročilo, dolgo j »srednjeročnih zahtev* političnim 74 strani, v katerih je do podrobno ’ strankam. Gre za cilj, da bi v treh sti navedel zahteve, od katerih sin- J letih odpravili brezposelnost v Ita- ■ ■ 1 _____ ■ IM! m : I. i.,. mrvooin tri dikalno gibanje ne namerava odstopiti ves čas razpletanja sedanje vladne krize. »Nismo se umaknili s pozormce,* je poudaril Carniti, ko jc pojasnil, da so splošno star ko preklicali zaradi globokih političnih sprememb, do katerih je prišlo med decembrom in januarjem. ' Sindikalna pobuda je bila uperjena proti' vladni gospodarski politiki, toda medtem je izbruhnila vladna kriza in »sogovornik* sindikatov so postale stranke, ki ravnokar razpravljajo o novem vladnem programu. Zato bo sindikalno gibanje v zvezi z zahtevami za «obdobje premeščanja krize* postavilo svoje podrobne zahteve in pričakuje, da ga bodo politične stranke osvojile. Carniti je poudaril, da sindikati nasprotujejo predčasnim volitvam. Glede načina, kako izvesti ustrezen pritisk, je Carniti v imenu enotnega tajništva predlabal, naj bi pri hodnji teden v vseh delovnih obratih prekinili delo za dve uri in sklicali delavske skupščine, da bi na teh razpravljali o trenutnem politično - sindikalnem položaju in zahtevah sindikatov. Du konca januarja inVj bi se v vseh pokrajinah zbrali liji. Tej zahtevi morajo vlada in stranke podrediti vse gospodarske načrte in investicije. Pri tem je Carniti poudaril, da je sedanja kriza dramatična, kar dokazuje podatek, da je -jeseni padla industrijska proizvodnja za 5,5 odst., zaposlitev v lanskem letu pa za 1,2 6dst. Dejansko brezposelnost v Italiji narašča neprenehoma od leta 1974. Te težnje italijanskega družbenega razvoja je mogoče zasukati le s krepkimi posegi na področjih reorganizacije industrije, z investicijami na Jugu, v gradbene dejavnosti, prevozne strukture, energetske vire ter kmetijstvo. Razprava na seji vodstva sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL se nadaljuje danes, ko bodo verjetno odobreni ustrezni dokumenti in stališča. (st.s.) KOPENHAGEN — Zahodnonem-ški kancler Schmidt je opravil včeraj . enodnevni obisk, v Kopenhagnu, kjer je imel pogovore s predsednikom danske vlade Jorgensenom. Pogovarjala sta se o odnosih med obema državama Iti o problemih EGS, pa tudi o najnovejšem razvoju položaja na Bližnjem vzhodu. - kako naj se vedeta KD in vlada, razpravljali še prejšnjo noč na zaupnem sestanku Moro, Zaccagnini in Andreotti. Zdi se, da vlada (kljub zahtevi tajnika zunanjepolitične komisije zbornice Fracanzanija, poslanca KD) ne bo javno protestirala zaradi ameriškega vmešavanja v italijanske notranje z-ideve. Ni pa izključeno, da bo po diplomatski poti skušala ubrzda-, ti pretirano občutljivost veleposlanika Gardnerja. Foriani, ki so ga časnikarji vprašali za mnenje, je med vrsticami priznal, da je pobu -da za ameriško izjavo prišla iz I- Atentat na funkcionarja družbe SIP Pripadniki rdečili brigad so včeraj Roso. ki je zadolžen za stike z atentatu na zadnji strani. zjutraj napadli in ranili ravnatelja javnostjo. Na sliki: ranjenec takoj telefonske službe SIP Raffaeleja De po sprejemu v bolnišnico. Poročilo o (Telefoto ANSA) kitajska posreduje v sporu med Vietnamom in Kampučijo PEKING — Po dvotedenskem molku je Kitajska včeraj uradno objavila mirovni načrt v treh točkah za rešitev spora med Vietnamom in Kampučijo. Načrt, ki predvideva med drugim popoln umik čet ene države z ozemlja druge, je orisal namestnik ministrskega predsednika 'či Teng-kuei nred srečanjem z japonsko delegacijo, pozneje pa so ga potrdili še pooblaščeni viri. Z objavo mirovnega načrta so bito potrjene vesti prejšnjih dni. po katerih naj bi Kitajska posredovala v sporu. Prav tako kaže, da se trenutno mudi v Pekingu namestnik (.vnanjega ministra Vietnama Phan Hien, ki velja za izvedenca za mejna vprašanja. Po vesteh iz diplomatskih krogov naj bi Hien dopotoval v kitajsko glavno mesto že 7. januarja, njegovi pogovori s kitajskimi voditelji pa so bili v pretežni meri posvečeni sporu s Kampučijo. Medtem pa je tudi iz Kampučije zaznati večjo pripravljenost na pogajanja z Vietnamom. ’ Radio Pnonr Penh je včeraj — prvič po 31. decembru; ko sta Vietnam in Kampučija prekinili diplomatske odnose — govoril o želji po »iskrenem prijateljstvu* z vietnamskimi sosedi, prav tako pa v uradnih virih zagotavljajo, da so se vietnamske čete umaknile s kampučijskega ozemlja, kar zado-biva poseben pomen glede na uradno stališče Pnom Penha, da ne začne pogajanj s Hano-iem, dokler bo en sam vietnamski vojak na kampučijskih tleh. V vojaških krogih v Bangkoku, kjer so navadno dobro obveščeni o položaju na meji med Vietnamom in Kampučijo, sicer zagotavljajo, da so nekateri vietnamski oddelki še vedno na kampučijskem ozemlju, in sicer na področju «papiginega kljuna*, po drugi strani pa potrjujejo, da je vsakršna vojaška dejavnost praktično prenehala že 9. januarja. Bumedien v Moskvi MOSKVA — Alžirski predsednik Bumendien je zaključil svoje pogovore s sovjetskimi voditelji, s katerimi je obravnaval predvsem položaj v Afriki ter najnovejši razvoj na Bližnjem vzhodu. Kot poroča TASS, so v pogovorih s predsednikom vlade Kosiginom, z zunanjim ministrom Gromikom in s članom politbiroja Suslovom zabeležili »skupno stališče* I glede obravnavanih problemov. ................ ŠkandalSindona: Ni. Barone zvračal obtožbe na bivše kolege MILAN — Najboljša obramba je napad pravijo nekateri strategi in Mario Barone, bivši pooblaščeni upravnik zavoda «Banco di Roma* se je med včerajšnjim zasliševanjem tako držal tega načela, da skorajda ni do-' volil do besede sodnikoma Urbisciju in Violi. V štiri ure in pol dolgem monologu je Barone skušal prevesiti na svojo stran tehtnico pravice s tem, da se je prikazoval kot žrtev zarote in da je obtoževal nekatere funkcio-hiuje rimske banke, na katerih priče- vanju sta sodnika osnovala obtožnico. Ob koncu zasliševanja ni nihče od udeležencev hotel črhniti niti besedice s časnikarji, če pa naj verjamemo govoricam, ki so' se medtem razširile, naj bi Barone izjavil več ali manj sledeče: «Luciano Puddu in Ferdinando Ventriglia me obtožujeta, da imam seznam privilegiranih Sindo-novih klientov? To je dokaz, da vesta zanj in vama lahko pokažeta kje je, medtem ko osebno ne vem o dokumentu ničesar, ker ga nisem' m kdar videl*. In kaže, da je v samo-/,agovoru vsaj delno uspel, če je res, da ga bosta Viola in Urbisci v prihodnjih dneh soočila s funkcionarji rimske banke. V ospredju preiskave je torej še redno seznam 500 klientov, ki so s pomočjo Sindone izvozili v Švico lastne kapitale. Cilj preiskovalcev ni toliko odkriti imen izvoznikov, tudi ker je sodni postopek proti njim nemogoč.,, bgč pa _ ugotoviti,,. če jim je »Bancu df Roma*, ki je pied stečajem upravljal Sindonove banke, vrnil denar kljub nasprotnemu mnenju guvernerja osrednje banke Carlija in s tem hudo oškodoval državo in male delničarje banke «Privata Italiana*. Zakaj pa Barone tako krčevito zanika, (ja bi vedel za seznam klientov? če naj verjamemo odv. Melziju, ki zastopa male delničarje, se skuša tako otresti obtožbe privilegiranega bankrota. Melzi se je med drugim prijavil kot prizadeta stranka proti Baroneju, sodnik Urbisci pa je na zahtevo bančnikovih zagovornikov odložil odločitev v tem pogledu. V Nevv Yoiku je medtem zvezno sodišče razpravljalo o izročitvi Mi* chela Sindone italijanski pravici. Spopad med obtoženčevimi zagovorniki, ki so prikazovali odvetnika kot političnega preganjanca in javnim tožilcem, ki je osvojil zahtevo italijanskega sodstva, je bil zaenkrat neodločen. Predsednik sodnega zbora je odložil obravnavo, ki se bo nadaljerala v kredo, 18. januarja, (vt) —«----—-------1 PODPREDSEDNIK STOPPER PRI ANDREOTTIJU VLADA NAJ ČIMPREJ DOLOČI POGOJE ZA URESNIČITEV INDUSTRIJSKE CONE Srečanja so se udeležili tudi odbornik za načrtovanje Mauro, predsednik EZIT Antonini in poslanec Beici - Zagotovljeno redno delovanje mešanih komisij ■ Razgovori deželnega odposlanstva tudi na ministrstvih za zunanje zadeve in industrijo GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE V ROSSETTIJU MOJSTRSKA INTERPRETACIJA «VELIKANOV> Poglobljeni režijski pristop Žarka Petana in suverena igra z Dušo Počkajevo na čelu je sugestivno pričarala svet na robu fantazmagorije, med duševnim in realnim, med poezijo in njenim nasprotjem Predsednik ministrskega sveta Andreotti je včeraj v Rimu sprejel podpredsednika deželnega odbora Stopperja, odbornika za načrtovanje in proračun Maura in predsednika Ustanove za industrijsko con.) v Žavljah Antoninija. Prisoten je bil tudi demokristjanski parlamentarec Belci. Sestanek so sklicali z namenom, da bi omogočili koordinacijo posegov predstavnikov državne uprave in dežele Furlanije Julijske krajine v italijanskih delegacijah mešanih komisij, ki so bile ustanovljene na podlagi osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Na srečanju so vzeli na znanje, da se je redno začelo delovanje številnih komisij, zlasti kar zadeva izvajanje gospodarskega dela sporazumov. V tej zvezi so izrecno o-menilj komisije za blagovno izmenjavo, za vodno gospodarstvo, za maloobmejni osebni in blagovni promet, za nove mejne prehode, za varstvo narave oziroma za za ščito Jadranskega morja pred o-nesnaženjem ter za družbeno in kujtumo sodelovanje. Predstavniki deželne uprave in EZIT so predsedniku Andreottiju orisali svoja gledišča do rezultatov nedavnega zasedanja mešane komisije za skupno industrijsko cono v Benetkah. V tej zvezd so poudarili potrebo, da bi osrednja vlada čimprej s posebnim navodilom precizirala pogoje za uresničitev industrijske cone ob istočasni zaščiti krajevnih in ekoloških vrednot. Stopper, Mauro in Antonini so nadalje poudarili, da bi morala vlada čimprej dostaviti naši deželi, da bo slednja lahko izrazila svoje mnenje, besedilo delegiranih odlokov o finansiranju javnih del in infrastruktur, ki jih vsebujejo izvršilni programi in ki se konkretno nanašajo na gradnjo 09 vi h cest na Tržaškem, na speljavo obvozne ceste na Goriškem, na tovorni postajališči pri Fernetičih in pri fitan-drežu ter na nove cestne povezave ob meji. Predsednik ministrskega sveta je zagotovil, da bodo mešane komisije redno nadaljevale s svojim delom tudi v bližnji prihodnosti in da bo vlada v čim krajšem času izdala delegirane odloke, hkrati s tem pa preskrbela za koordinacijo posegov v zveži z izvajanjem posameznih določil osimskih sporazumov. Podpredsednik Stopper, ^odbornik Mauro in Antonini so se udeležili tudi dveh delovnih sej na ministr stvih za zunanje zadeve in za industrijo, Na p>rvi seji so obravnavali predvsem vprašanja, ki zadevajo raziskavo tal na kraškem območju, kjer je predvidena uresničitev skupne industrijske cone. Konkretno je bil govor o I sodelovanju med državnimi in deželnimi organi ter o finansiranju omenjene raziskave. Na seji s predstavniki ministrstva za industrijo pa so vzeli v pre tres vprašanje spiska blagovnih vrst in proizvodnih dejavnosti, ki naj ne bi imele dostopa v industrijsko cono. Obravnavali so tudi vrsto carinskih vprašanj: v tej zvezi se je izoblikoval predlog, naj'bi pristojni organi izdali posebna navodila glede uskladitve carinskih norm, ki veljajo za tržaške proste cone, s potrebami bodoče skupne industrijske cone na Krasu in pa podrobna navodila glede poslovanja industrijskih obratov v okviru cone. Tega sestanka se je udeležil tudi direktor Zveze tržaških indu-strijcev dr. Susmel . • Vladni komisar prefekt Molinari, ki zapušča svoje delovno mesto se je včeraj uradno poslovil od tržaškega občinskega odbora. Za njegovo delo v našem mestu se mu je v imenu občinske uprave zahvalil župan Spacci- ni, ki mu je tudi izročil v dar umetniško reprodukcijo občinske palače. • Jutri, 15. januarja, zapade rok za ureditev premoženjskega stanja zakoncev, zaradi česar bo matični u-rad tržaške občine v Pasaži Costanzi posloval tudi v nedeljo od 8, do 12. ure. 9 Statistični urad tržaške občine bo v dneh od 15. do 21. januarja izVedel raziskavo o delovni moči na našem območju. V tem obdobju bodo obiskali 348 družin, ki so jih izžrebali iz a-nagrafskega seznama bivajočih v tržaški občini. Sinočnje enkratno gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane je privabilo v gle dališče Rossetti lepo število gledalcev (vtis smo imeli, da je bilo tokrat le nekaj več italijanskih someščanov kot kdaj prej ob podobnih priložnostih), ki so se lahko prvič seznanili s poslednjo Pirandellovo igro «Velikani z gore*. Gotovo je že samo v tem dejstvu velik pomen tega gostovanja, saj ni kar tako, če predstavi gledališče iz druge kulturne sredine v našem mestu prvič delo italijanskega avtorja in to povrhu Pirandella, ki je izraziti italijanski «nacionalni avtor» ne glede na univerzalnost njegove govorice in filozofije. Toda pomembnost sinočnjega gostovanja Drame je šla še mnogo preko tega: izrazila se je v sami postavitvi in njeni realizaciji, ki je segla globoko v svet Pirandellove fantazije in večne igre med notranjim in zunanjim, med namišljenim in resničnim, med sa- njo, ki postaja resnica, ko prestopi mejo intimnega; segla je v te globine in iz njih pričarala na oder avtorjevo sporočilo na način, ki je potrditev doumljenosti njegovega predsmrtnega spoznanja, da je le v svetu domišljije resnica o življenju, da se le v svetu domišljije realizira bivanje kot poezija, ki je smisel človeškega. V njej se zrcali življenje v lastni podobi v mitičnih prividih, izven nje je gola racionalnost, je v bistvu poraz poezije, to je poraz življenja. / Mislim, da je režiserju Petanu in nastopajočim uspelo z dognano razčlembo dela in suvereno interpretacijo na težko prekosljiv način ponazoriti ta fantastični ali fantazmago-rični Pirandellov svet, ki je navzlic hermetičnosti fabule in igre simbolov zadobil v■ sklenjenem loku dejanj v igri komedijantov in njiho vem soočenju z nevidnimi velikani podobo utelešen; resničnosti, da poezija lahko živi samo v irealnem sve- tu čarodeja Cotrona in nujno podleže v realnem svetu mogočnih velikanov, ki niti niso tako daleč od fantazije, saj smo to navsezadnje vsi mi, njihovi služabniki. Morali bi se podrobneje ustaviti pri posameznih kreacijah, a v časovni stiski to ni mogoče. Naj zato le omenimo izjemno igro Duše Počkajeve kot kontese lise, Rudija Kosmača kot čarodeja Cothneja, Polda Bibiča 1cot Croma, Ive Župančičeve kot Diamantke, Borisa Juha kot grofa, Ivanke Mežanove kot Sgriccie v celotnem ubranem ansamblu, lepo fantazijsko zasnovano sceno Melite Volk, kostume Alenke Bartlove in glasbo Urbana Kodra, ki je imenitno soustvarjala atmosfero. Dolgotrajen aplavz občinstva je bil zgovoren dokaz, da je predstava doživela uspeh in da je kljub veliki miselni zahtevnosti pritegnila največjo pozornost gledalcev. MiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHitiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiMiiiitfiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiufiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiMMitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiimniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiviuiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifniiiiMiiiiimiiiintii OZRAČJE NAPETOSTI SE SE NI POLEGLO Neznanci skušali podtakniti ogenj v nekem stanovanju pri Sv. Justu V njem je de pred kratkim stanoval načelnik političnega oddelka kvesture dr. Volpe - Aretiran misovski mladinec v zvezi s predvčerajšnjim atentatom pri Porticih - Skrivnostni streli v UL Zonta Val nasilja in podlega izzivanja, I den verjetno odgovoren za predvče- ki je zajel tudi našo pokrajino, se še ni umiril. Tiste sile, ki z vse večjo in bolj brezobzirno ihto ubirajo strune nesramnega ustrahovanja, da bi ustvarile splošen preplah, rajšnji bombni atentat pri Porticih, ki bi lahko tudi, kot znano, imel katastrofalne posledice. Gre za 23-let-nega študenta Livia Pacherinija, puri katerem so izvedli hišno preiska- vzdušje napetosti in nezaupanja v i vo ter odkrili municijo in strelno zdrave s le družbe ter skalile miroljubno sožitje, so vsak dan na preži in tako tudi včerajšnji dan ni minil brez izzivanj. Predrznost in brezvestnost tistih, ki jim je ravnanje z zažigaln mi bombami in podobnimi nevarnimi ropotijami bolj domače kot kaj drugega ne pozna več meja. Trije iieznanci so namreč sinoči okrog 20. ure podtaknili o-genj v nekdanjem stanovanju načelnika političnega oddelka tržaške kvesture dr. Govannija Volpeja. S kovinsko palico so razbili okno v pritličju hiše v Ul. Grossi pri Sv. Justu, zlili v dnevno sobo večjo količino bencina ali kake druge vnetljive tekočine ter zažgali. Nenadne plamene in beg treh zažigalcev je opazil mimovozeči avtomobilist, ki je tudi sproži! alarm. Gasilci so sicer požar kmalu ukrotili, škoda na pohištvu pa je precejšnja. Kot v nekaterih drugih podlih za-žigalnih «raidih», bi lahko tudi včerajšnji požar imel hude posledice, čeprav se je načel njk političnega oddelka Volpe že pred nekaj tedni izselil iz stanovanja, ni hiša prazna. V zgornjem nadstropju namreč živijo ljudje. Volpe je s svojimi sodelavci uvedel preiskavo. Do tega atentata je prišlo nekaj ur potem, ko je policija po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Coassina aretirala dva fašistična skrajneža, pripadnika zloglasne mi-sovske mladinske organizacije Fronte della Gioventu, od katerih je e- 5 SEJE IZVRŠNEGA ODBORA NOVCDHA VSKC ZBORNICI orožje. Prijavili in zaradi so ga žara di tega ter pod obtožbo povzročitve eksplozije ter posesti peklenskega stroja. Poleg njega so aretiraii mladoletnega A. L. zaradi dajanja potuhe. V večernih urah s« je razširila po mestu tudi vest, ki pa jo na policiji niso uradno potrdili, da so v Ul. Zonta fašistični skrajneži streljali na nekega levičarskega mladinca, ki ga na srečo niso zadeli. Podrobnosti o tej vesti ni. Pokrajinsko vodstvo CGIL ocenilo politični položaj Sindikat obsoja primere nasilja in ustvarjanja napetosti v državi ter v naši pokrajini V sredo se je sestal izvršni odbor nove delavske zbornice CGIL v Trstu. Razpravljal je o sedanjem političnem in sindikalnem položaju v državi ter v naši pokrajini. Osrednji predmet razprave je bila sedanja vladna kriza ter sklep vsedržavne enotne sindikalne zveze, da prekliče splošno stavko, s katero je hotelo s tdikalno gibanje z večjo odločnostjo odgovoriti na celo vrsto nerešenih problemov. Pokrajinsko sindikalno vodstvo CGIL je obenem obsodilo naštete primere nasilja in ustvarjanja napetosti v državi ter v našem mestu. Prevratniške sile skušajo na ta' način zasejati nezaupanje v demokratične ustanove, menijo sindikati in zato poudarjajo, da je treba še bolj okrepiti sindikalno in demokratično gibanje in njegove zmožnosti, da premosti sedanje hude težave V razpravi je izvršni odbor nove delavske zbornice ugptavljal, da dosedanja vlada ni izpolnila smernic julijskega programskega sporazuma med strankami ustavnega loka in je pustila na stežaj odprto celo vrsto problemov, za katere so sindikati nakazali jasne predloge. Zaradi tega je sindikalna zveza nameravala odgovoriti s splošno stavko, vendar jo je sedanja kriza vlade zaenkrat odvrnila od te namere. Namesto stranke nameravajo sindikati izvesti vrsto posvetovanj s političnimi silami, z namenom, da bi našli skupno rešitev za pre-mostitev splošne krize. Izvršni odbor pokrajinske delavske zbornice CGIL se je na omenjeni seji nadalje izrekel proti predhodnim volitvam ter pozval politične sile naj čimprej izdelajo nov program, Glede položaja na krajevni ravni je izvršni odbor obravnaval pred- vsem vprašanje pristanišča. Poudaril je namreč, da je treba okrepiti deželno pristaniško gospodarstvo ter ovrednotiti vlogo in predloge sindikatov. Glede položaja na krajevni ravni je izvršni odbor obravnaval predvsem vprašanje pristanišča. Poudaril je namreč, da je treba okrepiti deželno pristaniško gospodarstvo ter o-vrednotiti vlogo tržaškega pristanišča tudi v okviru izvajanja osimskih sporazumov. Izvršni odbor je na koncu poveril pokrajinskemu tajništvu nalogo, da predloži v okviru enotne pokrajinske federacije zahtevo po sklicanju delavskih skupščin. Štiriindvajseturni zastoj v tržaškem pristanišču Včerajšnja celodnevna stavka v tržaškem pristanišču je popolnoma uspela: luka je bila praktično paralizirana, saj so poleg pristaniščnikov stavkali tudi nameščenci luške ustanove in drugo pomožno osebje. V starem in novem pristanišču ter pri lesnem skladišču je delo zastalo na skupno 20 ladjah, medtem ko so tri ladje, ki bi morale izkrcati blago in vkrcati nov tovor, ostale na sidrišču. V okviru pristanišča sta redno delovala le obrata Italsider in SIOT, za katera velja kakor znano režim »funkcionalne avtonomije* (luške storitve opravlja samo delavstvo omenjenih družb). Stavkajoči delavci so se ob 9.30 sestali na skupščini v prostorih pomorske postaje, kjer so razpravljali o najbolj perečih problemih v okviru pristaniškega dela. Protestna stavka je obila oklicana zaradi tega, ker sogovorniki — v prvi vrsti Confindustria in predstavniki italijanskih špediterskih združenj, pa tudi minister Lattanzio, ki se ni ude’e-žil že dogovorjene skupne seje 10. in 11. januarja — vztrajajo pri stališčih, v zvezi z obnovo delovne pogodbe za pristaniško delavstvo, ki so za sindikalne organizacije nesprejemljiva. Na skupščini so postavili, zahtevo tudi po preklicu najnovejšega ministrskega ukrepa v zvezi z delovanjem carinarnic. Ciklus predavanj o onesnaževanju morja Predsednica miramarskega parka dr. Edile Catalfamo je včeraj na tržaški univerzi otvorila ciklus predavanj o .onesnaževanju morja. Vče-rašnji predavatelj dr. D. Bergant, ravnatelj tržaškega talasografske-'ga urada, je v prvem poročilu uokviril glavne značilnosti kemične pro-blematike morske vode. V razpravi, ki je sledila, so navedli delne raziskave o onesnaženju s težkimi kovi- nami v našem zalivu. Podatki so razveseljivi, saj je prisotnost težkih kovin v ribah našega zaliva dosti nižja, kot to dopušča zakon za uvoz tujih rib. Predavanja bodo še 17., 20., 24. in' 27. januarja v dvorani «G. Vene-zian*. Namenjena so predvsem šolski mladini, ki lahko postane važen dejavnik pri odpravljanju onesnaženja. DREVI V KULTURNEM DOMU KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ORKESTRA Dirigent Anton Nanut, solista Karel Bradač in Janez Prašnikar Občinski uslužbenci PSI o zasedbi v lil. Gambini in nezasedenih stanovanjih Občinski uslužbenci, kj so organizirani v • »socialističnem jedru*, so v zvezi z afero bivše menze v Ulici Gambini izjavili, da ne soglašajo ,z metodami, s katerimi del mladinskega gibanja zasleduje svoje smotre, ocenjujejo pa negativno tudi zadržanje Občinske uprave, ki je neobčutljiva do potreb mladine, ki bi ji bilo treba priskrbeti primerne družbene strukture, da bi se mogla shajati in , , ra zora vi jati o svojih problemih. Pre-! Va komornega orkestra ma najve-puščati j0 sami sebi in jo siliti ob ! <*>. ^gov usUmomleh in rob pomeni prispevati k vzrokom za dm<>ent Anlon Nanut (na shkl>- kl razširjanje kriminalnosti in nasilja. Socialistični občinski uslužbenci zato zahtevajo, naj uprava uredi brez odlašania številne neizrabljene zgradbe in jih postavi na razpolago skupnosti. Prav tako naj občina poskrbi za popis nezasedenih stanovanj in naj zavzame odločno stališče do gradbene špekulacije s primernimi pobudami, da bo moglo ljudstvo priti do stanovanja po dostojnih najemninah. V zameno koncerta orkestralne skujrine »I Filarmonici» iz Bologne, ki je odpadel zaradi obolelosti v ansamblu, bo imela Glasbena matica drevi v gosteh Slovenski komorni orkester, ki ga vodi naš rojak Anton Nanut. Ta slovenski ansambel, ki se je v pretekli sezoni prvič predstavil v Trstu, se je v zadnjem času odli čilno afirmiral i>' 'javnosti ter predstavlja eno najboljših tovrstnih orkestralnih skupin v matični domovini. Pri tej uveljavitvi Slovenske- kot je naši javnosti dobro znan izvrsten glasbeni umetnik. Ansambel bo na drevišnjem koncertu izvajal povsem nov program, ki obsega naslednja glasbeno dela: Suita za dva rogova in godala G. P. Telemanna, Haj/dnovo Simfonijo v c-molti št. 44, imenovano tudi Trauersgmphonie «žalna sim foniia*, simfonijo v D-duru št. 6 dubrovniškega skladatelja L. Sof-kočeviča ter priljubljeno serenado v C-duru op 48 skladatelja P. I Čajkovskega. Z orkestrom bosta nastopila solista Karel Bradač in Janez Prašnikar. (rog) * PD SLOVENEC Iz Boršta priredi v nedeljo, 15.1., ob 17. tiri in v torek, 17.1.1978, ob 20. uri v prosvetni dvorani, ob priliki vaškega patrona KULTURNO ZABAVNI VEČER SPORED: ♦ . Učenci osnovne šole ♦ Mešani pevski zbor pod vodstvom Draga Petarosa ♦ Mladinska godba na pihala ♦ Veseloigra v štirih slikah «Tuažba*. Izvajajo člani dramske skupine PD Slovenec. VABUENI! VČERAJ ZJUTRAJ PRI SV. JAKOBU Tovornjak do smrti povozil žensko Nesrečnica je padla pod kolesa v trenutku, ko je tovornjak zapeljal naprej N Pri Sv. Jakobu se je včeraj zjutraj pripetila pretresljiva prometna nesreča. Tovornjak iz Savone je do smrti povozil priletno žensko, ki je hotela prekoračiti cesto. Nesreča, ki je globoko odjeknila v tej mestni četrti, se je pripetila okrog 8.30 na križišču, kjer se Ul. P. Diacono v rahlem vzponu spoji 7. Ul. S. Giaco-mo in Monte. Do križišča je tedaj privozil s tovornjakom vrste »tigrotto* 44-letni Vito Brullo iz Borghetta S. Spirito pri Savoni. Ustavil se je, da bi dal prednost vozilom po glavni u-lici in ni opazil, da je istočasno dregnil s svojim težkim vozilom žensko, ki je stopila s pločnika in hotela prekoračiti cesto. Bila je to 65-letna Santina Milani iz bližnje Ul. del Ri-vo 17. Nesrečno žensko je namreč sicer lahek sunek podrl na tla, toda ko je skušala vstati, je Brullo nič hudega sluteč spet pognal svoje vozilo. Tedaj se je pripetila tragedija, žensko je spet podrlo na tla, zakotalila se je pod tovornjak z glavo pod prednje levo kolo. šofer ki je v zadnjem trenutku ujel njene pretresljive krike, je sicer zavrl, ni pa mogel več preprečiti najhujšega. Na kraj srhljive nesreče je prihitelo reševalno osebje Rdečega križa z zdravnikom Giassijem ter bolničarji Dragonijem, Borino in Catanio, a zaman. Morali so poseči tudi gasilci, ki so pod vodstvom podčastnika Fer-ra dvignili tovornjak, da so lahko izpod njega potegnili truplo nesrečne Mi-lanijeve. Zaradi nesreče so za nekaj časa tudi preusmerjali promet v sosednje ulice. 9 Danes ob 11. uri bodo izročili svojemu namenu »Laboratorij za pristaniško morsko biologijo*, ki se nahaja v skladišču 25 stare proste luke. 9 Italijansko združenje za spoznavanje slovenskega jezika in kulture sporoča, da se je začelo vpisovanje za štirimesečni ali letni tečaj slovenskega jezika za otroke in odrasle. Vpisovanje in informacije vsak dan, razen srede in sobote, na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, in sicer ob 17.30 do 20. ure. 9 Drevi ob 18. uri bodo v občinski umetnostni galeriji v Palači Costanzi odprli antološko razstavo del slikarja Livia Rosignana. Razstava bo odprta do 12. februarja; ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 12. ure. fesa® RANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A. TF13T - ULICA r.PILZHO,- 'St 61-drtB TEČAJI VALUT V MILANU DNE 13. I. 1978 Ameriški dolar: debeli 877.-. drobni 840.— Funt šterling 1680.— švicarski frank 435.— Francoski frank 182,50 Belgijski frank 25,75 Nemška marka 409,- Avstrijski šiling 57,75 Kanadski dolar 755.— Holandski florint 380.- Danska krona 145— švedska krona 180— Norveška krona 163— Drahma: debeli 21— drobni 19,50 Dinar: debeli 42— drobni 42— MENJALNICA vseh tujih valut NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU ob tridesetletnici ustanovitve prireja ZGODOVINSKO RAZSTAVO LONDON 1915 - OSIMO 1975 Otvoritev bo danes, 14. t.m., ob 18. uri v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Ul. sv. Frančiška 20. ■ JI CM GLASBENA MATICA TRST Zaradi bolezni v orkestru «1 FILARMONICI* iz Bologne bo na 5. abonmajskem koncertu nastopil SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER Dirigent ANTON NANUT Solista: Karel Bradač - rog Janez Prašnikar - rog Danes, 14. januarja 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Skladatelji: TELEMANN. HAYDN, SORKOCEVIC, ČAJKOVSKI. Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU gledališče »FRANCE PREŠEREN* v Boljuncu OTON ŽUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA tragedija v dveh delih (pet dejanj) Ob stoletnici pesnikovega rojstva Scena VLADIMIR RIJAVEC Kostumi MIJA JARČEVA Glasba MOJMIR SEPE Režija JOŽE BABIC Danes, 14. januarja, ob 20.30 SOBOTNI ABONMA. Jutri, 15. januarja, 'ob 16. uri NEDELJSKI ABONMA. Iz tehničnih razlogov bo nedeljska predstava ob 16. uri namesto ob 17. uri. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 14. Januarja SREČKO Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.46 —Dolžina dneva 9.03 — Luna vzide ob 10.36 in zatone ob 23.23. Jutri, NEDELJA, 15. januarja PAVEL Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,8 stopinje, najnižja 8,2, ob 13. uri 9,7 stopinje, zračni tlak 1018,2 m'o ustaljen, vlaga 92-odstotna, nebo o-blačno. dežja je padlo 13 mm, veter 5 kir. na uro severovzhodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 12. januarja 1978 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 10 ljudi. UMRLI SO: 37-letni Nevio Blasko-vic, 76-letna Anna Rubessa vd. Voch, 78-letni Angelo Belletti, 66-letni Fran-cesco Fazio, 60-letna Laura Rossetti, 83-letna Giovanna Zandegiacomo, 91-letna Anna Valente vd. Giassi, 62-letni Mario Rimani, 81-letni Marino Lopez, 75-letni Nicolo Ruzzier. h Iščemo študente, dijake ali upoko.ieta? za raznašanje Primorskega drieV' mka v Skednju, Rocolu, na Ko; lonkovcu. v Barkovljah, na Greti in v središču mesta. Interesenti naj se javijo M upravi Primorskega dnevnika.) j -------------------------------r --------------------=---------1 "iJJ! Iščemo študente in dijake za prodaj* zbirk Jadranskega koledarja 1978-Interesenti naj se javijo *•* upravi Primorskega dnevnika. ZVEZA KOMUNISTIČNE MLADINE ITALIJE Deželni komite za Furlanijo - Julijsko krajino prireja v Trstu, danes. 14. januarja 197®' ob 15. uri v dvorani krožka »Rinaldi* — Ul. Madonnina 18 DEŽELNI AKTIV SLO^ VENSKIH KOMUNISTIČNIH . MLADINCEV na temo: «Zavzetost komunistični!1 mladincev za kulturni/ politični in gospodarski razvoj slovenske narodnostne manjšine v ltaiiji» . Gledališča VERDI ( Danes ob 18. uri in jutri ob *' uri bosta zadnji ponovitvi bal®1' »Spartacus* v izvedbi plesalcev 1 Budimpešte. AVDITORIJ Ob 16.00 in 20.30 (konec ob 23-lJ red n. sobota, »Ljubosumne žen*^ Carla Goldonija. V abonmaju: kur št. 5. Rezervacije pri osrednji bla8“ ni v Pasaži Protti. ROSSETTI Od torka, 17. t.m., «La potea’ delle tenebre* L. Tolstoja. Pred'’8' gledališče Emilia Romagna v fe*;' Paola Giuranneja. Predstava v ab°' maju: kupon št. 6. Rezervacije f' osrednji blagajni v Pasaži Protti. Kino Ariston 16.00—22.00 «Bordella». n DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, P.le Valmaura 11 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z; arovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel.-'211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi PODJETJE išče Uradnika z odsluženim vojaškim rokom ali uradnico, po možnosti z znanjem upravnih .poslov (plače, IVA itd.). Ponudbe sprejema oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »URADNIK*. URADNICO (segretaria d’azienda) — sposobno z dolgoletno prakso vseh vrst dela v uradu, dobro tipkarico, išče važna mednarodna družba, dobri pogoji, možnost napredovanja. Tel. v uradnih urah na 68180. SPOSOBNE in delavne prodajalke, max 40 let z desetletno prakso, po možnosti z znanjem slovenščine in srbohrvaščine išče važna družba z luksuznimi artikli. Izredno dobra plača z možnostjo izboljšav. Pisati podrobno na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »praksa*. Lettieri, Luigi Proietti, Chri®11®. De Sica. Prepovedan mladini r 14. letom. Barvni film. Mignon 15.00 «La grande avventu^ Nazionale 15.30 »Le avventurs Bianca e Bernie*. Barvna risa^* Grattacielo 16.00 «In nome del P8'5’ re». Nino Manfredi. Barvni filh1, Excelsior 15.30 »Guerre stellari*. f^8<' Hamill, Carrie Fisher. Krnice 16.00 »La bandera* (Marci®. muori). Terenče Hill, Gene HaC!, man, Max Von Sydow, Cathe1'1' Derevue. Brvni film. Eden 15.30 «Audry Rose*. Barvni I? Ritz 16.00-22.15 «11 bel paese*. L Villaggio, S. Dionisio, A. Mazzari8* ro. Barvni film. Filodrammatico 15.00—22.00 »La n1<\ dana felice*. S. Hollander. Pre^ vedan mladini pod 18. letom. Cristallo 15.30 «Bilitis». D. llaniil*1 Prepovedan mladini pod 14. letaj Aurora 16.30—19.00—^1.45 »Black ^ day». R. Shaw, M. Keller. Baf'n film. Capitol 16.00 «Madame Claude*. povedan mladini pod 18. letom- Moderno 16.30 »Porci con le ali*. P" povedan mladini pod 18. letom- Impcro 16.30 «Elvie al rally di MjJ tecarlo*. 'Walt Disneyjeva bar'1' risanka. . Ideale 16.00 «11 corsaro nero*. K8”1 Bedi. Barvni film. Vittorio Vcneto 16.30-21.45 »La c«*J di ferro*. Prepovedan mladini r 14. letom. Barvni film. Radio 16.00 «Compagne nude*. P\ povedan mladini pod 18. letom. P8 vni film. Astra 16.30 «La pantera rosa s , 1’ispettore Claseau*. Peter Sellef> Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «Simbad e I* chio della tigre*. Barvni film. Izleti SPDT prireja jutri, 15. januad* 5. zimski sprehod na Artviže. Zb>P lišče je ob 8. uri na glavni avtobUL postaji. Odhod avtobusa do Mate1'1 je ob 8.10. Izlet bo potekal iz M®’ rije na Artviže ter nazaj čez Brf*1 vico, Slope ter v Kozino. Vabljem’ ,SPDT prireja v nedeljo, 22. jab1' rja. avtobusni izlet v Ravascletto !'. na Zcrcolan. Vpisovanje na sede| ZSŠDI v Ul. sv. F'ranči.škša 20 767304) in v čevljarni Colja na ^ seku najpozneje do srede 18. t.m. j SPDT obvešča, da bo jutri odbf, avtobusov na smučanje v Ravascl®1 ob 6. uri izpred sodnije razen tjega, ki odide ob 5.45 ter je na P1* seku ob 6,05 in v Križu ob 6.10. V počastitev spomina Amalije 4 darujeta Justina in Stanko Vuga* ^ lir za Dijaško matico. . Namesto cvetja na grob Nikota * smača darujeta Miki in Slava ^ . vina 10.000 lir za Skupnost Druži1 Opčine. „ Namesto cvetja na grob štefan',f Kriimančič darujeta Dori in Herri8' Križman 10.000 lir za PD Lipa. VAL PROTESTOV SE ŠIRI ^adnji podvigi fašističnih prevrat-1 ,v v našem mestu so sprožili o-Sorcenje tržaških demokratičnih sil Prebivalstva. Pristaniški delavci, i s s sv°j'rn delovanjem po-D . ’‘i javno mnenje v ekstremizme, S“žn v. ™MIU Iiafjiuujcjvi i o*- driv'| 1 dejanskih problemov naše Odločno stališče proti vsaki obliki evratniškega rovarjenja je na vče-jsnjj sejj zavze] tudi tovarniški • et Stabilimenti Meccanici M.V ki y i. ■ krajšem poročilu poziva trzaš Prebivalstvo, naj budno sledi do-i^Uanjem na političnem področju tl hfJ se z vsemi demokratičnimi "«i .javno mnenje v ekstremizme, skupin, da bi sejale Ja‘Or v omikanem in mirnem so-naše družbe. Delavstvo grupe, Jtep iz Tržiča pri (lomclliju predvidena temeljita preosnova. Co-melli je zagotovil, da bo posegel pri vodstvu INPS, da bi bilo prizadetim delavcem zagotovljeno izplačilo odškodnin iz dopolnilne blagajne, in pri ministru za proračun Morlinu, da b' dosegli priznanje pravice, za vse delavce, do rednih prejemkov v smislu najnovejšega vladnega o-dloka o obvarovanju podjetij v krizi. Predstavništvo delavcev se je nato sestalo še z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu, i.i sicer s Collijem (KPI). Zorzenonom (KPI), Zanfagninijem (PSI), Štoko (SSk) in Puppanijevo (Furlansko gibanje). O teh problemih bodo prihodnji teden ponovno razpravljali na posebnem srečanju na deželnem odbo n šr.vu za industrijo o na novem sestanku s predstavniki sve- tovalskih skupin, ki bo v torek dopoldne. Predsedstvo deželnega sveta je sinoči v posebni noti izrazilo mnenje, da so se delavci AAA in SI.MO z zasedbo prostorov deželnega sveta prenaglili, ker jim je pot do deželnih organov odprta tudi brez de monstrativnih manifestacij. Načelnik svetovalske skupine KD Biasutti pa je o dogodku dal oceno, ki meji že na absurd, pa da ne govorimo o čem drugem. Biasutti je namreč dejal. da mejijo »taki nepremišljeni posegi (začasna zasedba, prip. ur.) že na strategijo nasilja*, ki smo ji v zadnjem času priča v Italiji. im iiiiuimMinii hi ii m mini iiiuiiiniiMHi iiiiim n iiriniiiiiin mi im u i im un mn im im iiiiiimiHiiiiiniimii NA PODLAGI ZAKONA 285 NAČRT DEŽELNEGA ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE MLADINE Odbornik Dal Mas je v svojem poročilu dejal, da CIPE ni upošteval zahtev in potreb naše dežele Deželni odbor je na svoji zadnji seji obravnaval problem zaposlova- Glede prvotnega načrta deželne ga odbora za zaposlovanje brezpo n ja brezposelne mladine, to je pro- j selne mladine v naši deželi, ki je blem izvajanja znamenitega držav- j predvideval osem milijard iir dr nega zakona 285. O dosedanjem de- j žavnega prispevka, kar naj bi TUDI ZA LASTNIKE POTNIH LISTOV Odprtje mejnega prehoda Plešivo bi razbremenilo prehod Rdeča hiša Predlog krajevne skupščine v Ločniku za izgradnjo obvoznice ter železniškega mostu V kratkem seja, na kateri se bodo dogovorili za prekvalifikacijo mejnega prehoda lu in pobudah dežele na tem področju ter o načrtu za posebne posege, ki ga je s tem v zvezi sprejel deželni odbor ter o celi vrsti po svetovanj s predstavniki občin, pokrajin, gorskih skupnosti in drugih ustanov, je' na seji obsežno poročal odbornik Dal Ma,sSiija koncu pa je odbor sprejel nov načrt posebnih posegov. i .^'še odposlanstvo delavcev tržiš-1 °bratov Acciaieria Allo Adria «;c0 „ .'n SI.MO, ki pripadata znani U|_uPi Maraldi, je včeraj za nekaj ŽCI dopoldne «zasedla» prostore de-„. 11e^a sveta na Oberdankovem tr-• Predstavništvo delavcev, ki so • sl)remljali sindikalni zastopniki. CvJP!’e-iel predsednik deželne vlade '-°rr,elli. J.a?C'aV0‘ so orisali težavnost pologi;?.'' obratih — med drugim na ^ ^scenci že pet mesecev ne preje- majo redne plače — za katera je Jntri bo na radiu Koper ob 11. uri v okviru oddaje Dogodki in odmevi (Fatti ed echi) intervju s predsednikom Slovenske prosvetne zveze Klavdijem Palčičem. Palčič bo govoril o pomenu SPZ z.a življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter bo orisal bodoče načrte delovanja te ustanove. Predsednik SPZ se bo zaustavil tudi ob sodeovanju, ki ga je ta slovenska množična organizacija navezala z italijansko narodnostno skupnostjo v Jugoslaviji. mogočilo zaposlitev 1600 mladih ljudi. je odbornik dejal, da ga je medministrski odbor za gospodarsko na črtovanje CIPE občutno okrnil ter dodelil le eno milijardo in 380 milijonov lir, kar kvečjemu zadostuje za zaposlitev okrog 300 ljudi, ki naj hi bili takale"porazdeljeni po pokrajinah: v, tržaški pokrajin; naj bi jih zaposlili 52. v goriški 51, v pordenonskčv 57„:.;videmski 57, deželne ustanove pa naj bi jih zaposlile 81. Medministrski odbor CIPE je namreč dodelil kar 70 odstotkov celotnega prispevka, ki ga predvideva j zakon št. 285, za dežele na jugu I-i talije. Dobršen del preostalega zne-i ska pa je bil namenjen osrednjemu ! državnemu upravnemu aparatu. O-| čitno je torej, da CIPE ni upešte-i val zahteve naše dežele, da bi jo 1 uvrstili med bolj potrebne, če ne drugače, že zaradi katastrofalnega potresa, ki jo je predlanskim tako hudo prizadel. Knjižna zbirka JADRANSKEGA KOLEDARJA 1978 je po vsebini letos posebno okusni vezavi, preko 1500 stranmi. in opremi bogata, v s skupno SAMO ŠE NEKAJ ZBIRK je na razpolago po ceni 12.000 lir ^ običajni prodaji je vrednost knjižnega paketa 35.000 lir N© odlašajte, ne zamudite priložnosti! Odbor je kljub temu pripravil načrt, je med drugim dejal odbornik Dal Mas, ki daje pri uporabi sredstev za zaposlovanje mladih ljudi prednost gospodarsko proizvodnim sektorjem. V tem smislu se je izrekla tudi večina krajevnih ustanov. Ta načrt je deželni odbor, kot rečeno, tudi sprejel. Sedaj se bodo morale o njem izreči politične sile in deželna skupščina. Povečanje prepustnosti meje. potreba. ki izhaja iz gospodarskih in turističnih razlogov, je eno izmed določil osimskega dogovora. Ta dogovor predvideva odprtje novega mednarodnega mejnega ore-hoda štandrež - Vrtojba z ustrezno izgradnjo mejnih objektov ter odprtje prehoda droge kategorije v Gabrijelovem drevoredu. O njih pogosteje pišemo ter spremljamo posamezne faze uresničevanja tega dogovora. Manj pišemo o tretjem mejnem prehodu v Brd iir ki naj bi prav tako pomagal povečati ore-pustnost meje na noriškem mejnem sektorju in ki je, prav tako kot prva dva, zajet v osimskem dogovoru. Po italijansko - jugoslovanskem sporazumu bi morali enega izmed mejnih prehodov v Goriških brdih iz druge kategorije spremenili v prvo, tako da bi se ga, poleg lastnikov prepustnic ter dvolastnikih dovoljenj, mogli posluževati tudi lastniki potnih listov Pred dobrim mesecem smo v članku v našem listu, v katerem smo opozorili na to' vprašanje, iz rečno poudarili, kako so Brda na eni in na drugi strani meje po 1!) uri zvečer praktično razdvojena, ker po tistem času zaprejo vse štiri mejne prehode in je torej odprt samo oddaljeni prehod Rdeča hiša (Rožna dolina). Prekategorizacija mejnega prehoda Plešivo (v poštev namreč prihaja ta mejni prehod) bi odpravila ozko grlo. zaradi katerega se stiki med prebivalstvom na obeh straneh meje ne morejo razvijati. Mimo določil osimskega sporazu ma oa obstajajo tudi (»trebe pre bivalstva na naši strani, ki narekujejo odprtje takšnega prehoda. O tem so odurno razpravljali na zadnji seji krajevne skupščine v Loč raku, ko je tekla beseda o reviziji urbanističnega načrta. Odgovorni dejavniki v tem delu gori škega predmestja se namreč sre čujejo s prometnimi težavami, ki bi jih radi odstranili. Tc težave povzroča železniška proga, ki na j seljc deli na dvoje. Na razdalji j morda dveh kilometrov so namreč kur štirje cestni prehodi v nivoju, ki so pogostoma zaprti. V središču Ročnika ni dovolj nezazidane novr-šinc za izgradnjo cestnega nadvo za, zato sc ogrevajo za njegovo izgradnjo na meji med goričko in moško občino, v bližini vrta cvetličarne Voigleander Po lei zamisli bi zgradili obvoznico, ki hi zaoad ni del Ločnika povezala z državno cesto, ki leče vzporedno z železni co. in z novo državno cesto Videm • Gorica, za katero so že zgradili most čez Sočo pri štandrežu. Ločniška obvoznica pa ne hi slu žila samo domačemu prebivalstvu, ampak bi nanjo usmerili tudi l ist i mednarodni promet, ki sc odvija med jugoslovanskimi Brdi in Gorico. Naj omenimo, da se vsak dan številni prebivalci zapaduega dela Goriških brd preko italijanskega ozemlja vozijo na delo v No v o Gorico. Dokler ne bodo zgradili po osim skem sporazumu predvidene ekstra teritorialne ceste čez Sabotin, bo • Uprava občine Dcvin-Nabrežina vabi vinogradnike na sejo. ki bo na občinskem sedežu v četrtek, 19. t.m., ob 18, uri. Na seji se bo razpravljalo o organizaciji letošnje vinske razstave. Šc danes predložitev prošenj za odškodnino zaradi poletnih poplav Poplave 20. in 21. 8. 1977 so povzročile v središču Trsta in Milj ter v okolici precejšnjo škodo v gospodarskih obratih in javnih strukturah. Oškodovani podjetniki lahko najkasneje do 14. 1. 1978 vložijo na deželno odborništvo za industrijo in trgovino prošnjo za prispevek v zvezi s škodo, ki so jo utrpeli. V smislu zakona št. 22 sta predvideni dve vrsti prispevka: a) prispevek v višini največ 60 odst. utrpeljene škode v maksimalni možni meri 500.000 lir b) redni letni prispevek za najem posojila za odpravo škode v višini 2 odst. najetega posojila za največ deset let, ali v višini 1 odst. v ostalih primerih. Prošnje morajo biti predložene na tolkovanem papirju s potrebno dokumentacija. Prizadeta podjetja se z.a informacije lahko ob .iojo tudi na Slovensko gospodarsko združenje. ta cesta še vedno najkrajša zveza med Brdi in Novo Gorico. Rajonska konzulta v Ločniku je mnenja, da bi ta prometni tok. ki prihaja preko prehoda Vipolže, delno pa tudi Cegla in Plešivega, ureusme-rili na obvozhico. S tem bi razbremenili zapadne goriške vpadni ce, zlasti pa ločniški in pevmski most. ter omogočili Jugoslovanom, da bi hitreje prišli na svoje delovno mesto. Odprtje mednarodnega mejnega prehoda na Plešivem bi v veliki meri razbremenilo Rdečo hišo. Vprašali se boste, zakaj? Plešiv-skega prehoda bi se začeli posluževati številni Videmčani, ki živijo izven mejnega pasu in se sedaj vozijo nakupovat v Novo Gorico izključno samo preko Rdeče hiše. Število Videmčanov. ki obiskuje Novo Gorico, je visoko. Kolone pri Rdeči hiši nastajajo povečini za radi njih. Rdeča hiša pa je itak že preveč zatrpana zaradi Goričanov, zaradi tovornjakov, špedicij-ske dejavnosti itd. Preusmeritev lastnikov potnih listov iz videmska pokrajine na PJešivo. kadar bodo ta prehod odprli zanje, bo predstavljala olajšanje za uslužbence na mejnih prehodili pa tudi za vse tiste, ki živijo od gospodarskih operacij ob meji. Kakor smo izvedeli, sta se ko misiji, ki sta zadolženi za reševanje tega vprašanja, večkrat sestali. Govori se. da se bo ponovno sestala prve mesece tega leta ter podpisala sporazum, po katerem naj bi. poleg dueli novih med narodnih mejnih prehodov na Goriškem — Štandrež in Plešivo. odprli še dva takšna prehoda, enega na Tržaškem, drugega pa v Bene ški Sloveniji. Načelniki političnih skupin v goriškeni občinskem sve tu na so pooblastili župan De Simone ja. ki je član te komisije, da se zavzema za prekvalifikacijo solkanskega mejnega prehoda iz druge v prvo kategorijo. PROSVETNO DRUŠTVO •NAŠ PRAPOR« priredi drevi ob 20.30 v prosvetni dvorani v Pevmi gostovanje amaterske gledališke skupine PD »France Prešeren* iz Boljun-ca. Predvajali bodo veseloigro 1 X 2 Boljunčani bodo igro o sodobnem življenju izvajali v domačem narečju. VABLJENI! SOVODKNjer SO OBISKALI ŠKOFJO LOKO V kratkem času pobratenje med Sovodnjami in Škofjo Loko Delegacija zamejske občine na slavnostni seji občinske skupščine gorenjskega inesla Delegacija sovodenjske občinske ko, Smederevske Palanke iz Srbije uprave se .je udeležila proslav ob priliki občinskega praznika v Ško f;i Loki na Gorea.iske.n, kjer se spominjajo prve večje partizanske bitke z nacisti v Sloveniji. Na slav nostni seji .je predsednik občinske skupščine Tone Polajnar pred velikim številom gostov in delegatov prebral poročilo o enoletnem delu in razvoju te pomembne slovenske občine. in Medicine v Italiji. Pričetek sedmega goriškega srečanja «Malih odrov 78» V delegaciji sovodenjske občine so bili župan Jožef češčut, odbornik Janko Cotič in svetovalca Vilko in Renio Devetak. Med Sovodenjci in Skofjeločan; obstajajo že več časa prijateljske vezi. ki so se porodile po zaslugi Slovenske prosvetne zveze, ki je uvedla kulturne stike med Goriško in Gorenjsko. Tako v sovodenjskem občinskem svetu kot v občinski skupščini Škofja Loka je že bil govor o pobratenju med občinama. Najbrž pride do pobratenja čez mesec ali dva, naj prej v Škofji Loki. To ker bo sedanji predsednik občinske skupščine Polajnar prevzel droge naloge. Poleti, ob priliki praznika v Sovod-njah, pa hi bila povratna svečanost pobratenja v naši zamejski občini. Škofjeloško delegacijo bo vodil no vi predsednik občinske skupščine. Na slavnostni seji v Škofji Loki so bili prisotni tudi zastopniki dro gih pobratenih občin, Sel iz Koro.š mHHHIIHHHHHIlHHmillHHIIHHHHHHinilHMHMHUMHHHHHIHHHHHHHHIHHIlHHHHHtHItMMHHHHHUtMIIHHHIIHUHHHUHHHHHIHHUltlMHIHHHHtHHHHtl SEJA ODBORA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Z nobenim zakonom ni predpisano dvojezično poslovanje na šolah Za kritje stroškov morebitnega pisanja dvojezičnih aktov obstajajo z deželnim zakonom določena finančna sredstva - Vprašanje vrtnarice v Ul. Vittorio I/eneto ■ Sindikalni sestanek na nižji srednji šoli V torek, 10. januarja 1978, je bila redna seja Sindikata slovenske šole. tajništvo Gorica, na kateri so razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo naše šole. V zvezi z ministrsko okrožnico, ki za tekoče šolsko leto predvideva te čaje - seminarje, predvsem za os-tfliVVfe1 ih nižje "srednje" šole. ' o novem načinu ocenjevanja je odbor šiiKTkala mnenja, da bi morala ravnateljstva osnovnih šot in nižje srednje šole vložiti zadevne prošnje za finančno kritje v višini 300.000 lir z.a vsak tečaj, kot to določa mini strska okrožnica. Glede zamenjave pomožne vrtnarice v vrtcu v Ul. Vittorio Venelo (i menovana je bila Helena Gravner) je odbor sindikata z zadovoljstvom vzel na znanje, da je pokrajinski nadzorni odbor upošteval pismeno zahtevo sindikata in razveljavil o-dlok goriške občine. Vendarle sindikatu ni še popolnoma jasno, po katerem kriteriju se je ravnala občina. Sindikat se bo za stvar še nadalje zanimal. Bil je še govor o dvojezičnosti na šolali in o tem, da se nekateri akti in spis' pišejo dvojezično. Vsi ti akti naj bodo sestavljeni samo v slovenščini: za eventualne prevode je določen poseben fond, ki ga predvideva deželni zakon. Noben zakon namreč tie nalaga šolani dvojezične ga poslovanja. V Ei-adnem ;listu št. 9^7 z dne 23. decembra 1977 je izšel zakon, ki objavlja nekatere-določbe glede u-k in jenih praznikov (6 za šolnike). Zakon predvideva, da lahko šolniki /.koristijo 4 dni dopusta v štirih mesecih t.l. in še dva dodatna dneva za redni dopust. Uporaba dopustov pa je pogojena s potrebami posameznih šol. V nasprotnem primero pa je dopust plačan 8.500 lir dnevno. Izplačilo bi se moralo vršiti že od 31. decembra 1977. Zakon v tem pogledu ni popolnoma jasen in ga bo pojasnila zadevna ministrska o-krožrvca. Odbor sindikata je tudi sklenil, da na podlagi obstoječih zakonov skliče sindikalni sestanek na nižji sred • MIMIIMmHHIlHI»IMHHIMHMIIIHHMMHIIMlM»MIIIMlMIMmiMII»HHMIIIMMIMMMinMIHHMMHIHMHlMHHM»MMHHMIIMHIIMIiniHHIHIMI»»MMIIMHHMHMMMIHMIMI» OCENA GLAVNEGA SVETA SINDIKATA CISL Zaskrbljenost zaradi družbenih težav in zaradi zmanjševanja zaposlitvene ravni CISL si bo sporazumno z drugimi sindikati prizadeval za izvedbo številnih reform v državi ■ Proti vmešavanju političnih strank v sindikalni svet DISKOTEKA «NEPENTHES» v DEVINU vsak dan od 21. do 2. ure zjutraj, ob nedeljah tudi popoldne OB TORKIH ZAPRTO V Tržiču se je prejšnji ponede ljck sestal glavni svet sindikata CISL za Goriško ter razpravljal o trenutnem političnem, gospodarskem in sindikalnem položaju v državi. Glavni svet je razpravljal tudi o poročilu pokrajinskega tajnika Pado-vana ter o zaključkih nedavnega pokrajinskega kongresa ter jih v celoti odobril. V tej zvezd je glavni svet sindikata CISL izdal daljše tiskovno poro-č:lo, v katerem ugotavlja, da se je leto 1978 začelo v znamenju Hudih težav političnega in družbenega zna čaja. politične nestabilnosti, kakor tudi ogroženosti demokratičnega reda v državi, v zmanjševanju zaposlitvene ravni, povečevanju posegov po dopolnilni blagajni, skratka v hudi družbeno gospodarski krizi. V tej zvezi je glavni svet CISL naslovil na članstvo in delavski razred na sploh poziv v katerem opozarja na resnost trenutka istočasno pa navaja smernice, ki jih ta siidikalna organizacija namerava uresničevati, da se prepreči nadaljnje slabšanje položaja. Sindikat CISL si bo na vseh ravneh, od vlade, parlamenta. Pa do deželnih organov prizadeval za u-resničitev programa, ki ga je mogo če strniti v sledečih osmih točkah: — zagotovitev učinkovitosti davč- nega sistema, ne samo zaradi večje socialne pravičnosti, ampak tudi. da se zagotovijo večja finančna sredstva za uresničevanje pobud za po živitev proizvodnje ter za drugačno kred lno politiko: y — brzdanje cen. posebno -rtih artiklov, ki so neobhodno potrebni za življenje, uvajanje preosnov v pro dajni mreži s podpiranjem zadruž nih pobud: — omejitev javnih izdatkov s pre osnovo javne uprave, ki naj isto- časno zagotovi boljše usluge; — naložbe v kmetijskem in industrijskem sektorju, ki pa morata biti medsebojno povezana, da se zagotovi skladen razvoj na državni ravni; — priprava in uresničitev načrta za znanstvene in tehnološke raziskave: — čimprejšnja sklenitev delovnih pogodb lako v državnem, kakor v pokrajinskem merilu za tiste kategorije delavcev, ki tega še niso do segli: — nujni posegi za zaščito delovnih mest, s poživitvijo proizvodnje, pre-osnovo podjetij, ki so v težavah in s pripravo načrtov za posamezna področja: — priprava in izvajanje državnega energetskega načrta v okviru katerega je treba odpraviti vse bi-rokrs.tske' težave, ki za zdaj pre orečujejo takojšnjo izgradnjo objektov za 'povečanje zmogljivosti tržiš ke elektrarne. Sklicujoč se na načela demokra cije, svobode in neodvisnosti, ki so do zdaj v glavnem vodile delovanje sindikalne organizacije, glavni svet odločno odklanja vsakršno vmešavanje političnih strank v delovanje sindikata, z isto odločnostjo pa tudi obsoja vse pojave polit:čnega naši lja in poziva delavski razred k bud nosti. Tekstilci seznanjeni z načrti delodajalca zaposlitveno politiko ter d- jih izenačijo s tekstilnimi delavci ostalih sedmih obratov skupine Niggeler -Kupfer. Podjetje je sporočilo, da v teh dueli zaključuje investicijo v višini 2,4 milijarde lir. Obenem je pristalo na podpis sporazuma, ki predvideva ohranitev dosedanjega šte vila zaposlenih ter občasne sestanke z. delavci o problemih zaposlovanja in naložb. Delavcem bo izplačalo proizvodno nagrado za leto 1978 v znesku 120.000 lir, za leto 1979 pa 180.000 lir in «superminimo* 8.000 lir za letaš in 12.000 lir za leto 1979. Vsem delavcem pa bodo za leto 1977 izplačali po 60.000 lir. • šolsko skrbništvo v Gorici javlja, da je v tej pisarni na razpolago zainteresiranim ministrska okrožnica z dne 5. januarja 1978 o premestitvah vodilnega in stalnega kadra v srednjih šolah za šolsko leto 19711 79. Na Radiu Trst A razprava o kulturni problematiki Zaključil se je spor v tekstilnem obratu v Romansu, enem izmed treh obratov na Goriškem, ki je trajal tri mesece. Nastal je zaradi zahteve delavk in delavcev, da jih seznanijo s proizvodnimi načrti, višino naložb. Na tržaškem slovenskem radiu bomo lahko danes , dopoldne'ob 10.30 poslušali že tretjo mesečno' kultur no oddajo, ki jo -jo pripravilo, ured ništvo Primorskega dnevnika. V oddaji bo več vesti o kulturno-prosvet nem delovanju v zamejstvu, osred nja tema pa bo kulturno-prosvetno življenje v Gorici in na njenem podeželju. Ob okrogli mizi sodelujejo naš novinar Marko VValtritsch, u metnostni kritik prof. Milko Rener, glasbeni pedagog prof. Silvan Križ mančič in prosvetni delavec Zden ko Vogrič. nji šoli <1. Trinko* v četrtek. 19. ja nuarja. in sicer zadnji dve uri pouka. Na tem sestanku bo predvsem govor o dvojezičnem poslovanju na šolah. Sestanek med SSk in furlanskim panjem V Gorici sta se sestali delegaciji deželne Slovenske skupnosti ter Furlanskega gibanja. SSk so zastopali dr. Štoka, prof. Bratuž. Gradnik. Trpin in dr. Paulin. Furlansko gi banje pa so zastopali De Agostini, Gervasi in Gomboso. Delegaciji sta se dotaknili važnejših vprašanj, ki zanimajo slovensko in furlansko prebivalstvo v deželi ter o bodočih oblikah sodelovanja med političnima silama. Obravnavah so tudi zaključke posveta o etničnih skupnostih v Casarsi. Govor je bil tudi o manjšinski konferenci, ki jo bo spomladi priredila videmska pokrajinska uprava. Furlani so še govorih o poteku manifestacije v Vidmu za obnovo potres nega področja. Delegati SSk so Furlane seznanili s pripravami za umestitev posebne komisije, ki bo morala pripraviti o-snutek za globalno zaščito Sloven cev v Italiji. Sklenili so tudi nadaljevati stike z drugimi manjšinskimi strankami v Italiji. Tudi med sebojne stike bodo poglobili. Za revizijo regulacijskega načrta Slovenska konzulta želi posvet z načrtovalcem Na goriškem županstvu se je prej šnji večer sestala pod predsedstvom prof. Emila .Valentinčiča občinska konzulta za slovenska vprašanja. Razpravljali so predvsem o reviziji goriškega regulacijskega načrta. Sklenili so zahtevati pogovor z na črtovalcem arh. Costo in odbornikom za javna dela Zucallijem, da bi dobili nadaljnja pojasnila. Šele zatem bodo zavzeli dokončno stali šče o predlagani reviziji. ŽE OD PONEDELJKA DALJE? Skrajšan šolski urnik na šoli «1. Trinko» Najbrž že v ponedeljek bodo ime li na slovenski nižji sredt.ji šoli «Ivan Trinko* skrajšan šolski urnik. Pred dnevi je namreč s šolskega skrbništva prišlo dovoljenje, da skrajšajo čas posamezne šolske u-re od 55 na 50 minut. Ker imajo na tej šoli v glavnem po šest ur dnevno, pouk se pričenja ob 8.30, za ključi pa ob 14. uri. pričakujejo, da se bo pouk zaključil kar pol ure prej kot se dogaja sedaj. Odobritev' skrajšanega šolskega urnika na tej šoli postavlja v ospre d je podoben ukrep tudi na drugi h slovenskih srednjih šolah. V osamljeni stari hiši v kraju Ma rina Julia so včeraj zjutraj kara binjerji našli 153 osebnih izkaznic in tri električn računske stroje. Računski stroji so vredni približno milijon lir. Izkaznice pa so glavni del 160 osebnih izkaznic, ki so jih neznanci ukradli na županstvu v Tur jaku v lanskem novembru. Včeraj se je pričelo že sedmo go-riško srečanje «Malih odrov 78», ki bo letos gostilo gledališča iz Maribora, iz Ljubljane. Kranja, Nove Gorice, Celja, Zagreba. Sarajeva, Beograda. Badna iz Švice. Karlsruheja (ZRN) in Varšave (Poljska). Uvodoma je popu dne nastopil Vo-lodia Peer iz Maribora z uspelo monodramo »Lovčeva smr1», ki oživlja spomin velikega Ernesta He-mingwaj/a. popoldne pa je bila v galeriji Meblo otvoritev razstave fotografij Rafaela Podobnika. Zvečer se je po otvoritveni besedi Mihe Ravnika, člana predsedstva CK ZKJ predstavilo s svojo četrto premiero v sezoni Primorsko dramsko gledaUšče s «Pismom generalu F ranču» Fernanda Arrabala v priredbi in režiji Darka Traliča ter v izvedbi Metke Franko, Teje Glažar, Dragice Kokot - Solar. Iztoka Jereba, roneta Šolarja in Jožeta Zupana. Danes bosta nastopila na drugem dnevu srečanja gledališka skupina Šmartno ob Paki, zvečer pa Celjsko gledališče. J. F. Drevi občni zbor prosvetnega društva «A. Paglavec* Podgori Podgorski prosvetni delavci se bodo drevi zbrali na prvem rednem občnem zboru domačega prosvetnega društva «Andrej Paglavec*. Občni zbor bo ob 20.30 v mali dvorani nove športne hale na Madonnini, ki jo je občina dala na razpolago. Na občnem zboru bodo podali bogat obračun dveletnega delovanja društva, ki se .je obnovilo v času, ko so gradili in postavili spomenik padlim partizanom v Podgori. Odbor vabi na občni zbor vse, ki jim je pri srcu slovensko prosvetno in sploh javno življenje v tem goriškem predmestju. • Deželni kongres PRI bo v avditoriju v Gorici 29. januarja. Do takrat bo organizirala stranka občinske kongrese. Gledališča V' okviru Srečanja malih odrov 78 bosta danes v Novi Gorici nastopila ob 12. uri gledališka skupina Šmartno ob Paki z Villon-Verasovo iglo »Veseli berači*, ob 20. uri pa Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z igro Rudija Šeliga »Čarovnica iz Gornje Davče*. Igralci Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice bodo nastopili drevi ob 20. uri v Avditoriju v Portorožu z igro Miloša Mikelna «Man-dragol*. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča, da lio odhod avtobusa na Ne-vejsko sedlo jutri, ob 7.15 s Koma v Gorici in ob 7.30 iz Standreža. Prosimo točnost. Razna obvestila upokojencev v četrtek, 19. ja-članski sestanek Društvo slovenskih Italiji sklicuje za v riuarja, ob 15. uii za člane z Goriškega v prostorih Slovenske prosvete zveze v Gorici, Ul. Malta 2. Na sestanku bodo člani odbora na razpolago za razna pojasnila v zvezi s pokojninami. Vabljeni so tudi upokojenci, ki še niso člani društva. a se želijo vpisati. Kino «Io ho paura*. G. Ippolito. Prepove-14. letom. (Zoriču VERDI 17.15-22.00 M. Valante in A. dan mladini pod CORSO 17.15—22.00 «1 nuovi mostri*. Ornella Muti in Alberto Sordi. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «1 lau-tori*. S. Lunkevic, D. Khebescesku. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Kleinhoff Hotel*. Corinne Clery in B. Robinson. Pre|K|vedan mladim pod 18. letom. CENTRALE 16.30—22.00 »La grande avventura*. it. Lagan. S. Damante. Barvni film. Tržič PRINCIPE 17.30- 22.00 *L'orca assas-sina». Barvni film. EXCELSIOR 16.30 - 22.00 sHcrble al Rali.v di Montecarlo«. Bravni film. J\om (Zoriču in oko/icu SOČA Maščevanje zelenega obada*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Boby» indijski film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Razsodba*, italijanski film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in Ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontooi k Bassi. Ul. Ra štel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, 'lig Republike, tel. 72341. MARIBORSKO KULTURNO PISMO Štiri pomembne razstave Tudi literarna žetev je tokrat bogata Bogato likovno življenje v Mariboru nudi ljubiteljem slikarske umetnosti v spoznavanju umetnin slovenskih mojstrov vselej dovolj umetniškega užitka. Po retrospektivni razstavi grafike Franceta Miheliča, ki jo je Umetnostna galerija posvetila umetnikovi 70 letnici, se je Mariborčanom ponovno predstavil mojster slovenske grafike Božidar Jakac z obširno kolekcijo partizanske grafike v počastitev Titovih in partijskih jubilejev. Pred petimi leti je v Umetnostni galeriji razgrnil občinstvu retrospektivo svojih slikarskih del, tokrat pa razstavo grafičnih listov, ki jih ie ustvaril med narodnoosvobodilno vojno v najtežjih partizanskih okoliščinah. Jakčeva grafika predstavlja živo ustvarjalno moč v času naših bojev in je kot takšna izjemen dokumentarni material razvoja naše likovne umetnosti. Razstavljenih je 52 portretov o-ziroma partizanskih obrazov v jedkanici, deloma znanih iz zbornikov o vojnih letih, in neznanih, ki so dani prvikrat na ogled. Skupaj je 114 grafičnih listov v tehnikah jedkanice in visoke jedkanice, v lesorezih, linorezih in litografiji. Nadalje se vrstijo jedkanice »Podobe našega pohoda* za pesniško zbirko Franceta Kosmača, ilustracije za knjigo Staneta Terčaka «Živi zid* in šest visokih jedkanic za dnevnik »Slo-vensko poslanstvo* Edvarda Kocbeka s poti v Jajce. Razen nekaj dokumentarnih upodobitev pohodov partizanske vojske in po sovražnikih uničenih domačij, so zlasti zanimive vinjete denarnih obveznic in njih poskusni odtisi, kot tudi šolske priznanice. Otvoritev razstave je bila za Maribor kulturni dogodek, ki se ga je udeležil tudi mojster Jakac s svojo ženo. Pri slovesnosti je nekaj pesmi ubrano zapel mešani zbor APZ Boris Kraigher pod vodstvom Staneta Jurgeca. Spregovoril je še sam Božidar Jakac, ki je vnesel v svojo prijetno pripoved mnoge hudomušnosti o svojem delu in življenju v partizanih. Množica ljudi, ki je napolnila vse prostore razstavnega salona Rotovž, je umetnika in njegovo u-metnost prisrčno pozdravila. V Umetnostni galeriji se predstavlja z bogato slikarsko kolekcijo podob v olju, temperi, pastelu in risbami s kredo, mladi mariborski slikar Ludvik Pandur, ki se je z manjšim številom slik že nekajkrat predstavil v Mariboru na samostojnih razstavah ali skupinsko z drugimi likovniki. Njegov motivni svet je torej že znan, ki ga pa vse bolj poglablja, tako čustveno kot oblikovno. To je občutiti na sproščenosti predstavljenih oseb, ki jih upodablja bodisi posamezno, v dvoje ali v skupinah v neprestani dinamiki in v slikovitih interierih. ki jim dodaja sveže barvne nadrobnosti. Risba mu je vznemirljivo zaokrožena, vrtinčasta, v katere krog prodira vzdušje barv, svetlobe in senc. Zanimivo ie, da so mu oljnate podobe in tempere skoraj enake po vsebini kot v tehničnem postopku slikanja, z vseh pa veje močan ustvarjalni zanos. Svo.je vrstna razstava z naslovom ♦Čmobeii, sivi predeli* v Malem salonu Rotovža je predstavitev fotografij akad. slikarja Zmaga Jeraja. Fotografije, ki jih je slikar Jeraj porazdelil v pet ciklov: Šle- j zija Halde, Medija - Zagorje, Meža Žerjav, Meža Ravne in Dolina dimnikov - Žerjav, prikazujejo, ali bolje odkrivajo opustošenost industrijske pokrajine, kjer človek s svojimi posegi v naravo spreminja nekdanjo zeleno pokrajino kot pravi slikar v »črnobele. sive predele*. Slikarjev likovni opus zavzema tokrat fotografijo, ki se v značilni likovni kompoziciji prepleta s slikarsko izraznostjo, kjer realnost umetniške upodobitve tako rekoč zbriše mejo realnosti zgolj fotografskega posnetka. Ekološko o-grožene pokrajine srhljivo dokazujejo uničevanje prirode, ki jo u-metnik fotolikovno prikazuje v mrtvilu svinčene sivine s temnimi obrisi grozeče vsakdanjosti. Vsekakor nenavadna in poučna razstava, ki nudi človeku velko priložnosti za razmišljanje o času vse večjega onesnaževanja ukol.ia. V Mali galeriji Ivana Čobala, ki vsakokrat preseneti z izborom del likovnega umetnika samega Čohala ali kakega drugega slovenskega slikarja, so tokrat razstavljeni izredno zanimivi portreti mojstra Ivana Čobala. Upodobitve kažejo slikarjev svojstven smisel za poglobljenost portretiranca. ki s sproščenimi potezami čopiča pronikne v človekovo notranjost. Izredna je barvitost podobe, za vsak portret poseben ton in drugačna barvna ubranost, ki se največkrat izlušči iz temnega ozadja s presenetljivo individualno osvetlitvijo, da zažive o-brazi, kot bi jih bil kdo osvetlil v temi. Menim, da je slikar podobe približal z realistično nastrojenostjo, čeprav daleč proč od fotografskega opisovanja, saj portreti v modernem slogu dokazujejo globlje psihološko analiziranje, čeprav s še tako vehementnimi potezami trenutnega nastrojen ja. Ob otvoritvi razstave ,je bila, kot je navada v Mali galeriji, krajša slovesnost intimnega literarnega značaja. Milena Godinova je s toplino prebrala dvoje literarnih del, flavtistka Marjeta Urbančeva je z žlahtnim tonom glasbila po- vezovala literarne utrinke in u-stvarjala prijetno intimno razpoloženje. Razstava najnovejših del Ivana Čobala kaže nesporno mojstrstvo v modernem likovnem oblikovanju portretov in v dveh, treh upodobitvah estetsko prefinjeno figuraliko ženskih aktov. Z literarnega življenja naj zabeležimo še izid pesniške zbirke mariborske pesnice Alenke Glazerjeve «Branike» v založbi Obzorja. Njene pesnitve segajo v domači obdravski pohorski svet. Iz spremne besede Ignaca Kamenika naj povzamemo, da njene pesmi kažejo «na močno sproščenost doživetij in izraza, na sprostitev iz nekdanje ujetosti, na skorajda prešeren beg v življenje*... Mariborski književniki se vse bolj uveljavljajo tudi s prevodi v inozemstvu. V graškem tedniku »Neues Land», ki izhaja v sto tisoč izvodih, je skozi vse leto izhajala v nadaljevanjih popularna mladinska povest znanega slovenskega pisatelja iz Maribora Janeza Švajncerja «Junak na kolcih*. Priljubljena povest je pri avstrijskih bralcih vzbudila tolikšno zanimanje, da bo izšla tudi v knjiž ni obliki. Ena vodilnih slovenskih literarnih revij Dialogi bo pod urednikovanjem pisatelja Janeza Švajncerja posvetila letošnjo februarsko izdajo počastitvi stoletnice rojstva Otona Župančiča. S prispevki o Župančičevem življenju in njegovi ustvarjalnosti bo sodelovalo več znanih slovenskih pisateljev, esejistov, literarnih zgodovinarjev in likovnih umetnikov. EMIL FRELIH Filmske knjige in revije Nušičeva komedija Oblast na odru v Kulturnem domu Razmeroma bogata izbira na različne filmske teme Prizor iz drugega dejanja Nušičeve komedije «Oblast», ki jo je tržaško Stalno slovensko gledališče pripravilo v režiji Miroslava Beloviča iz Beograda. Kdor se zanima za film in bi rad kaj prebral o kakem filmskem argumentu, ima te dni več možnosti. Ne mislimo na drage knjige, kakršne najdemo predvsem za božične in novoletne praznike o drugih temah, temveč na vrsto «na-vadnih*, zmerno dragih knjig, ki se jih je precej nabralo prav za te drji. Knjižni trg se je pač, kar se tiče filma, v Italiji le zadnje čase razvil, tako da se izjemno drage knjige vendarle ne pojavljajo pogosto. Večkrat gre pravzaprav za publikacije, ki jih z velikimi težavami izdajo filmski festivali ali celo klubi ob kaki manifestaciji. Hvalevreden je predvsem turin-ski Movie Club, ki je že svojčas za razne cikluse zbral bogat kritični material o raznih avtorjih in temah, nato pa je sodeloval tudi pri založbi dveh zvezkov o Mata-razzu za retrospektivo v Savoni. Sedaj je izdal izredno zanimivo knjigo o ameriškem režiserju Ra-oulu Walshu (Paolo Bachmann: »Raoul Walsh», s prispevki Pam Cook, Claire Johnston, Giuseppa Turronija, Carla Scarroneja in Giancarla Castella; 200 strani). Gre za pomembnega ameriškega avtorja, o katerem nudi knjiga bogato dokumentacijo in zanimive kritične hipoteze. Torinski Movie Club je sodeloval tudi pri organizaciji pregleda ital. filmov, posnetih po operah. Stefano Delia Časa in Sergio Tof-fetti sta ob tej priložnosti zbrala več dokumentov v zvezku «L’opera lirica nel cinema italiano* (56 strani). Ob manifestaciji o D’Annunziu in filmu, ki je bila v Gardonu Rivieri, so tamkajšnji «Quademi del Vittoriale* pripravili monografsko številko z naslovom «D’Annunzio e il cinema* (122 str., 2.000 lir) z zanimivimi prispevki vrste strokovnjakov. Ob priložnosti festivala v mestu Monticelli Terme je izšla, poleg knjige o filmski melodrami, ki smo jo o priliki že zabeležili, tudi knjiga o pomembnem režiserju novega nemškega filma Wimu Wen-dersu, ki jo je pripravil Giovanni Spagnoletti («11 cinema di Wim Wenders», 70 str.). Za seminar o produkcijskih filmskih strukturah in javnem nastopu je rimska občina izdala zvezek «Maschere e miti del cinema italiano*. (92 str.). Argument je poglobil tudi seminar Vsedržavnega sindikata filmskih kritikov (SN CCI) v Arezzu. Konec lanskega leta smo labko,^ zabeležili večje zanimanje za sovjetski film. Pojav zase je bila beneška Bienala o oporečništvu v vzhodnih družbah, na kateri so predvajali tudi filme sovjetskega režiserja Paradžanova. Mislimo pa tudi na klasike sovjetskega filma. Festival v Porretti Terme je nudil retrospektivo »ustanovitelja* sovjetskega filma Leva Kulešova, za katero je izvedenec Giovanni Buttafava pripravil zvezek «B cinema di Lev Kulešov* (34 str.). Razne kulturne organizacije iz Padove pa so tamkaj pripravile retrospektivo Pudovkinovih del: tudi tokrat je zvezku naslov «H cinema di Vsevolod Pudokvin* (68 str.). Zelo aktivna na kulturnem področju je pokrajina v Paviji. Giu-liana Caliegari in Nuccio I^idato sta zanjo pripravila izredno popoln izbor kritične dokumentacije o Lu-chinu Viscontiju z naslovom «Leg-. gere Visconti* (208 str. in slike, 6.000 lir). Ista pokrajinska uprava je izdala knjigo «Pier Paolo Pa-solini nel dibattito culturale con-temporaneo* (142 str., 2.000 lir). Od sodelavcev te knjige je pred kratkim umrli Adelio Ferrero malo pred smrtjo je pripravil drugo knjigo «H cinema di Pier Paolo Pasolini* (Marsdllio Editori, 168 str., 4.500 lir). Mimogrede bi radi zabeležili izgubo, ki jo je za italijansko filmsko kritiko predstavljala smrt Adelia Ferrera, ki je bil tudi glavni urednik revije «Ci-nema e cinema*. Za založbo La Nuova Italia je Alfonso Canziani pripravil knjigo «Gli anni del neorealismo* (268 str., 6.000 lir), ki se nam zdi, da precej zaostaja za debato, ki se je o tej temi razvila v Pcsaru. La Nuova Italia pa je predvsem vredna pohvale za zbirko «H Ca-storo Cinema*, ki jo vodi Fernal-do Dj Giammatteo. Doslej je pri njej izšlo več monografij o režiserjih: Enrica Magrellija «Ro-bert Altman* (vsaka knjiga niha med 100 in 150 stranmi, cena je za vsako 1.400 lir); Alfreda Rossija «Elia Kazan*; Guida Finka «Ernst Lubitsch*; Gualtiera De Santija «Louis Malle*; Roberta Camparija «Vincente Minnelli*, ob kateri moramo žal pripomniti, da bi si veljavnost režiserja zaslužila drugo knjigo; in nazadnje, Nuccia Lodata delo «Howard Hawks», ki je izšlo tako rekoč prav ob smrti velikega filmskega mojstra in ki je posebno pomembna za bibliografsko in filmograf-sko dokumentacijo. Druga zbirka monografij je «Oomtemporanea Cinema*, k; jo za založbo Moizzi vodita Franco Carlinj in Mauro Marchesini. Organizacija eseja je pri tej zbirki različna, tekst dopolnjuje tudi več slik (vsaka knjiga ima 96 strani, razen prve, ki jih ima 126. Devet monografij, ki jih beležimo za bralce, so naslednje: Giancarla Castellija in Maura Marchesini-ja »Robert Altman*; Massima Marchellija «Francois Truffaut*; Renza Trotte «Sidney Pollack*; Alda Viganoja Milino Risi*; Nuccia Lodata «Marco Bellocchio*; Ore-sta De Fornarija «Sergio Leone*; Fabia Carlinija »Arthur Perm*; Marca De Poli ja «Paolo e Vittorio Taviani*; Giuseppa Turronija »Alberto Lattuada*. Zabeležili bomo še dve knjigi. Zelo očarljiva je «Gli uni & gli altri. Travestiti e travestimenti nell’arte, nel teatro, nel cinema, nella mušica, nel cabaret e nella vita quotidiana» (Arcana Editri-ce, 128 str.) zanjo so pripravili tekste Gillo Dorfles (odsek likovne umetnosti), Giovanni Buttafava (gledališče), Gianni Romolj (film), Peppo Delconte (glasba) in Carlo Romano (vsakdanjost). Zelo koristen seznam predstavlja knjiga založbe ERI «TV titoli* (458 str., 5.000 lir), v kateri so zbrani naslovi in datumi oddaje za vse filme, televizijske filme, gledališka dela idr., ki jih je italijanska televizija prikazala od 1954. leta, se pravi od začetka oddaj, do konca 1975. leta, Končno še tri revije. «La Citta di Riga* založbe La Nuova Foglio Editrice ni izključno filmska revija, v prvi številki (216 ilustriranih in lepo opremljenih strani, 7.500 lir) pa najdemo zanimiv filmski prispevek Umberta Silve, Mi-chela Mancinija in Alessandra Cappabiance «Re Lear Le Capital*, ki obravnava Truffautov film «L’histoire d’Adele H.». Omenjena Mancini in Cappabian-ca pa sta skupaj z Ellisom Dondo, Giuseppom Perello in Renatam Tomasinom urednika filmske revije «Fiction», katere podnaslov («Cinema e pratiche delTimmagi-nario*) pravzaprav opozarja, da je območje revije širše in da ga obravnava predvsem teoretsko. Prva številka (160 str., 2.500 lir) je posvečena temi nezadovoljstva. Zabeležimo tudi novo serijo revije «Bianco e nero», katere številke sicer izhajajo s precejšnjo zamudo. Štev. 1 leta 1977 (138 str., 2.000 hr) prinaša predvsem zanimiv intervju že omenjenega umrlega kritika Francesca Savia z režiserjem Mariom Mattolijem. Živa in zdrava pa se zdi nova serija slovenske revije «Ekran*, ki je prišla do štev. 5/6 drugega letnika (80 str., 25 din). Le-ta je v veliki meri posvečena puljskemu festivalu. S. G. V Ljubljani je umrl J v dr. Anton Zun Pred dnevi je v Kranju mnogo prezgodaj in nenadno umrl bivši prorektor ljubljanske univerze in redni profesor na filozofski fakulteti dr. Anton Žun. Pokojni profesor se je rodil v Lovranu 19. februarja 1917. Po osnovnem poklicu je bil pravnik. Po daljšem službovanju kot odvetniški pripravnik, profesor, sodnik in predsednik okrajnega sodišča v Radovljici ter okrožnega sodišča v Ljubljani, je bil leta 1962 izvoljen za docenta ra temelje marksizma na sociološkem oddelku filozofske fakultete, leta 1967 za izrednega in leta 1973 za rednega profesorja Posebno važno je njegovo delo na pedagoško-univerzitetnem področju, saj je bil med ustanovitelji sociološkega oddleka na filozofski fakulteti, in njegova izredna publicistična dejavnost na področju sociologije in temeljne marksistične misli. Že leta 1960 je izdal priročnik «Temel,ji družbene in državne ureditve*, ter še leta 1964 «Sociologijo» in leta 1965 in 1966 knjigo «Družbena ureditev SFRJ*. Kot pravnik se je v svoji publicistični dejavnosti posebej posvečal marksistični sociološki teoriji države in prava. Tako imamo leta 1951 samostojno publikacijo «Pravo», nato pa «Državo» v dveh izdajah leta 1962 in 1965. Spomni-pa se moramo njegovega truda ...............................................................Mirnim...............................im.........................imimimimmim.... Francoski državni radijski monopol po vsej verjetnosti ne bo zdržal PARIZ — Tudi Francija se ubada z vprašanjem, ali ohraniti v radijski in TV službi državni monopol z vsemi ustreznimi, pogosto negativnimi posledicami, ali pa »izpustiti vajeti iz rok* in »zapju-ti v anarhijo, v kaos* kot pravijo v vladnih krogih. Povod za novo polemiko je dal »divji* »Radio -Abbesses Echo*. Rekli smo, da je pravkar omenjena radijska postaja «divja». V zadnjem času takim radijskim postajam raje rečejo »neuradne* radijske postaje. In teh je v Franciji zadnje čase vedro več, saj se tako rekoč vsak teden oglasi od nekod kaka nova postaja, ki pa kaj kmalu obmolkne. »Radio-Abbesses Echo* je morala utihniti prejšnji teden, ko je policija vdrla v njen dokaj preprost studio. Tu je policija zalotila enajst oseb, ki jih je priprla, vendar pa le za par ur, saj jih ie po bežnem zaslišanju izpustila na svobodo. Predvčerajšnjim pa se je ista postaja spet oglasila, toda ne iz istega studia, pač pa iz »neznanega studia* ter z letečo anteno, ki so jo nosili trije baloni, napolnjeni s helijem. Državni monopol v radijski in TV službi je že dolgo na dnevnem redu. Tudi sam parlament je o tem vprašanju na dolgo razpravljal, vendar brez nekih dokončnih zaključkov. V začetku 1974 je radijska in televizijska služba v Franciji doživela večjo preosno-vo, temeljitejšo kot italijanska radijska in televizijska služba, vendar francoski človek s tem ni zadovoljen. In zato se oglašajo privatne radijske postaje, ki pa jih policija, kot smo videli, preganja. Toda neka močnejša privatna radijska postaja, ki oddaja z Montpelliera na jugu dežele, je na sodišču izsilila zmago nad zadevnim državnim monopolom. To je dalo vsem nasprotnikom državnega monopola v roke močan adut, rekli bi odločilno karto za morebitne nastope pred sodišči, ko bi morali braniti nove podobne pobude. Zasebne radijske postaje so začele rasti «kot gobe po dežju* lani poleti, ko je ekološko gibanje, ki se je prelevilo v politično gibanje, mobiliziralo vrsto teh postaj v ostro kampanjo proti vladnim programom za gradnjo jedrskih central. In od tedaj se je boj med državnim monopolom in zasebno pobudo hudo razvnel. Policija vdira v številne improvizirane studie, tako da so se posamezne radijske postaje ustrezno opremile, da jim policija ne more do živega, ker imajo vse aparature prenosne in oddajajo sedaj od tu, drugič od tam, «v zvezi z varnostjo pred policijo*. Te postaje oddajajo v glavnem krajevne vesti, vendar pa tudi politične komentarje, vmes pa še veliko glasbenega programa. Nastanek in uspeh teh postaj se tolmači kot dokaz slabega programa državne radijske in televizijske službe, ki kljub preosnovi ne zadovoljuje. Pred tremi leti se je državna «ORTF» razcepila v tri službe, v tri kanale, ki so med seboj povsem ločeni in samostojni. Toda vse tri radijske mreže, vsi trije TV kanali so pod ustrezno državno kontrolo, pa čeprav tej kontroli v Franciji pravijo pokroviteljstvo. Francoska vlada je odločno na stališču, da ima le država pravico do radijske in televizijske službe Čeprav je vlada pripravljena na določeno popuščanje, monopola ne pusti iz rok. Toda rekli smo že, da je epi radijski postaji uspelo na sodišču izsiliti pravico do obstoja in delovanja. Na osnovi tega pravdore-ka deluje sedaj tudi postaja «Fil Bleu», ki ima svoj sedež v nekem pariškem nebotičniku. Gre za desničarsko radijsko postajo, ki izsiljuje pravico do obstoja na osnovi ustavnih norm, ki »jamčijo vsakomur svobodo izražanja in informacije*. Sodne oblasti so v tem šle celo v drugo skrajnost in u-gotovile, da «državni monopol je v protislovju tudi z evropsko konvencijo o človekovih pravicah*. Na račun sklepa sodišča v Montpelliera so zagovorniki zasebnih radijskih postaj postali »preveč drzni*, pa čeprav jim je policija stalno za petami, kot dokazuje primer tiste radijske postaje, ki ima svoj sedež v Alzaciji in sicer na meji med Francijo in Zahodno Nemčijo, tako da se tako rekoč seli iz ene države v drugo, kot pač «veje veter*. Res je, tako francoska kot zahodnonemška policija uredništvo postaje preganjata, toda kaže, da se policijski službi dveh sosednjih držav ne znata ali bolje nočeta dogovoriti za morebiten skupen nastop . . . V Franciji je nad dvajset močnejših »divjih* ali samo »nedržavnih* radijskih postaj. Ena je tudi v Bretagni ,kj oddaja veliko glasbe in vse vesti izključno v bretonskem jeziku in je odraz bretonske nacionalne skupnosti, ki zahteva »nacionalno avtonomijo v okviru Francije*. Vtem ko se v vladnih krogih držijo zakonskih predpisov, ki jim v nasprotju z ustavnimi načeli zagotavljajo monopol, se na drugem področju in to na skrajni levi in na skrajni desni ogrevajo za popolno svobodo, pa čeprav hkrati pristajajo na to, da bo v Franciji »v etru zavladala anarhija*. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spremenjeno mnenje neke osebe u-tegne ogroziti uspeh nekega posla. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zagotovili si boste lep dohodek, ne da bi kaj žrtvovali. Nepričakovano zadoščenje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ostanite zvesti svoji vestnosti. Odpravite, kolikor morete, svojo sa-moljubnost. RAK (od 23.6. do 22.7.) Trenutno je najbolj važno, da si zavarujete hrbet. Hvaležnost s strani prijatelja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Da bi se ognili poslovnim napakam, posvetujte se s strokovnjakom. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V zvezi z nekim delikatnim poslom boste potrebovali -precej denarja. Otresite se svoje neodločnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes boste polni delovnega poleta. V osebnih zadevah odločajte sami. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Nasprotniki vam ne morejo ogroziti simpatij. Zavarujte se pred nekaterimi skušnjavami. STRELEC (ud 23.11. do 20.12.) Pomanjkanje poslovne ekspeditiv-nosti bi utegnilo povzročiti izgubo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes se ne spuščajte v tvegano dejanje. Nevšečnosti s sorodniki. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V sporu, do katerega je prišlo v skupini vaših sodelavcev, bodite nepristranski. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne vdajajte se iluzijam v zvezi z nekaterimi na videz ugodnimi predlogi. TRST A 7.00, 8.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncert; 10.30 Kulturna rubrika Primorskega dnevnika; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13."15 Pa se sliš’; 13.35 Izbor iz operet; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 18.10 «Možje», radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 15.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazin; 9.15 Pojejo Opatijski Suveni-ri; 9.32 Kim, svet mladih; 10.00 Z nami je . ..: 10.15 Koncert Gian-nija Fenatija; 10.32 Mini juke-box: 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Poslušajmo jih skupaj; JI.32 Sprint glasba; 14.00 O ljudskih običajih; 14.10 Popevke; 14.33 Plošča LP tedna; 15.00 Zbori in plesi iz vsega sveta; 15.40 Glasbeni program; 16.00 Pismo iz . . .; 16.05 Folk ansambel Casadei; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni week-end; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Popevke; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Glasbeni program z Ornello Vanoni; 12.05 Oni drugi zvok; 13.30 Show down; 14.30 Radijska igra; 16.05 Satirična oddaja; 16.35 Sodnikove razsodbe; 17.15 Pogovori o energiji; 18.00 »Tekma*, radijska igra; 19.35 Večerni programi; 20.10 Glasba in prihodnost; 21.05 «Manon Lescaut*, opera; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, | 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan;7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; ■ 12.10 Godaia v ritmu; 12.30 Kme- ] tijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glčsbepft-«ibfcCiitla;«J4.2& S pesmijo in plesom po --Jugoslaviji-, 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiijak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Orkester Benny Cubano; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Weekend; 20.00 Sobotna glasbena panorama; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 in 00.05 Popularnih dvajset; 0.30 Zvoki iz naših krajev; 1.03 Kalejdoskop zabavnih melodij; 2.03 Fantasia not-turna; 3.03 Glasbena skrinja; 4.03 - 4.30 S popevkami v novi dan. ti za popularizacijo italnaasfce marksistične misli v SBdvfiujtSki- .v Jugoslaviji snloh. Izbrana dela Antonia Gramscija in Izbrana dela Palmira Togliattija, sta njegova zasluga, saj jih je sam zbral in uredil. Prof. Žun je tudi pripravljal tretje izbrano delo, in sicer delo italijanskega marksističnega misleca Antonia Labriole, vendar ga je smrt prehitela. Ne bi tu naštevali vse mogoče funkcije, ki jih je opravljal, ter priznanj, ki jih je prejel, omenili bi le to. da je bil prodekan filozofske fakultete ter prorektor ljubljanske univerze v obdobju 1975-1977. D. J. _ ■ llllltlllllllllllllllll Milili .............................„1111111.Ml. ............................* ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1909 . 1919) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Chcck-up, oddaja o medicini 13.30 DNEVNIK 14.00 V evroviziji iz Wengena: SMUČANJE, SVETOVNI POKAL 17.00 Ob petih z ROMINO POWER 17.05 Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Happy Days: FONZIE POSKUŠA. TV film 20.00 DNEVNIK 20.40 MI... NE, glasbena oddaja 22.00 Iz Buenos Aires: ARGENTINA ’78 - Izžrebanje parov za svetovni pokal v nogometu Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 I CAVALIERI DEL CIELO 7. epizoda 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Dnevnik 2 - LEPA ITALIJA 14.00 Odprta šola 14.30 Evropski dnevi 17.00 Ironside: ZA VSAKO CENO, TV film 18.00 Sobota v dveh 18.35 Dnevnik 2 - ŠPORT 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 KRALJ ARTU' ris. filmi 19.15 MUPPET SIIOW Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik . ODPRTI STUDIO 20.40 AMERIŠKE SANJE JORDA- CHOVIH, 9 nadalj. 21.35 RDEČE COPATKE, film Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Liubliana 8.15 K. Kovič: Pogumni padalec, nanizanka 8.30 M. Belina: Je režiser u-stvarjalec ali ne? 8.55 Pisani svet 9.35 Povezanost in odtujenost 10.05 Kondorjeve višave 10.35 Novele Henryja Jamesa nanizanka 11.35 Jug. trimska televizija 17.00 Deteljčka ne boli glava 18.15 OBZORNIK 18.30 Otroški cirkus BILLYJA SMARTA 19.30 DNEVNIK 20.00 W. A. Mozart: IDOMENEO, 1. del 20.55 Zabava vas Julio Iglesias 22.00 DNEVNIK 22.15 Pregled sporeda 22.55 POROČILA Koper 19.30 Otroški kotiček 20.35 PAUL GAUGIN TV nadalj., 3. del 21.25 KATASTROFA BREZ VZROKA, iz cikla Svet v letih 1900-1939 -22.15 UJETNICA Filtri z Davidom Mc Callu; mom, Nicoletto Machiavelli in Laro Bloch Zagreb 20.00 ZALJUBLJENE ŽENSKE film 22.35 Zabavno-glasbena oddaja 23.15 Sedem dni ŠVICA 17.35 DEKLE NA OTOKU TV film 18.05 Glasba za mladino 19.45 Risani filmi 20.45 MIDVA V MANHATTNU film LXVI. IVAN MATETIČ - RONJGOV (1880-1960). rojen v vasici Ronjgi pri Sv. Mateju na Kastavščini (od tod njegov pristavek k priimku «Ronjgov»), umrl v Lovranu, je bil iz revne družine. Oče je bil gozdarski delavec. Ivan je obiskoval učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1899. V letih 1899-1912 je učiteljeval v Žmi-n.iu. Barbanu, Kanfanaru, Sv. Pe- tru v Šumi Gologorici, Pičanu in Klani, v letih 1912-1918 v Opatiji — torej v 8 istrskih krajih. Povsod jc študiral istrsko narodno pesem in iskal, kako bi določil tonsko strukturo te glasbe in končno fiksiral tako imenovano istrsko lestvico. Prve nauke v kompoziciji je dobil že na učiteljišču v Kopra pri profesorju Ivanu Sokolu. Leta 1922 je diplomiral na Muzički a-kademiji v Zagrebu, kjer je bil pozneje tajnik. Dolgo je deloval v Beogradu, leta 1945 se je vrnil v Zagreb, nato na Reko in v Lovran. Matetič - Ronjgov je komponiral za pevske zbore. Njegove kompozicije temeljijo na narodnih motivih, uvrščajo ga med najpomembnejše komponiste zborovske glasbe. Znamenite so njegove skladbe: čače moj, Roženi -ce, Galijotova pesem SKLEPNA BESEDA Obrazov obravnavane generacije učiteljev je še in še. Težko je zaključiti vrsto, težko izbirati. Mnoge bi bilo potrebno še vključiti, nekatere morda tudi izpustiti. Pri izbiri je včasih odločalo, da je bilo mogoče dobiti za tega več, za onega manj podatkov. Zato sam izbor in še manj obseg teksta o nekom ne razvrščata obravnavanih osebnosti po pomembnosti. Nisem mogel iti mimo učiteljske generacije, ki je koprsko-goriško odpravila na pot, ji izročila šolo in poslanstvo ter nekaj časa tudi še korakala z njo. V posameznih primerih ni mogel biti odločilen niti sam kraj šolanja, saj je bil ta zgolj naključje, pripadnost k neki generaciji se bolj pripričljivo kaže v delu. Slika ne bi bila popolna, če ne bi opozoril na tiste pomembnejše prosvetne in kulturne delavce, ki so na Primorsko in v Istro prihajali na pomoč domačemu učiteljstvu in je bila ta njihova pomoč učinkovita. Končno je bilo nujno potrebno, pogledati na koprsko učiteljišče še v povezavi s hrvatskimi profesorji, ki so na njem delovali, in s hrvatskimi dijaki, ki so na njem maturirali. Zdi se mi, da bi bilo premalo, če bi obravnavane profesorje in njihove učence odpravil zgolj z nekimi standardnimi biografskimi podatki. To ne bi bilo niti vselej izvedljivo. Ostal sem pri poskusih profilov, pri nekakšnih reportažah o ljudeh, njihovem ča- su, življenju in uspehih. Pri iz' boru informacij se mi je zdel® potrebna širina. Vsi važni biografski podatki m> niso bili vselej dosegljivi, v nekaterih primerih manjkata podatka o letu in kraju smrti. Enakih možnosti ni bilo tudi pri izbor« slik. Zavedam se dobro, da obravnavana učiteljska generacija * mojim prispevkom še daleč h* odpravljena, kakor bi zaslužil®-O njej bo potrebno še in še g«" voriti. Moj namen je bil predvsem opozoriti nanjo, popularizirati njeno delo in uspehe. Da f bila izredno učinkovita, se rr»i zdi neoporečno. V danih razmerah in med obstoječimi nalogami se je dobro znašla. Sama si j® določala program in izbirala P0" ta. Za zgodovinsko situacijo, V kateri se je znašla, se je pokazala dovolj zrela in tudi dovolj enotna. Vsekakor je bila to strnjen® vrsta, ki je šla skozi čas. Prežeta je bila z idealizmom, zvestobo svojemu ljudstvu in delovno vnemo. Plačilo za to so .i' bile nevšečnosti in preganjanj® vseh vrst. Večkrat je šlo z® najvišjo ceno, za življenje,, saj je sovražnik našega naroda vselej najprej udaril po učiteljstvu- Ali bi mogel kdaj kdo poplačati obravnavano generacijo slovenskih učiteljev za vse njene žrtve-Ona je pravzaprav že bila p°' plačana z narodnoosvobodilnim bojem, z zmag?) nad fašizmom i11 nasiljem, z uresničenjem idealov, za katere se je borila. Narod sam jo je poplačal, zaupal ji je in dovolj zrel dočakal čase, k' so prišli. Primorsko in istrsko ljudstvo se je pripravljeno odzivalo klicu k boju za osvoboditev, masovno se je vključevalo v narodnoosvobodilno gibanje. Zvestoba se lahko poplača s®' mo z zvestobo, žrtev samo 1 žrtvijo. . PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA 14. januarja 1978 Čebelarstvo na slovenskem Čim več čebel na kolesa! Ugodni pogoji za izvoz na ameriški trg IZBRANA FOTOGRAFIJA vse Le paša za oči? LJUBLJANA, 10. jan. — Sejem Moda 78. katerega vrata se bodo odprla v soboto na Gospodarskem razstavišču, bo največji doslej. Od lani je povečal svojo kvadraturo od ducat tisoč na 12.600 kvadratnih metrov. Za toliko bo na njem več razstavljenih izdelkov in že zato bo kajpak sejem bogatejši kot v minulih letih. A kljub temu — v primerjavi z nekaterimi sejmi v državi, ki so bili svajčas manjši kot ljubljanski — v resnici bolj ali manj polževemu premiku, bo uspel sejem ustreči le dobri polovici tekstilnih tovarn, ostale pa so dobile košarico. »Prednost so imeli stalni raz-stavljaci, novim smo odprli vrata le kolikor smo lahko razširili razstavne površine,« je na današnji tiskovni konferenci dejal direktor Gospodarskega razstavišča Leopold Krese. Skupno bo na letošnjem sejmu pokazalo svoje novosti 398 razstavljalcev, med katerimi bodo vsi pomembnejši predstavniki domače industrije. Tovarne bodo na Modi 78 izbor konfekcije razprostrle v dvorani A, trikotaže v dvorani A 1, metrskih tkanin v dvorani B; v spodnjih prostorih dvorane B bo razstavljeno dekorativno blago in preproge, v dvorani C tkanine in konfekcija, v dvorani G konfekcija in trikotaža, v prizidku dvorane A pa usnjena konfkecija in galanterija. V primerjavi z lanskim letom bo letos manj čevljarjev. Tako bo Moda 78, na primer, tudi brez ene od najbolj uglednih domačih tovarn obutve tržiškega Peka, ki bo resda pokaral nekaj izdelkov poleg oblačil drugih tovarn, a sam ne bo "imel lastnega prostora. Kot vsako leto bodo tudi letošnji sejem spremljale modne revije, na katerih bo več kot 80 tekstilnih tovarn pokajsilb poI'tisoi?a modelov. Modne-revije bodo dvakrat na dan, pričele se bodo ob 17. in 20. uri. Ali bo letošnji sejem Moda premaknil Ljubljano iz modnega mrtvila, v katerem se je po oceni mnogih potrošnikov znašlo slovensko glavno mesto? Odgovor bi bil le težko pritrdilen. Proizvajalci se še vedno pritožujejo, da vse breme, na primer, modnih revij, leži na žepu industrije, čeprav revije niso le njim v korist. Bolj zanimivo vprašanje zabeleženo na tiskovni konferenci — čeprav je bilo resnici na ljubo tudi o njem prelitega že dovolj čmila — je bilo, če bo Moda 78 spet paša za oči, želje potrošnikov, ki bi novosti radi videli na trgovskih policah pa ponovno le klic vpijočega v puščavi. Organizator in revija Jana sta obljubila, da bosta v poglavitnih potrošniških središčih skušala nadzorovati, kako so z izbranimi in odlikovanimi izdelki založene prodajalne in tako po svojih resda skromnih močeh, premostiti razkorak med ponudbo sejma in trgovin, ki ga tovarne in trgovci sami doslej niso znali preprečiti. DUŠAN SNOJ Čebelarji praznujejo jubilej svoje organizacije rahlo nezadovoljni s pozornostjo, ki jo marljivim živalcam namenja naša družba — Očitni spodrsljaji LJUBLJANA, 12. jan. — Ob osemdesetletnici slovenske čebelarske organizacije njeni člani niso povsem zadovoljni s svojimi usnehi. V deželi znane sive kranjske čebele, si je čebelarjenje v zadnjih letih nekoliko opomoglo, počasi je naraslo število čebelarjev in panjev, vendar predstavniki zveze čebelarskih društev Slovenije dokazujejo, da se družba v celoti premalo žarnima za čebele. »Da, prav za čebele, za čebelarje se že včasih,« pravi predsednik zveze čebelarskih društev Slovenije dr. Jože Benigar in skupaj s sodelavci niza podatke, ki dokazujejo, da čebelarimo v povprečju malo in slabo. 2e samo podatek, da prida v Sloveniji največ sedem ki lograrnov medu na en panj, medtem ko na Madžarskem Tudi podatki, ki so primer- I skelet čebelarskega centra, ki ljivi s podatki izpred let in desetletij, niso vzpodbudni. Leta 1934 je bilo v Sloveniji 12.000 čebelarjev, ki so oskrbovali 100.000 panjev, leta 1965 je 4.000 slovenskih čebelarjev skrbelo za 40.000 panjev in podatki za leto 1974 še vedno ne dosegajo predvojnih, saj se je število čebelarjev povzpelo le na 7.300 »ZASLUŽIM SI VEČ POZORNOSTI!« Fotodokumentacija Dela natočijo iz vsakega panja v povprečju po 20 kilogramov, v sosednji Avstriji, ki ima enake pašne pogoje kot so « Sloveniji pa 16 kilogramov, kaže na zastarelo in ekonomsko slabo čebelarjenje. Ce k tem dodamo še to, da je povprečni slovenski čebelar star 56 let, je slika o upadanju čebelarjenja še bolj popolna. in ti imajo 80.000 panjev. Seveda pa niti en sam čebelar ni izšolan, le redki se odpravljajo na šolanje v Avstrijo, kjer je začel poučevati ngš Janša in kjer čebelarje šolajo še danes. »Pri nas nimamo čebelarskih šol, niti tečajev niti inštruktorjev, ki bi poučevali, nimamo inštituta, imamo pa ga s svojim zgolj čebelarskim denarjem ne bomo zgradili nikoli,« pravijo in navajajo, kako čebelarje podpirajo povsod, tako v vzhodnih kot v zahodnih državah. Čebelarjenje je v Sloveniji konjiček, ki je povezan z denarjem, (razen redkih izjem, Medexovih delavcev na domu in nekaterih drugih), drugje po svetu pa je čebelarjenje — poklic. Ne zaradi kakšnega sentimentalnega odnosa do čeDele, marveč predvsem zaradi tega, ker čebelarje družba enostavno potrebuje, »Pri nas se kljub večanju nasadov nihče ne zmeni za čebele. Niti načrtovalci, niti de!avci in upravljalci na teh plantažah nikoli ne pomislijo na čebele, čeprav so podatki o tem, koliko pripomore k dobri letini čebela, znanstveno dokazani,« pravijo predstavniki zveze čebelarskih društev Slovenije in kažejo plakate, s katerimi v tujini kmete opozarjajo, naj si pridelke kakovostno in količinsko izboljšajo z bol.jšim op-raševanjem. S čebelami. Čebelarji so opozorili tudi na podatek, da so letos v Vojvodini dosegli v svetovnem merilu največji pridelek sončnic: »Res so dosegli tak pridelek z novim semenom, toda tudi s pomočjo čebel, saj so Vojvodinci zelo aktivni čebelarji« so razložili in pokazali na tabelo, ki so jo prinesli iz tujine. Podatki so zgovorni. Pridelek hrušk se lahko poveča za 36 odstotkov, če je na 1 hektar sadovnjaka 6 panjev, s šestimi panji na 1 hektar se poveča pridelek jabolk za 38 odstotkov, s sedmimi panji na 1 hektar se 43 odstotkov, s petimi panji na 1 hektar pa se pridelek jagod dvigne kar za 55 od- Tomosovi uspehi bi spodbudili tudi mariborsko gospodarstvo MARIBOR, 11. jan. — Mariborsko gospodarstvo je po ugotovitvah predstavnikov or-ganizaoij, ki se na tem območju ukvarjajo z izvozom, zelo malo prisotno na ameriškem trgu. Razen lesne industrije izvažala v ta del sveta. Tu in skoraj ni druge panoge, ki bi tam to sicer želijo, vendar ni prišlo dlje od začetnih korakov. Ko so danes razpravljali o nekaterih izkušnjah, so meri drugim komentirali primer Tomosa iz Kopra, ki se je pred leti trudil na vse načine, da bi v ZDA izvažal mopede in izvenkrmne motorje, uspel pa je le s skromnimi količinami. Tako je bilo v začetku. Zadnje čase pa Tomos skoro ne zmore zadostiti velikemu j stotkov. Podobne številke veljajo za druge sadeže in pridelke. Kaj vemo v tem pri nas? Čebelarji so zagotovili, da niti v osnovnih, niti v srednjih niti v srednjih strokovnih šolah, kjer vzgajajo sadjarje, vinogradnike, pa tudi v vseh sorodnih šolah za kmetijske delavce, ne spregovore o čebeli niti besede: »In prav to je tisto, kar je narobe. Neznanje, ki se širi, namesto da bi se tehnologija čebelarjenja izboljševala in posodobila.« 50 krožkov Več čebelarjev, več panjev, več čebel, večji pridelek ... In zakaj ni več čebelarjev’ »Majhen pridelek medu in seveda predvsem slabo znanje čebelarjenja ne navdušuje dovolj ljudi, da bi se ukvarjali s čebelami,« pravijo predstavniki zveze čebelarskih društev Slovenije in menijo, da bi zaradi splošnega interesa kmetijstva družba morala dodeliti nekaj vzpodbudne podpbre tudi tej veji kmetijstva: »Z ustreznimi premijami smo dvignili proizvodnjo mleka, povečali smo živinorejo in lahko bi tudi proizvodnjo medu oziroma številp panjev in čebel.« »Dokler ne bomo omogočili, da bi čimveč čebel spravili na kolesa, da bi čimveč čebel vozili na pašo, tnko kot tc delajo po vsem svetu, pri nas pa le nekateri, ki to zmorejo, se pridatek ne bo bistveno povečal...« In vendar so čebelarji za- ! LJUBLJANA, 11. jan. — Inlcativni odbor za ustanovitev turi-čeli obujati čebelarjenje. Za | stične p.-s.'ovne skupnosti v Ljubljani oziroma ljubljanski čeli so z mladino. Po Sloveni- | regiji je ugotovil, da so Izpolnjeni vsi pogoji za sklicanje ji je že 50 čebelarskih krož I ustanovne skupščine, ki naj bi bila 9. februarja v hotelu kov, v kiterih si 2.000 otrok j »Lev«. Tako bomo dobili za pomursko, obaino-kvaško in nabira osnovno znanje o če- j celjsko turistično poslovno skupnostjo v Sloveniji še četrto belarjenju. In tako čebelarji skupnost te vrste, upajo, da bodo stoletnico povpraševanju, kajti Američa j ni so se pri nakupih začeli | usmerjati k motorjem, ki po- j rabijo manj goriva in so tu- ! di cenejši. Kljub temu, da je precej j priložnost-; za prodajo izdel- i kov na ameriški trg, pa so ! zadnje leto na seznamu novih ! izvoznikov iz Slovenije le tri j delovne organizacije. Za prodajo v ZDA je mogoče dobiti ugodne kredite s posredova-njem naših in ameriških bank. ! Prekmurska vas na ljubljanskem Barju LJUBLJANA, 11. jan. — Pri vasi Brest na Ljubljanskem bar ju so filmarji postavili pravo prekmursko vas z 21 hišami, značilnim mlinom, gospodarskimi poslopji in cerkvijo. Nekaj hiš so celo prekrili s slamo. Tu bo naslednji teden Viba film snemal no\i film z delovnim naslovom »Prihod pomladi«. Foto: Sveto Busič Pred prelomnico? Bo ljubljanska turistična poslovna skupnost odpravila mrtvilo? — Ponujati Ljubljano in ne samo naše hotele praznovali v veliko večjem številu in da bo nad Slovenijo letalo veliko več čebel, vsaj toliko kot leta 1934, ko je bilo razsejanih 100.000 panjev. JOŽE VETROVEC Matematika z elektroniko fvjrUcl. «,... V zimski sezoni porabijo gospodinjstva skoraj polovico proizvedene električne energije — Bolje kot nafta in plin, saj imamo tovrstne surovine doma BEOGRAD, 10. jan. (Tanjug) — Nad 5 milijonov gospodinjstev se v dobršni meri ogreva * električno energijo. Predstavniki elektrogospodarstva ne trdijo, da je takšna usmeritev napačna, sodijo pa, da bi morali zaradi tega temeljito pretehtati razvojni program združenega elektrogospodarstva, bolje rečeno, predvideti gradnjo novih elektrarn, s katerimi bi zagotovil energijo v te namene. To bi bilo potrebno seveda šele tedaj, če tudi v prihodnje ne bo mogoče najti skupnega jezika v zvezi z gradnjo toplarn v mestih. V dispečerski službi skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva poudarjajo, da gospodinjstva prevzemajo od srede jeseni do polovice pomladi skoraj 50 % vse proiz-yedene energije. Ta kategorija potrošnikov »rezervira« za svoje potrebe vsako leto okoli 30 % proizvedene električne energije. Kakor je razvidno, gre za sezonsko porabo, ne Pa za porabo, ki bi bila ena- energije sprejemljivejše od cen premoga ali naftnih derivatov. Čedalje privlačnejši je tudi propan-butan, vendar se zaradi otežene preskrbe v zimskem času še ni tako uve-, 1 javil, kot bi se sicer. Letošnje potrebe po električni energiji cenijo na okoli 52,5 milijarde kilovatnih ur, toda to gotovo ne bo zadoščalo za vse zahteve potrošnikov, ki bodo letos skoraj za Somerno razdeljena čez vse I 10 do 11 % večje kot lani. leto. Pozimi elektrika v gospo- I V preteklem letu so termo-^injstvih in ustanovah vse I elektrarne dobavile 19 mili-b°lj spodriva tekoča goriva. I jard 678 milijonov, hidroelek-Tako ni samo zaradi želje po I trame pa 23 milijard 738 mi-večjem udobju, temveč tudi p lijonov kilovatnih ur električno, ker so' cene električne I ne energije. Se pravi, da so stvo je neugodno za vse, ki so se odločili za električno energijo kot zanesljiv vir toplote. To se pravi: če hočemo, da bo ogrevanje z električno energijo dobilo pri nas popolno »državljansko pravico«, je nujno zagotoviti stabilnejše elektroenergetske vire. Pogostoma je slišati mne- bile učinkovitejše od termoelektrarn, toda to je bilo predvsem zaradi ugodnih hidroloških razmer. Polovica .... naših hidroelektrarn namreč "ja, da bi morali potrošnike, sodi med tako imenovane pretočne hidroelektrarne in za-o je vloga vodne gladine odločilna. Akumulacijska jezera so za zdaj samo še dragoceno dopolnilo in rezerva. Sicer pa tudi v teh januarskih dneh, ko poraba električne energije v 24 urah presega 150 milijonov kilovatnih ur, dobivamo skoraj polovico potrebne električne energije iz hidroelektrarn. Ce bi nastopila resnejša suša, s tem ne bi mogli računati, že to dej- če se bomo odločili za takšno usmeritev, celo spodbujati, da bi se ogrevali z električno energijo. Vode in premog ima. mo namreč doma, za uvoz surove nafte pa bomo moralf samo letos zagotoviti skoraj 1,2 milijarde dolarjev. Domača naftna nahajališča nam bodo lahko dala komaj dobro četrtino potrebnih količin. Vsekakor pa zahtev gospodinj, štev kot porabnikov vseh vrst energije, tudi električne, ni mogoče zanemariti. Priprave za ustanovitev poslovne skupnosti za turizem se tudi v Ljubljani in še kje vlečejo že skoraj dve leti. Na zadnji seji pred ustanovno skupščino je iniciativni odbor ugotovil, da zdaj ne more več biti oklevanja, menili so, da bo program te skupnosti, ki so ga oblikovali in dopolnjevali precej časa, lahko zadovoljil vse članice poslovne skupnosti. Doslej se je za pristop v ljubljansko turistično poslovno skupnost izreklo 29 tozdqv, med katerimi je večina ljubljanskih hotelov in drugih gostinskih kolektivov ter nekaj turističnih agencij. Slišali smo, da bo do ustanovne skupščine pristopne izjave poslalo še nekaj delovnih organizacij. Pljub temu pa je bilo izrečenih več pripomb zaradi odsotnosti precejšnjega števila turističnih agencij, da ne omenjamo velikih trgovskih delovnih organizacij, prehrambene industrije, prevoznikov in drugih. Predsednik iniciativnega odbora Tone Kolar je sicer zatrdil, da je dobil zagotovila o pristopu v to skupnost od več velikih trgovskih in drugih delovnih organizacij, vendar bi bilo spodbudno, če bi v tej skupnosti, kot je dejal nekdo, »že v prvi rundi« videli zbrane ne samo gostinske kolektive, marveč tudi vse agencijp, trgovino, prehrambeno industrijo, promet in druge panoge, ki so bolj ali manj življenjsko povezane s turistično in gostinsko de- javnostjo. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da je predvsem od dela te skupnosti največ , odvisno, kolikšen krog delovnih kolektivov se bo zbral ob tem »turističnem jedru« Ljubljane. Opozorili so, da je tudi v Ljubljani v zadnjem letu turizem z gostinstvom vred stagniral ali celo naredil nekaj korakov nazaj. Se pred '■petimi leti je bila ta panoga v družbenem, proizvodu Ljubljane udeležfena z 11,7 odstotka' lani pa le še s 8,2 odstotka. Zato Bo nujno, da postane turistična poslovna skupnost osrednji koordinator in tudi usmerjevalec turističnega razvoja v Ljubljani. Predvsem bo treba čim prej razviti učinkovito propagando, ki pa se mora seveda otresti ozkih občinskih ali podjetniških plotov, saj se pri sedanjih razmeroma skromnih turističnih zmogljivostih Ljubljana lahko spet uveljavlja samo kot mesto in regija, nikakor pa s posameznimi hoteli ali restavracijami. Menili so, da bo v Ljubljani treba veliko pozornosti posvetiti tujskemu turizmu, ki je, tako kot v večini slovenskih turističnih središč, tudi v glavnem mestu Slovenije že šel po rakovi poti. Seveda pa bo v tej skupnosti treba največ govoriti o uspešnejših poslovnih odnosih, o skupnih akcijah pri propagandi, skupni prodaji zmogljivosti, preučevanju domačega in tujih tržišč, kakor tudi usklajevanju investicij. Menili so, da bo treba na turizem gledati kompleksne in skrbeti ne samo za hotele ali restavracije, marveč spodbujati razmah turizma tudi s kulturnimi, športnimi in zabavnimi prireditvami ter vključevati v ljubljansko turistično ponudbo tudi zgodovinske, kulturne in druge zanimivosti. Skratka, ustanovitev poslovne skupnosti za turizem v ljubljanski regiji bo lahko pomembna prelomnica v mrtvilu in precejšnjem kaosu, v katerega je ta panoga zabredla ob veliki razdrobljenosti in slabi organizacijski povezanosti. Razpravljali; so tudi o delovnem osnutku programa poslovne skupnosti, ki ga bodo fflearaMir bližnji ifsranov-hi skupščini, precej besed pa ie bilo tudi o poklonih kadrih, ki naj bi opravljali nujno strokovno in administrativno delo. Poudarili so, nai bo poklicnih delavcev čim manj, sicer bi si združeno delo naprtilo novo finančno breme. Niso pa še našli končnega odgovora na dilemo, ali naj bi začasno vse finančno, administrativno in strokovno delo, povezano s to skupnostjo, poverili eni izmed delovnih organizacij ali pa nai se odločijo za novo delovno skupnost, ki bi štela največ, tri ljudi. IGOR PREŠERN Združiti sile Za uspešno izvajanje zahtevnejših, celovitejših investicijskih del v tujini moramo združiti naše zmogljivosti LJUBLJANA, 11. jan. — Podatki kažejo, da slovenske organizacije združenega dela, ki opravljajo investicijska dela v tujini, koristijo zelo skromen del razpoložljivih sredstev, ki so na voljo za kreditiranje predinvestlcijsklh in Investicijskih del v tujini. Na današnji seji koordinacijskega odbora samoupravnega sporazuma o načinu in pogojih usklajenega nastopanja pri Izvajanju investicijskih del v tujini so skušali ugotoviti, kje tičijo vzroki za to. Injekcijske smuči Nova Elanova tovarna v tujini — Pristop k najsodobnejši tehnologiji — Še vedno tudi lesene smuči in sani Iztrgana zobu časa KRANJSKA GORA, 11. jan. — Žc v začetku tega srednjeročnega obdobja so kulturni delavci in delavci spomeniškega varstva začeli z odločnejšo akcijo za obnovitev Lizne-kove hiše v Kranjski gori, ki je edini primer kmečke arhitekture v Gornjesavski dolini. Doslej so v obnovo vložili približno 700.000 dinarjev, vendar pa vsa ta sredstva še niso porabili. Dobro polovico denarja je prispevala kulturna skupnost Jesenice ostalo pa kulturna skupnost Slovenije. Dela naj bi končali v prihodnjem letu. Ko bo hiša spet Pridobila nekdanjo podobo, bodo v njej odprli stalno razstavo kmečkega orodja tega konca, knjižnico s čitalnico, v njej pa bodo našli prostore za svoje dejavnosti tudi domači kulturniki in krajevna skupnost. Predstavniki poslovnih bank ugotavljajo, da število zahtevkov za kreditiranje investicij skih del (pri kreditiranju katerih je udeležen tudi sklad za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov) v tujini v zadnjem času upada. Na slovenske izvajalce investicijskih del v tujini odpade le skromen delež kreditov, ki jih odobrava sklad za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov, še skromnejši delež pa na kredite iz sklada solidarnosti z neuvrščenimi državami in deželami v razvoju. Od združenih sredstev samoupravnega sporazuma za pospeševanje go) spodarskega sodelovanja z deželami v razvoju je bilo konec minulega leta neizkoriščenih okrog 166 milijonov dinarjev. Slovenski izvajalci teh del skorajda ne koristijo drugih možnih virov sredstev, ki jih uspešno zajemajo nekateri veliki izvajalci investicijskih del v drugih republikah (menice, ki jih dobijo od držav za izvajanje del, angažiranje lokalnih virov bančnih sredstev v teh državah in pod.). Kje so vzroki za to? Eden izmed vzrokov je vsekakor ta, da *o bili slovenski izvajalci investicijskih del doslej pretežno usmerjeni na tiste dežele in področja, kjer so se dela plačevala v gotovini in za to ni bila potrebna udeležba pri kreditiranju teh del. To so bila predvsem dela, ki se navadno oddajajo na javnih licitacijah ali pa z zbiranjem ponudb na osnovi pripravljene tenderske dokumentacije in kjer je bila konkurenca ponudnikov selo ostra. Manj pa so bili usmerjeni na celovitejša predlnvesticljska dela zlasti v deželah v razvoju, ki jih je potrebno krediti rati in pri katerih bi nastopali kot nosilci poslov. Takšne posle pa lahko prevzame jo le velike organizacije ali sistemi, ki so finančno močni, dobro organizirani, ki so sposobni ponuditi ustrezne projekte, zagotoviti kakovostno1, celovito storitev od idejnega projekta do uspešnega zagona investicijskega objekta — in še hi lahko naštevali nujno potrebne pogoje za uspešno uveljavljanje na tržiščih investicijskih del, ki pa jih naši izvajalci — kot so ugotavljali na današnji seji — še nimajo v zadostni meri. še vedno smo preveč razdrobljen; in nepovezani, zato nismo sposobni poslovno skoncentrirati vseh proizvodnih in umskih zmogljivosti kar je temeljna ovira, da ne širimo fronte organizacij združenega dela, ki bi se lahko uspešno vključile v izvajanje zahtevnejših in celovitejših investicijskih del v tujini. Preveč se izgubljamo v drobljenju razpoložljivih sil na široka področja investicijskih del, namesto da bi se organizirano usmerili na nekaj področij, kjer imamo primerjalne prednosti in pogoje za konkurenčne nastope. Poiskati bi morali možne nosilce, okrog katerih naj bi se poslovno Izoblikovale večje grupacije — podobno kot so se začele za področje agroživilstva — in ki bi morale zajeti širši, jugoslovanski prostor. ZDRAVKO STEFANČIČ BEGUNJE, 12. Jan. — Težko Je reči, kako bo izgledal lanski obračun v begunjskem Elanu. Ne morda zategadelj, ker v Elanu ne bi vedeli, kakšna bo proizvodnja doma, temveč zaradi tega, ker še ni povsem jasno, kako bo z gradnjo oziroma proizvodnjo v novi tovarni, ki naj bi jo Elan gradil z večinsko udeležbo v tujini. Elan naj bi v tej tovarni izdeloval injekcijske poliuretanske smuči za svetovno tržišče. Takšna proizvodnja bi bila namreč enostavnejša, saj mora Elan precej surovin za takšne smuči uvoziti, potem pa izdelke zopet izvažati. Tehnologija bi bila Elano va, letno pa naj bi po dograditvi tovarne naredili okolf 150 tisoč parov injekcijskih poliuretanskih smuči. »Seveda pa zaradi tega ne bi ukinili proizvodnje takšnih smuči v Begunjah. Gre za širitev našega proizvodnega programa ob tem, da bi jo v Begunjah obdržali na današnji ravni,« je dejal direk-tor Elana Dolfe Vojsk. Ce zanemarimo morebitni dohodek iz nove tovarne v tujini, potem bo Elan letos proizvedel glede na lastne cene za 13 odstotkov več kot lani, glede prodajnih cen pa bo številka za 32 odstotkov večja. »Prodaja bo večja na račun drugega trgovskega blaga, ki ga mi ne proizvajamo. Največje povečanje naj bi pri neslo zastopstvo za žičnice,« je dejal Dolfe Vojsk. Izvoz ho letos na zaposlenega znašal 9 odstotkov več kot lani, oziroma nekaj več kot 9 tisoč dolarjev. Elan izvaža v 49 držav in ima status pretežnega izvoznika, saj nad po lovlco proizvodnje izvozi — pri smučeh zajema izvoz celo 80 odstotkov proizvodnje. V letošnjem letu bo z vso močjo delala tudi nova tovarna lesenih smuči v Podpre skl na Kočevskem, ki jo je lansko jesen postavil Eian v sodelovanju z LIK Kočevje. Gre za proizvodnjo 25 do 30 tisoč parov lesenih smuči, ki bodo dopolnjevale ponudbo na trgu. V Begunjah pa bodo naredili 70 tisoč polnoplastičnih smuči, ki so plod lastnega razvoja. V Elanu lahko letno naredijo 30 tisoč sani in letos bodo najbrž tudi prvič to zmogljivost popolnoma izkoristili. Lani so jih naredili samo 17 tisoč. Sanke je namreč težko vskladiščiti. Lani so izdelali 31 tisoč parov smučarskih palic, letos pa naj bi jih kar 71 tisoč in uvoz bo tako bistveno zmanjšan. Proizvodnja čolnov bo letos usmerjena predvsem v izdelavo večjih čol nov in jadrnic. Vsekakor pa bo glavni proizvod 3 metre dolg čoln, ki ga je moč spremeniti tudii v jadrnico. Letos naj bi jih prišlo iz tovarne 3.720, lani so jih naredili okoli tri tisoč. Kaže, da lih bodo polovico izvozili. Zelo velik skok bo letos zabeležen peri proizvodnji telo- vadnega orodja in sicer za 48 odstotkov. Ta porast ja treba pripisati predvsem dejstvu, da se je Elan lani usposobil za popolno opremo telovadnic, kar pomeni, da lahko položi tudi posebne pode in obloži stene s posebnimi oblogami. Toliko o fizičnem obsegu proizvodnje. Posebej pa je treba omeniti delo lani ustanovljenega oddelka za razvoj tehnologije. Njegova najpomembnejša naloga je izboljšati tehnološki proces proizvodnje in že letos računajo, da bodo lahko rekonstruirali vsaj en t-rak za proizvodnjo smučarske opreme. Druga pomembna naloga tega oddelka je preskrbeti odgovarjajočo tehnologijo dislociranim obratom oziroma prodaja »know-howa«. Pri proizvodnji poliuretanskih oziroma polnoplastičnih smuči je težava v tem, da je takšno smučko potrebno ojačiti, sicer je za odrasle »premehka«. To seveda proizvodnjo draži v primerjavi z leseno. Treba je namreč računati s tem, da se bo podražil tudi les (predlani je stal kubični metei primernega lesa 3.700 dinarjev, lani pa že 7.200 dinarjev), da bodo tudi proizvajalci poliuretana izdelali boljši material in končno, da se da z določenimi tehnološkimi spremembami proizvodnjo tudi poceniti. ILIJA BREGAR PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA 14. januarja 1978 Naježeno ozračje Anonimni »»manifest« v »»Spieglu« ■ Oster napad na NDR - Zaostreni odnosi med državama • Dvoumje in obtožbe OD NASE BONSKE DOPISNICE BONN, 1‘). jan. — Nedorečenost v odnosih med dvema nemškima državama, zastoj v nadaljevanju popuščanja napetosti in v ZR Nemčiji vedno na novo odprta tema o neki obliki za* morebitno »nemško združitev« v prihodnosti, oziroma vračanje k bistvu »nemškega vprašanja« — vse to je povzročilo, da se ena izmed vodilnih političnih razprav vrti okoli domnevnega družbenopolitičnega protesta iz NDR, ki naj bi ga ustvarili anonimni funkcionarji ESPN (enotne socialistične partije Nemčije) in ki naj bi svojemu, v reviji »Spiegel« objavljenemu besedilu dali naslov »Manifest demokratičnih komunistov«. Besedilo, ki je v dveh nadaljevanjih na moraličen ponekod retoričen, povsod pa izjemno oster in sovražen način obsodilo sedanje vodstvo ESPN za vrsto dogmatskih interpretacij marksizma in za opuščanje načel socialistične morale v vodenju družbenega življenja, izpostavilo »neenakopravnost razmerja do Sovjetske zveze« in obudilo zamisli o »socialistični, razoroženi in demokratični združeni Nemčiji« iz 40 in 50 let, je že samo po sebi zadosten povod za stopnjevanje nezaupanja med obema državama. Zaradi ponavljajočih se dvoumnih interpretacij pogodbe o osnovah odnosov med državama iz leta 1972 in zaradi širjenja prepričanja o vse večji odvisnosti Nemške demokratične republike od zahodnonemške-ga gospodarstva, uporabijo stari in novi nasprotniki nadaljevanja normalizacije v Zvezni republiki Nemčiji sleherno priložnost, ki jim dovoljuje dokazovati tezo o nedokončanosti razmerja med dvema nemškima državama. Taka priložnost je nastala z objavo »manifesta« in večine ni motilo vprašanje, ali je besedilo avtentično, kdo je za njim, s kakšnimi dokazi sestavlja izjemno ostre in dokončne sodbe in kaj navsezadnje pomeni, če se v obliki anonimnega pisma pojavi v zahodonemškem časopisu. Dodatni povod za zaostritev razmerja med državama (stalni predstavnik NDR v Bonnu Kohl je namreč protestiral zaradi pisanja »Spiegla«, stalni bonski predstavnik v Vzhodnem Berlinu Gauss pa je novinarje vzel v varstvo) je nastal tedaj, ko je tiskovna agencija NDR obtožila »Spieglovega« založnika Beckerja, da je »agent zahod-nonemške obveščevalne službe m voljno orodje za izvajanje umazanih dejanj te vrste«. Hkrati je objavila, da v ZR Nemčiji nastajajo posebne organizacije, ki s pretvezo znanstvenega dela »ne posredno ah v daljšem obdobju pripravljajo sovražne ukrepe proti NDR«. Dejanje so spoznali za »sovražno nasproti Nemški demokratični republiki in njenim zaveznikom«. besedilo ocenili za »izmišljeni pamflet« in vse skupaj se je zdelo dovolj značilno znamenje slabih namer, da so. odtegnili pristanek za delo novega »Spieglovega« novinarja Vaterja v Vzhodnem Berlinu. Nemška demokratična republika je stališče postopo-mo zaostrovala in ga očitno merila po obsegu neprijetnih odmevov na »manifest« v političnem tisku vseh barv. Sporočila je, da bi utegnilo besedilo nastati v krogih za hodnonemških nasprotnikov samostojnosti Nemške demokratične republike in da bi zato tako ravnanje lahko obremenilo razmerja med dvema državama Toda, dejanju spet ni pripisala takega pomena, da bi se upočasnil postopek nadaljevanja normalizacije na mnogih področjih vzajemnih koristi. Tako je nastopila tudi bonska vlada, ki je izjavila pripravljenost nadaljevati s popuščanjem napetosti. Toda v ZR Nemčiji je zadeva le dobila tak obseg, da Je ni bilo mogoče šteti za nepomembno dejanje neke- ga časopisa. V preprostih razlagah je »manifest« postal tisto, kar so na Zahodu nasploh v poenostavljenih razlagah izluščili tudi iz pojn,„ evrokomunizem (ki naj bi zavrnil diktaturo proletariata) in kot so tudi jugoslovansko pot razumeli izključno kot nasprotovanje Moskvi. S takim sistematičnim idejnim zlorabljanjem je splošna interpretacija »manifesta« presegla celo besedilo samo (o njegovi avtentičnosti dvomijo tudi v ZRN) in dovolila, da so nekateri že sklepali o bližajočih se spopadih znotraj držav socialistične skupnosti. Take elemente so najbolj razpihnili ljudje in skupine, ki jim je demokratični socializem (zanj naj bi namreč šlo) v »manifestu« vsaj tako neprijeten kot dogmatizem in je povsem očitno, da so ga izbrali zgolj kot priložnost za obsodbo bonske vzhodne politike. Ce bi torej šlo zgolj za »Spieglovo« pisanje, bi bilo zadevo mogoče šteti kot vprašanje zdrave presoje in političnega realizma, toda nevarno je, da v zvezi s pisanjem drugod sistematično odpirajo »nemško vprašanje«, razmišljajo o poteh morebitne združitve v okviru kapitalistične države in s tem ponovno uzakonjajo šovinistični tovor, ki se je ob podpisu pogodbe 1972 umaknil v ozadje, pa je v zadnjem navalu desnih sil ponovno dobil prostor na političnem prizorišču. Notranjepolitičnih ciljev (odstraniti levo naravnane ideje iz življenja ZR Nemčije) skoraj ni mogoče ločiti od zunanjepolitičnih (prikazati nadmočnost družbene ureditve ZR Nemčije) in prav zato reakcij na objavo »manifesta« v »Spieglu« ni mogoče šteti zgolj za neprijazno Časnikarsko dejanje. Vsaj toliko kot pristanek časopisa na objavo anonimnega pisanja je neprijeten čas, v katerem se je pojavilo in se povezalo z domačim bojem proti »levi nevarnosti«. MOJCA DRCAR-MURKO PRERESNO ZA KOMENTAR Pogovor z belo medvedko Ameriške in sovjetske oblasti so — na temelju ustreznega meddržavnega dogovora — sklenile, da bodo skupno iskale brejo polarno medvedko, ki je v zadnjih dneh po ledu prešla Beringov preliv, morsko ožino med Aljasko in Cukotskim polotokom, in izginila na poti v Sibirijo. V Moskvi pripravljajo znanstveno odpravo, da bi poiskala belo medvedko, ki je čudovit primerek. Na medvedko so — preden je odhlačala čez Beringov preliv — Američani pritrdili miniaturni radijski oddajnik, ki se oglasi vsakih 4S ur. Ce bodo znanstveniki hoteli dobili medvedko, se bodo morali podvizati, ker se utegne zateči v kako globel ali zavetje in prespati nekaj polarnih tednov ... * * * Našemu posebnemu poročevalcu za živalske zgodbe se je po dolgem iskanju in zmrzovanju posrečilo dobiti ekskluziven intervju z gospo medvedko. Po naključju je ujel pravo valdvno dolžino — intervju je bil po radiu ali kakor pravimo poklicno po »dupiex zvezi« — vendar te valovne dolžine iz razumljivih razlogov ni hotel objaviti. Pod prisego jo je zaupal glavnemu uredniku, ko mu je le ta obljubil posebno nagrado. Medvedka in naš poročevalec sta se sporazumela v mešani eksimslci angleščini oziroma angleški eskimščini in medvedov-šcini (renčanje v raznih tonih). Pri tol-mučenju je poročevalcu pomagal star eskim, k.i ga je bila Ze v zgodnji mladosti bela medvedka — morda celo oddaljena sorodnica intervjuvanke — pobožala po glavi. • * * »Gospa medvedka, ali vam je znano, da vaš primer obravnavajo na najvišji ravni v Moskvi in Washingtonu?« »Da, Američani so mi nataknili tudi sprejemnik. Poslušam polarno pop glasbo. kadar ne tuli prevet arktični veter.« »Zakaj ste se odločili za beg?« »Prosim, nisem disidentka in s Solže-nicinom nočem imeti nobene zveze. . .« »Pa vendar, zakaj ste se odločili za to potovanje?« »Po poroki sem si Želela videti svet in morje v Beringovem prelivu je zmrznjeno. Sicer pa znamo me medvedke dobro plavati.« * * * V sprejemniku je zaškrlalo in naš poročevalec se je ustrašil, da morda sončne pege vplivajo na radijsko zvezo. Brž je povzel: »Torej ne gre za politično dejanje? Ne boste prosili za azil v Sovjetski zvezi?« »Kje neki!« je zarenčala medvedka. »Ali mislite uveljaviti pravico iz helsinške listine do združitve z vašim možem?« »Nič ne mislim uveljavljati. Helsinki so zame daleč na jugu m me medvedke se v glavnem dobimo z našimi možmi takrat, kadar je treba poskrbeti za naraščaj.« »Kje bi rajši živeli?« »Nisem ne protisovjetsko ne protiame-riško razpoložena.« »V Sovjetski zvezi imajo brezmesne dni.« »To me nič ne moti, saj jem ribe — tako kot jih v Sovjetski zvezi.« »Kaj menite o človekovih pravicah?« Spet je v sprejemniku škrtnilo in zarenčalo. Stari Esldm mi je povedal, da se medvedkin odgovor glasi: »Dovolj je bilo politike.« »Ali veste, da vas išče sovjetska odprava?« »Ne bo me našla.« »Se to: kaj mislite o novi sovjetski ustavi?« ! Toda v tistem hipu je v slušalkah spet glasno škrtnilo in zveza je bila pretrgana. Morda je medvedka prav takrat zagledala odpravo in se skrila. • * « Kakor poročajo svetovne časopisne agencije AFZ. Mana, API, EPI, IPI in ZXCY, so na intervju našega poročevalca s polarno medvedko, ki je brez vizuma prišla v Sibirijo, nemudoma reagirali v Moskvi in Washingtonu. Potrdili so, da je bil. med super silami res sklenjen sporazum o breji polarni medvedki in da je to lep primer ekološko-živalskega sodelovanja med Moskvo in Washingtonorn. Poluradni komentarji z obeh straneh svarijo pred prevelikim optimizmom, češ da to še ni pravi sporazum o zmanjšanju jedrskega oboroževanja SALT-355. Pripominjajo pa, da ga je treba kljub temu pozdraviti, ker vsak sporazum po svoje ustvarja ugodno ozračje za razorožitev in popuščanje napetosti Nekje je pač treba začeti, četudi pri belih medvedih. BOŽIDAR PAHOR Barrov „katalog“ Francoski premier objavil vladni program za pet let — | Chirac meni, da so cilji kratkoročni in tudi pomanjkljivi OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 11. jan. — »Les jeux sont faits«, pravijo krupjeji v igralnicah in ta stavek se .je pojavil na straneh francoskega tiska danes, ko je tako rekoč jasno, na kaj igrata največja I politična tabora v Franciji. Tabora, ki sta razbita, kajti jasno je, da bo šla levica posamič v volilni boj in nrpJ“ smuk, ki bi moral biti na t„. du danes, bo tako jutri, slapa l0tll'7u aanes. bo tako jutri, atU,KPa v pohedeljek. Zato tpč,^°denski veleslalom or< (°rek. so tudi veleslalom prenesli na bgg^^^NIA — Zaradi izredno sla- ^tertornaena ^ V°Člroiiu °kr0g Vpj so organizatorji odpo- ri ali mednarodni moški slalom, ki << *a boljšem (9:3), količnik Regaldi ja pa je 7:7. Z zmago v današnjem srečanju bi si torej krasovke že dejansko zagotovile končno prvo mesto, sprejemljiv pa bi bil tudi tesen poraz. Objektivno gledano pa menimo, da se Kras v normalnih okoliščinah nima časa. bati, saj je prisotnost v ekipi Sonje Miličeve že zadostno jamstvo, pa tudi Blažinova in Rebulova igrata vse bolje. # * * Danes se bo pričelo žensko namiznoteniško prvenstvo B lige. ki je deželnega značaja in na katerem bo nastopil tudi Kras kar s tremi ekipami. V prvi skupini nastopajo: tržaška Julia A, ki je z Eccardiijevo na čelu velik favorit za končno zmago, Kras B (postava: Škrlj. Rebula in Škrk) in Kras C (postava: S. Doljak. Furlan in Sedmak). V drugi skupini pa nastopajo Kras A (postava: V. Doljak in Purič), Azzurra in Julia B. V današnjem prvem kolu bo Kras A počival, v zasebnih prostorih družine Doljak v Samatorci pa bo s pričetkom ob 16. uri «derbi v družini* med Krasom B , in Krasom C. — bs — ' V PRVENSTVU D LIGE Jutri bo startala tudi kriška Mladina Tudi za namtenoteniške igralce ŠD Mladina se bodo jutri pričeli uradni nastopi. Začeli bodo tekmovati v prvenstvu D lige, za katerega se že dalj časa pripravljajo. Nastopili bodo v skupini C, skupno z ekipami Don Bosca A in B ter CMM B, ki bo prav jutri gostovala v dvorani kriškega Ljudskega doma. O predvidevanjih za nastopajoče prvenstvo je skoraj nemogoče govoriti. Uvrstitev na 2. mesto končne lestvice bi bila za Križane velik u-speh, saj ne smemo pozabiti, da letos prvič uradno tekmujejo. Doslej so vestno trenirali pod vodstvom bivšega sokolovega igralca Valterja Pertota, kateremu je občasno pomagal še ljubljanski trener Jani Koman, ki sicer trenira drugo ljubljansko selekcijo.-Vendar pa so prav trenerji najbolj pereče vprašanje pri ŠD Mladina. Valter Pertot se je moral v zadnjem 'asu ]5osvri/ti študiju, zaradi česar nima več na voljo toliko časa za treniranje, Jani Koman pa je zaradi klubskih obveznosti v Ljubljani zelo zaposlen, »tako da prihaja v Križ le poredkoma. "riške barve bodo jutri branili Mauro in Robert Sedmak, Edi Ten-oe in Darko Pahor, srečanje pa se bo pričelo ob 10. uri. OBVKSniO SZ BOR obvešča dekleta, rojena teta 1964 in mlajša, ki se nameravajo posvetiti igranju odbojke, da so treningi ob sredah od 14.30 do 16.30 in ob petkih od 14.00 do 16.00 v dvorani na stadionu «Prvi niaj». 1. MOŠKA DIVIZIJA Zastopniki Krasa bodo sprejeli v goste Libertas iz Turjaka. Ta nasprotnik Zgoničanom, kt povsem u-pravičeno merijo visoko, res ne bi smel mešati štren. Domačini so torej v tem letošnjem prvem nastopu nesporni favoriti. Verjetno bodo izbojevali drugi par točk tudi zastopniki 01ympie iz Gorice ,ki bodo gostili PAV Despar iz Vidma. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Naš edini zastopnik v tej konkurenci — Kontovel — bo odigral drugo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci. To bo več kot enkratna priložnost, da se Kontovelke oddolžijo za poraz v Gorici, saj je In-trepida iz Maiana tudi ostala praznih rok v. prvem nastopu. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Odbojkarice Hrasta iz Doberdoba so bile ,v krstnem nastopu uspešne, kar je prav gotovo izreden uspeh, če pomislimo, da imajo izredno težke pogoje za vadbo. Domače tekme pa morajo igrati v Gorici. Drugo srečanje bo Hrast igral doma z :kipo Avli iz Ronk. NARAŠČAJNICE Danes bodo v tej konkurenci odigrali dve zanimivi tekmi. Slogašice bodo gostile prvo postavo OMA. Ti dve ekipi sta bili v prvem kolu poraženi. Italijanske odbojkarice je premagal Sokoi, Slogo pa Bor. V Nabrežini pa se bosta spoprijela Sokol in Bor, ki sta bila v prvem zavrtljaju uspešna in bo tako ta neposredni obračun odločilen za prvo mesto v tej skupini. . G. F. KOŠARKA V POKALU PRVAKOV V vrstah Jugoplastike Jerkov in Vilfan najboljša V 3. kolu finalnega dela košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je Jugoplastika v Splitu z dokajšnjo težavo premagala francosko ekipo Asvel Villeurbanne. V splitskih vrstah sta izstopala Jerkov (28 točij) in Vilfan (26). OSTALI IZIDI Mobilgirpi Varese (It.) -Alvik Stockholm (Šve.) 105:87 Maccabi Tel Aviv (Izrael) Real Madrid (Šp.) LESTVICA Mobilgirgi 6; Real Madrid in Jugoplastika 4; Villeurbanne in Maccabi 2; Alvik 0. 89:85 Pokal prvakinj V četrfinalu tega tekmovanja so dosegli naslednje izide: GEAS (It.) - IEFS Bukarešt- (Rom.) 74:53 Crvena zvezda Beograd (Jug.) -Pernik (Bolg.) 99:81 Šparta Praga (ČSSR) -Vigo (Šp.) 80:57 DOMAČI ŠPORT UA1MKS SOBOTA, 14. januarja 1978 NOCOMEt 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje - Torriana KADETI 14.30 v Dolini Rosandra - Breg # •* # 14.30 na Proseku Primorje - Edera NARAŠČAJNIKI 17.30 na Proseku Primorje - Breg NAMIZNI TENIS A LIGA - ŽENSKE 18.00 v Novari Regaldi Novara - Kras C LIGA - ŽENSKE 16.00 v Samatorci Kras B - Kras C ODBOJKA B LIGA t- MOŠKI 21.15 v Legnagu Volley Legnago - Bor B LIGA - ŽENSKE 20.30 v Valdagnu Marzotto - Sokol C LIGA - ŽENSKE 20.30 v Schiu Libertas Schio - Breg 18.00 pri Banih Sloga - Corridoni 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.15- v Nabrežini Kras - Libertas Turjak 18.00 v Gorici, na Komu 01ympia - PAV Despar 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 na Proseku Kontovel - Intrepida Mariano NARAŠČAJNICE 16.00 pri Banih Sloga - OMA A 16.00 v Nabrežini Sokol - Bor A KOŠARKA MLADINCI 18.30 v Gorici, tel. UGG Pagnossin B - Polet NOGOMET V 1. AMATERSKI LIGI Optimizem proseških navijačev Pomemben derbi v 2. AL med Gajo in Bregom Danes in jutri se bodo nogometna prvenstva 1. in 2. amaterske lige nadaljevala s pari - povratnega kola. medtem ko bodo v 3. amaterski ligi igrkli ie nekaj zaostalih tekem. 1. AMATERSKA LIGA Primorje — Torriana Danes popoldne bo Primorje sprejelo v goste Torriano, ki je edina ekipa, pri kateri je doslej Primorju uspelo v gosteh priti do gola. Ker je enajsterica. Torriane trenutno na predzadnjem mestu lestvice skupno z Mosso. je razumljivo, da vlada med navijači Primorja optimizem. Po prepričljivi zmagi nad Pierisom «rdeče-rumeni» tokrat ne smejo razočarati, saj bi lahko spet poslabšali svoj položaj na lestvici. 2. AMATERSKA LIGA Gaja — Breg Na padriškem igrišču bo jutri dokaj važen derbi. Ekipi sta' nam- MmiiimitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiHiiiifiiiMfniiiiiiimiiiHimiiHiiimiiiiiiitniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitfiti KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU S k. Bor mora zmagati Naše mladinske peterke pred težko nalogo reč zasidrani na spodnjem delu lestvice s 13 točkami. Gaja. ki igra na domačih tleh, odločno juriša na zmago, vendar bodo Brežani trd oreh za Rozinove varovance Po zamenjavi trenerja pa Brežani Drav tako ne mislijo poraženi zapustiti igrišča. Glede postave moštva nrfislimo, da trener Brega Mondo ne bi smel imeti velikih težav. Kozina pa bo moral pomisliti za zamenjavo branilca Olenika. ki je bil izključen. Libertas — Primorec Trebenci bodo gostovali pri prvem z lestvice, ki je prav prejšnjo nedeljo po vrsti uspešnih nastopov nepričakovano klonil Aurisini. Seveda Primorčeva naloga ne bo lahka, saj bodo Tržačani zato napeli vse sile, da bi se oddolžili za nedeljski spodrsljaj. Naloga Trebencev bo zato težka, vendar ne brezupna. Primorec je v letošnjem prvenstvu povsem presenetil in ni rečeno, da ne bo tudi jutri poskrbel za presenečenje. Rosandra — Zarja Zarja bo gostovala pri ekipi, ki je morda še v največji meri razočarala v tem prvenstva',*1 že *'©d sa- je je Grgič zapravil ugodno priložnost v neposredni bfžini vrat. Drugi gol v p.o. je padel nekaj minut pred koncem, ko je Salvi lepo streljal in premagal vratarja. V d.p, se igra sploh ni spremenila. Gledali smo enosmerno napadanje. «Rdeči» so potrojili s Toniettijem, ki je izkoristil lepo podajo Kralja. Četrti gol pa je padel .po lepi, skupni akciji, s končnim strelom Kalca. Pohvaliti mori *t i vso ekipe. BIG KADETI 18.00 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Breg NARAŠČAJNIKI 18.30 v Tržiču Italmonfalrone - Dom MINIBASKET TROFEJA ZINI & ROSENVVASSER 17.00 na Proseku Kontovel - Servrlana A 17.30 v Trstu, Športna palača Inter 1904 - Bor B 15.30 v Trstu, Športna palača Don Bosco B - Breg 15.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor A - Servolana TROFEJA S. SEBASTIANO 15.00 v Dolini Breg - Servclana ATLETIKA VSEDRŽAVNI MITING 16.00 v Genovi Nastopa tudi Bor TROBOJ V SKOKU V VIŠINO DEČKI - DEKLICE 15.00 v Trstu, stadion «1. maj* Tekmujejo Adria, Bor in Levstik JUTRI NEDELJA, 15. januarja 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah Gaja - Breg 10.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Primorec # * * 14.30 v Dolini Rosandra - Zarja NARAŠČAJNIKI 10.30 v Doberdobu Mladost - S. Canzian •* # # 9.30 v Vilešah Villesse - Juventina ATLETIKA NA VSEDRŽAVNEM MITINGU Borove tekmovalke danes v Genovi Kljub temu da smo le januarja, so naša društva že zelo zaposlena na raznih tekmovalnih prireditvah. Glede najmlajših atletov bo danes popoldne na stadionu «1 maj* zanimiv troboj v skoku v višino na pokritem. Sodelovali bodo dečki in deklice vseh slovenskih društev na Tržaškem: in sicer Adria. Bor »n mega začetka;, »o vsi. prištevali, Ro- Levstik Tekmovanje.. prji>pdi s*tk% PROMOCIJSKO PRVENSTVO Do konca prvega dela te lige manjka še pet kol. Borovci so doslej o-svojrlli le eno zmago in so na zadnjem piestu lestvice. Da bi vsaj delno popi avili izredno slab položaj na lestvici, morajo jutri, ko bodo igrali v Dolini proti miljski ekipi CGI, nujno zmagat.. «Plavi» bodo torej morali igrati na vse ali nič. Sicer pa je to prvenstvo tako ^zapleteno* in v vsakem kolu je prišlo do več presenečenj, tako da je težko oceniti jutrišnjega Borovega nasprotnika. Miljčani so doma izrodno nevarni, v gosteh pa so večkrat odpovedali. MLADINCI SKUPINA B Tudi to prvenstvo se bliža koncu. Polet tx danes gostoval v Gorici, kjer bo moral, če hoče ostati v borbi za vstop v finale, premagati Pagnossin B. Kontovelci pa bodo jutri še pred težjo nalogo. V gosteh bodo namreč igrali proti Juventusu, ki je prvi na lestvici. SKUPINA C Borovci, ki se žfe izločeni iz borbe za vstop v finale, bodo jutri sprejeli v goste ekipo Hurlinghama. V prvem delu prvenstva so «plavi* proti temu nasprotniku izgubili le za dve točki razlike. Časten poraz v Dolini bi bil za borovce proti tako močnemu nasprotniku že lejp uspeh. KADETI Brežani bodo danes na odprtem i-grišču igrali proti Don Boscu. V prvem srečanju so Dolinčani m-oti In-terju 1904 visoko izgubili. Tudi danes nimajo večjih možnosti za zmago, možnost pa imajo, da izboljšajo svo-j > igro. Borovci se bodo jutri spoprijeli z enim od favoritov v tem prvenstvu, s peterko Italsidra. NARAŠČAJNIKI Vsi trije naši zastopniki bodo v tem kolu pred izredno težko nalogo. Kontovel, naša najboljša neterika v tej ligi, bo igral v gosteh s Fer-roviariom, ki je skupno s SGT najmočnejši v tej skupini. Borovci bodo igrali v gosteh proti Orvolani, poletovci pa bodo skušali doma proti ekipi SABA poskrbeti za presenečenje. DEČKI Kontovelci. ki so zadnji brez točke, bodo jutri sprejeli v goste dokaj močno peterko Interja 1904. Naši fantje se bodo skušali s požrtvovalno igro oddolžiti za doslej blede na stope. OBVKSTILO ŠD Sokol obvešča, da je tečaj otroške telo- vadbe vsak ponedeljek In četrtek, od 15. do 17. ure v društvenih prostorih. sandro med favoritfi„te skupine, vendar je po začetnih delnih spodrsljajih boljunska enajsterica dobesedno odpovedala. Trenutno ima Rosandra le točko več od Zarje, ki gre v Dolino s trdnim namenom, da zapusti ne-poražepa igrišče. Morala nogometašev Zarje, kljub kočljivem položaju na lestvici, je dobra. B. R. ZAČETNIKI Zarja — Montebellc 4:0 (2:0) ZARJA: Vidau, Ražem, Racman. Kalc, Finessi, Salvi, Grgič (Kr:ž-mančjč), Fonda, Kralj, Tonietti, Miljkovič. STRELCI: v p.p.: Fonda in Salvi, v d.p.: Tonietti in Kalc. Zf,rja je v prvenstvu začetnikov gladko premagala š:bke goste. Ba-zovci so ves čas diktirali svoj tem po igre in so že v prvih minutah i povedli s Fondo. Nekaj minut kasne | ska sekcija ŠZ Bor. Začetek tekmovanja bo ob' 15. uri. Prvi trije v vsaki skupini bodo nagrajeni s kolajnami,\ najboljša ekipa pa bo prejela pokal. Poleg tega «mini-indoor tekmova njas se bodo nekatere starejše Borove atletinje pomerile na važnem vsedržavnem mitingu, ki bo prav tako danes popoldne v Genovi. Nastopile bodo Marinka Semolič in Daniela Tretjak v teku na 60 m, Sonja Antoni na progi 1500 m in Patrizia Padovan v skoku v daljino. Tekmovanje bo pomemben test za naše zastopnice. Še večjo važnost pa ima današnje tekmovanje, v kolikor je zadnja tovrstna prireditev pred mladinskim prvenstvom, ki bo v Milanu, 28. januarja. A B. 9.30 v Medeji Medca - Sovodnje NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici Zarja - Dnn Bosco 12.45 na Proseku Primorje - S. Vito KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - CGI Milje MLADINCI 14.30 v Trstu, Ul. della Valle Juventus - Kontovel 9.00 v Dolini Bor - Hurlingham KADETI 19.30 v Trstu, Ul. della Valle Italsider - B°r NARAŠČAJNIKI ■ 10.00 v Trstu, Miramarskl drev. Ferroviario - Kontovel , 11.00 na Opčinah Polet - SABA 16.00 v Skednju Servolana - Bor ' DEČKI 9.15 v Gorici, na Rojcah Dom - Artc B # * * 9 00 na Kontovelu Kontovel - Inter 1904 KOLESARSTVO r i i 1 J 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — pni drugi 4. — prvi • drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 2 1 1 X 2 2 2 1 X 1 2 JUTRI V KOPRIVI Tudi Cerasari (Adria) Kolesarji bodo jutri nastopili v Koprivi v Furlaniji v dirki v ciklo krosu na 21 km dolgi krožni stezi. Barve lonjerskega društva bo na tej dirki, ki je ena izmed rešetih tek movanj te zvrsti in se točkuje za končno lestvico, branil Toni Cerasari, ki je letos iz nekega tržaškega kolesarskega kluba prestopil k lo-njerskemu društvu. Start te dirke bo ob 14. uri, nastopilo pa bo okrog 40 kolesarjev v raznih kategorijah, od juniorjev do veteranov. R. Pečar MINIBASKET TROFEJA ZINI & ROSENVVASSER 8.45 v Trstu, Ul. Ginnastica SGT - Polet ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici, tel. AGI Hrast - ACLI Ronke NAMIZNI TENIS D LIGA - MOŠKI 10.00 v Križu, Ljudski dom Mladina - CMM B CiKLOKROS 14.00 v Koprivi Nastopa tudi Adria «>BVKSTILO ŠD Breg obvešča, da se je pričela otrošk: telovadba v občinski telovadnici i Dolini. Telovadba je vsako sredi z naslednjim urnikom: — ob 15. uri za otroke letniki 1968 in starejše; — ob 16. uri za otroke letnik; 1969 in mlajše. JANEZ VIPOTNIK B°MA LETjm ._Prašiči bežaV*SiČi so v svinjaku. Pes je s spodvitim repom črhnilCeZ ^Vorišče, posuto s' kurjimi drekci, da so kokoši toraf,^6 narazen. Za ograjo je rastlo grintavje, kosmato v g ent zelenilu. kolki0006 ^6 Rrvav0 g°relo tik nad obronki hribov. Iz za-°gnja se je razlivala po nebu rdečkasta in potem sivini^9, rumena in bela svetloba in se ustavila v svinčeni kajh •nac* vasio. Na zahodu so se v prvih žarkih svetili Vsej,J1’ oblački, čudna pomladna vročina je pritisnila na-roSft °aai- Soparica je trepetala v zraku. Ponoči je bogata ®rtoo°VeS^a travmk in njivo in pajčevine, ki so se pele med žitnoVl6m’ toda zjutraj je vročina posrkala vlago, da je hriko ^elo žarelo od lastnega zorenja. Od strani, s PatihV>i'e Pohajal omamen vonj po senu, po mastnih, smotkah °rovcih, po arniki. Na oblomljeni jablani so se prič- vrabci. “Komisar!* Kaj je?„ se je radovedno ozrl v Juriča. Nekam skriv- iOsten V'~‘” raauveano ozri v junoti. on.uv- °braz ima, ga je spreletelo. Kam je izginila otopelost? Bržkone nekaj kuha. Seveda, teden dni je že, odkar je dobil pismo. «Rad bi z vami, v napad,* je dejal in ga gosto mežikal z očmi, kakor da bi ga pekle. V rokah je držal travne bilko in jih vrtel in zvijal, kakor bi kito spletal. «Dobro,» je dejal komisar in zelo se je potrudil, da mu glas ne bi zadrhtel od presenečenja. «Fonzi!» je poklical komandirja čete. «Jurič bi rad v napad, vzemi ga v četo!* «Kaj bom z njim?» se je začudil Fonzi. «Saj ni za nobeno rabo. Ne jurišamo na kuhinjo, vlak gremo napadat,* je zlobno dodal. Jurič je sklonil glavo, gledal v tla. Ramena so se mu povesila. Travne bilke so obmirovale v roki. Brskal je z nogo po tleh kakor ošteti paglavec. «Kako veš, da ni za nobeno rabo?» je vprašal komisar. «Saj ga vidim, bog te nima rad. Drugega ne zna kot čepeti pri kuhinji in se oblizovati. Še puške noče.- «Fonzi, puško mu boš dal. Vključil ga boš v četo. Odredil mu boš delo. Nobenega zapostavljanja!* je dvignil gas. «No, ta je pa dobra. Kje naj dobim puško?* se je iskreno začudil Fonzi. «Kuharju jo vzemi. Danes je gotovo ne bo rabil.- ••Komisar...» «Dosti, Fonzi!- je naenkrat ostro zazvenelo. «Dobro, dobro. Tvoja glava, tvoj svet. Pojdi, nesreča božja, gremo!* se je obrnil k Juriču in mu pomignil z roko. Bataljon je moral do železniške proge po ravnem, čez hrib, skozi gozd v dolino. Kolona se je razpotegnila čez travnik kakor elastika. Za vasjo so okorni, metulji obletavali ostro dišeči rožen-kravt. Sonce je polagalo po zemlji tople volnene odeje. Obdelane njive so željno odpirale svoja nedra mogočnemu, vročemu, polnokrvnemu, nevidnemu snubcu. Travnik se je bleščal od življenja. Podoben je bil drobno tkani preprogi rdečih, sinjih, plavih, belih, rumenih, rožnatih cvetov, da so se oči pohotno pasle po barvni mavrici in j.e drhtelo srce. Sončni žarki so grizli v hrbet. Postavice so migotale v soparici, Jtakor da bi hodile po zraku. Gost smrekov gozd, visok in raven kakor jambori, jih je z užitkom pogoltnil. Ljudje so se oddahnili, zadihali na vsa pljuča. Komisarju je nehote zastal korak. Čudovite so. Ravne in visoke, da od zadovoljstva zaboli človeka v prsih. Rad jih imam. Rad gledam, kako se majejo pod vetrom, kako upogibajo veje, kako se v viharju razklenejo kakor lasje na prečo, da se zasveti deblo. V njihovem gibanju je nekaj silnega, prvotnega, začetnega. Nekaj pretresljivo mogočnega je v njihovem stokanju, kadar so zasnežene, okovane v led. Rad jih imam, kadar stresejo iglice. Kako jim visijo storži v gručah kakor jagode v grozdih, smolnati, da je zrak lepljiv in oster, dišeč po terpentinu. Rad imam iglice na tleh, da drsi stopinja kakor pa ledu. Rad gledam, kako jih mravlje gradijo v mravljiščih, prepolnih zavitih, temnih hodnikov. Rad imam ogenj smrekovih polen, ki se hitro vžgo, z nožem naklane* iveri za podnet, lubje, ki zažgano burno sfrfota v toploto. Predvsem pa jih imam rad, ko nas zvesto krijejo pred nepoklicanimi očmi, pred sovražnikom, nas varujejo, skratka, ko so v isti bojni vrsti z nami. Varujejo poleti in pozimi. V tem je razlika med iglavci in listavci. Listavci se na jesen ogulijo, pokažejo svoja nedra, iglavci nikoli. Tudi bukve so lepe in hrasti in gabri in kostanji s svojimi sadeži. Na Blatnem klancu jih je, da se tema dela. Toda niso tako lepi, kakor so smreke. Spomladi že, ko si plaho nadenejo svetlo zelene pestiče, rahle in nežne kakor ljubezenski klic postovke v zatesju. Toda pozitni so goli kakor okostnjaki, nezanesljivi. Smreke so'drugačne, trdne, polne zaupanja. Velike in lepe gozdove imamo. No, dovolj, zdaj pa pusti gozdove, saj nisi gozdar. Misli na vlak. Če bi bili Italijančki kaj prida, bi ga moral danes težko naložiti. Zadnjič je bilo odlično. Suhe slive, kdo bi si bil mislil, eele zaboje suhih sliv, dft so imeli tedne in tedne težave s prebavo. In jajc. Človek ne bi verjel, da je toliko jajc na svetu. In sladkorja. Sladkor je bil največ vreden. Danes bi se prileglo še kaj drugega. Šunka, klobase, salama, čokolada, je mlasknil z jezikom. Tobak, tobak za kadilce. Tudi paketi niso od muh. Paketi za italijanske vojake v Liki, Krajini in Dalmaciji. V paketih je veliko koristnega in dobrega. Rokavice, nogavice, toplo perilo, pecivo, keksi, bonboni, čokolada. Majčkeno motijo podobice, križci, molki, smešne slike prababic in otrok. Slike žensk ali deklet so nekaj drugega. Te gredo iz rok v roke. Vsak jih ocenjuje po svoje. Če bi ženske slišale, bi rdele do lastnih korenin. Za napad na vlak bi morali imeti dobro obveščevalno vse do Ljubljane. Da bi sproti opozarjala, kdaj se splača napasti. Ti boga, lahko bi napravili zalogo hrane do konca vojne in še čez, lahko bi oskrbovali vse partizanske bolnišnice daleč naokoli, lahko bi kmetom delili sladkor, ga zamenjavali za klobase ali za kure. No, saj si nor! Italijani niso Inko neumni, da bi nas v nedogled zalagali z oslubovaiiiimi ulaki. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 8, PP 559 — Tel. 79 39 08 79 48 38 79 58 83 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29,000 Tir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija *DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljana Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo. Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 14. januarja 1978 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julilsk* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez« ■' i ■ 'fS I.LJi" ka^Irst založnikov/ FIEG'4l^ v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska I OBLAST PREDSEDNIKA SOMOZE V NEVARNOSTI U______|? __ || ■ | m a demokratičnega časnikarja Chamorra Med protivladnimi demonstracijami naj bi bil ubit častnik nacionalne garde MANAGUA — V glavnem mestu Nikarague je vzdušje še vedno izredno napeto in ostaja možnost ponovnih neredov po onih, ki so sledili umoru opozicijskega časnikarja Pedra Chamorra. Nad mestnim pokopališčem se vije gost oblak sol-zlrvega plina, čeprav je preteklo že več ur od pogreba 53-lelnega direktorja «La Prensa*, ki se ga je u-deležilo vsaj 30.000 oseb. Predstavniki opozicije so skušali organizirati protestni sprevod, vendar) je nacionalna rarda množično posegla najprej s solzilnim plini, potem pa še s strelnim orožjem. Funkcionarji tukajšnjega rdečega križa trdijo, da se je moralo vsaj 20 oseb zateči v bolnišnico, po večini zaradi zastrupitve s solzilnim p! ro.n, vendar govori jo mnogi očividci o številnih ranjencih, med katerimi naj bi bil tudi majhen otrok in ki so jih zadele krogle nacionalne garde. Funkcionarji rdečega križa prav tako trdijo, da je bil v spopadih v bližini pokopališča i^bit tudi častnik nacionalne garde. Ko so prejšnji večer prenesli Cha-morrovo trugo na sedež .La Pen se», kjer se je njegovemu spominu poklonilo na tisoče državljanov, je prši) do hudih neredov. Demonstranti so skandirali gesla, s kate rimi so obtoževali Somozo, da je dal umoriti Chamorra. V neredih so zažgali mnogo avtov ter vrgli zaži-galne bombe proti sedežem številnih oprijet j. Tarča takšnega atentata je bil tudi laboratorij «Piasmaderesis», ki pripravlja krvno plazmo za izvoz. Vest sicer ni uradna, vendar domnevajo, d« je laboratorij last družine Somoza. Na svojem dnevniku je Chamorro večkrat kritiziral dejavnost laboratorija «Plasmadere-?is» ter ga obtožil, da v bistvu prodaja v tujini kri državljanov Nikarague. V vsem glavnem mestu še vedno gon nekaj poslopij, ki so jih žgali prejšnji večer, (if) za- Nacionalna garda ima v N'kara-gui dvojno vlogo vojske, in policijo. V trenutku ko so izbruhnili protesti zaradi Chamorrove smrti je ostala v ozadju, v četrtek zvečer pa je posegla s številnimi oborožen mi pa trjl.ami, kar je zbudilo vtis. da i vsaj delno nadzoruje položaj. V kro- ■ gijj opozicije pa nimajo najmanjše- j ga dvoma o tem, da se bodo nere ' di nadaljevali. .Ljudstvo je enotno?. | pravijo »imamo pa več orožja kot nacionalna garda. Somoza se boji. Skriva se v svojem brlogu in še počuti varnega le v spremstvu 20 brzostrelk.* Predsednik Anastasio Somoza je član družine, ki vlada v Nikaragui že 40 let. Po umoru časni knrja Chamorra je ukazal, naj na cionalna garda čimprej odkrije in kaznuje njegove morilce. Kaj kmalu so sporočili. d* so aretirali štiri o-sebe, ki da so umorile Chamorra. Napetost, pa je kljub vsemu ostala. Chamorra so ubili v torek iz zasede. v katero je padel njegov avto. že 30 let se je boril proti dru žini Somoza ih je bil zato petkrat v zaporu in trikrat v izgnanstvu. Pod njegovim vodstvom jd «La Prensa* postal najvplivnejši in najbolj bran dnevnik v Nikaragui. Sepiem bra lani je prevzel tudi vlogo de janskega voditelja opoz:cije, ko je postal predsednik demokratične zve ze za osvoboditev, koalicije, ki združuje vse Somozove nasprotnike od konservativcev do komunistov. LAMEZIA TERME — Na železniški postaji v Lamerzii Terme je prišlo do spopadov med policijo in de- monstranti, ki so blokirali vlake. Dva demonstranta sta bila aretirana, pet agentov pa laže ranjenih. «Pinochcl» ni žaljivka RIM — Označiti svojega pred stojnika za 'Pinocheta* ni kaznivo: tako je odločilo področno vojaško sodišče v Rimu in s tem vorostilo policijskega podčastnika Eugenia D Alberta, ki je bil zaradi tega obtožen neposlušnosti. Eugenio D'Alberto je tudi občin ski svetovalec v Vastu in je bil izvoljen na listi PSI. Na enem od prvih shodov za ustanovitev poli cijskega sindikata, ki je bil 7. marca 1975 v Montesilvanu je D'AJ-berlo v razpravi rekel: «Vsi morate vedeti kakšnega postopka sem deležen s strani raznih "pinochetov" iz' vrst policije*. Dva policijska častnika polkovnik Conti in podpolkovnik Soriente sta menila, da gre .Pinochet* na njiju ter sta EVAlberta prijavila zaradi neposlušnosti. VAL NASILJA V GLAVNEM MESTU DOSEGEL VIŠEK Brigadisti ranili v Rimu ravnatelja telefonske službe V znak solidarnosti z ranjencem sindikati proglasili 15-minutno stavko RIM Nov člen v dolgi verigi po liričnega nasilja, ki že deber mesec otrvvlja Italijansko glavno mesto in ki dosega višek vselej, ko je država pred ključnimi izbirami: pripadniki samozvanih rdečih brigad so včeraj zjutraj v Rimu napadli in ranili odv. Lella De Roso, generalnega ravnatelja telefonske družbe zgodilo. Po pričevanju funkcionarja sta stekla do stranskih vrat in nadaljevala beg peš ter dokazala, da dobro poznata tloris pritličja palače. kjer stanuje funkcionar telefonske družbe. Atentatu na De Roso ni bil priča nihče, in ranjenec je le z glasnim stokanjem priklical pozornost sosta- SIP, ki je zadolžen za stike z jav- novaleev. Medtem ko so eni prisko- nhsfn IV. Rnro \r\ V K;i »onion xr 1 «... P r . nosijo. De Rosa, ki je bil ranjen v obe nogi, bo okreval v dobrem mesecu. Dinamika včerajšnjega atentata se nc razlikuje Od dinamike vseh podobni h izpadov, obenem pa zopet dokazuje, kako teroristi dobro poznajo navado svojih žrtev, tudi tistih, ki niso znane širši javnosti in o katerih časopisi poročajo le, če so tarča zločinskih napadov. Kot vsako jutro je De Rosa tudi včeraj šel zgodaj zdoma, komaj mu je šofer, ki je prišel ponj, pozvonil. Terorista, ki sta čakaia v zasedbi v vhodu, sta tedaj stopila v akcijo. Ustrelila sta nekajkrat proti De Rosi in nato pobegnila, še preden je ranjenec dobro doumel, kaj se je 1’ogieh časnikarja Chamorra, na katerem je »pregovoril Rafael Cordoba, ki mu bo sledil kot šef demokratične opozicije (Telefoto ANSA-UPI) ..'"'»'»"m....................*...............i.lii.MiniiM ............................„„„ ...................f.mun. ZA POVEZAVO MET) BOVCEM IN NEVEJSKIM SEDLOM REAKCIJE NA POSEG ZDA (Nadaljevanje » 1. sfrani) na italijanska zunanja politika. Glasilo PRI pri tem dodaja, da se je pod levim centrom .dogajalo domala vse*/ edino zunanja politika je ostala nespremenjena. Pač pa se kar cedi od zadovoljstva tajnik PLI Zanone, ki nespretno skuša dokazati, da tudi Sovjetska zveza krepko sega v italijanske politične razmere, kadar se sovjet ski voditelji pogovarjajo z voditelji KPI. Ztano je, da je izjava Carterjeve uprave dejansko namenjena Italiji, vendar pa je bila napisana v ustrezno splošnih termitih in torej velja tudi kot opomin drugim zahodnoevropskim državam, kjer bi komunisti lahko ptjšli na oblast, torej pred vsem za /Francijo. Tod so mnenja spet deljena. Gi-s ard D'Estaing očitno v predvolilnem vzdušju pozablja na tradicionalno degolistično »domovinsko ljubosumnost* in mu v škripcih tudi pomoč iz ZDA prav pride. Tako so v krogih zunanjega ministrstva o-b ja vili izjavo, da Francija innna kaj reči. če zavezniška država izraža svoje mnenje o merobatr.em vstopu komunističnih ministrov v vlade članic atlantskega pakta*. Glasil; v Quay d’Orsayu je pri tem še* dodal, da je Carter v Svojem početju iskren, saj se med svojim obiskom v Franciji ni izrekel o francoskih notranjepolitičnih zadevah, kar pa tudi ni res. saj so znane polemike, ki jih je vzbudil po s' ečanju s socialističnim voditeljem Francjoisom Mitterrfcndom Po objavi stališča francoske vlade so se z izredno ostrim stališčem oglasili komunisti. Politični urad KPF je, no izjavah člana tajništva Jeana Kanape, ugotovil, da «že dolgo časa se ni neka francoska vlada tako hlapčevsko zatekla k . a meriški zaščiti in sprejela omejitev narodne suverenosti*. KPF nato s st'lom, ki spominja na De Gaullove izjave, svečano izjavlja, da ne bo «ttujec narekoval francoskemu na rodu, kakšno vlado naj si izbere* in francoski narod bo «/.aradi napada na francosko neodvisnost in dostojanstvo prezirljivo zavrnil take zahteve*. Mitterrandovi socialisti so objavili ižiavo, v kateri pravijo, da je ameriška nota .obsodbe vredna*, sicer pa PS vztraja Pri zamisli, da morajo v bodoči levičarski vladi v Franciji biti tudi komunistični ministri. Podobnega mnenja .je francoski tisk. Katoliški «La Croix» meni. da «med Carterjem in dvojico Ni xon Kissioger ni velike razlike* Pri tem katoliški dnevnik očita a meriškemu predsedniku dvoličnost, s|j se je. na primer, razgovoru- .o »človekovih pravicah* na Poljskem, ni pa o, tem niji črhnil; v »prijateljskem Irgnu*. kjer,,šahov režim kruto zatira vsakršno opozicijo. Po. mnenju . ..francoskega, katoliškega dnevnika bo ameriški vete poslanik v, Rimu Gardner sedaj lahko »krepkeje segal v 'italijanske notranje razmere, saj ve, da ima pri Carterju močno kritje*, vendar je gotovo, da s takim početjem ne koristi, razpletu krize v zahodnoevropskih deželah. «Le Monde* pa meni, da je izjava ZDA .jasna in brutalna*, vendar ima vsaj prednost, da je «is krona*, vsaj toliko kot teorija ' o «oirre,jeni suverenosti*, ki jo je Brežn.jev razvijal leta 1968. Iz Madrida pa je tajnik KPŠ San-tiago Carrillo ostro obsodil ameriško vmešavanje v italijanske in francoske zadeve, kar dokazuje, da NATO ne gre jemati kot .obrambno "zvezo*. Vsekakor pa je Carrillo obsodil tudi moskovske napade zadnjih dni in u-gotovil, da si v odnosu do .evrokomu-nizma* velesili lahko sežeta v roko Ugledni francoski dnevnik se sprašuje, ali je tako vmešavanje v skladu s helsinško listino o evropski varnosti in kaj bi ZDA storile, če bi komunisti kljub ameriškim opominom vstopili v katero izmed zahodnoevropskih vlad. Verjetno bi ne posegli vojaško, zatrjuje «Le Monde*, pač pa bi na vse ostale načine skušali prisiliti tako vlado k odstopu. «Z Italijo, ki .je zadolžena do grla. bi to bila le lahka igra*, zaključuje francoski dnevnik. (st s ) Grčija se vrača v NATO ATENE — Po vsej verjetnosti se bo Grčija kmalu vrnila v vojaške organizme NATO. iz katerih je izstopila leta 1974 ob turški invaziji Cipra. Predsednik vlade Kara-manris se je včeraj posvetoval o teh problemih z najvišjimi predstav niki grških oboroženih sil v pričakovanju srečanj, ki jih bo imel proti koncu januarja v Londonu, Bruslju in Bonnu Že lansko poletje se jc grška flota prvič po letu 1974 udeležila pomorskih manevrov v Sredozemlju skupaj z drugimi državami članicami NATO. Sedaj pa je atenska vlada poluradno izraz la pripravijo nost, da obnovi svoje vezi z atlant skim zavezništvom, čim bo vzpo stavljeno na Cipru stanje, ki je ob-sta.ja'o pred turškim vojaškim posegom. Jugoslovansko - italijanski pogovori za valorizacijo zimskih centrov na Kaninu VIDEM — Te dni je bil na Nevej-skem sedlu sjestanek med jugoslovansko in italijansko delegacijo, ki proučujeta načrt za uresničitev povezave med turističnima središčema na Nevejskem sedlu v Italiji in Bovcu v Jugoslaviji. Gre za načrt, ki ima že nekaj let in ki so mu deželne oblasti Furlanije - Julijske krajine posvetile dokajšnjo pozornost. Sedanjega srečanja so se med drugim udeležili podpredsednik gorske skupnosti za Kanalsko dolino Franz, župana o-beh zainteresiranih občin Battistut-ti iz Kluž in Beltrame iz Rezije ter predstavniki turistične družbe ISA Neves. z jugoslovanske strani pa predsednik turističnega odbora za Slovenijo Šulin, svetovalka Korošec in predsednik občinske skupščine Tolmin Ladava Predsednik občinske skupščine Tolmin Ladava je med drugim dejal, da pripisujejo velik pomen raz vo.ju turizma v Soški dolini in' v sklopu teg° tudi razvoju smučarskega centra Kanin, ki je v zadnjem obdobju doživel pomemben uspeh. Razvoj alpskega turističnega centra je odvisen od več dejavnikov, je dejal, med katerimi je tudi povezava Kanina z jugoslovanske in itali-ianske strani. Zadnje čase je bilo več pogovorov, ki so potrdili upravičenost dosedanjih programov in načrtov, obenem pa so bile določene naloge, ki naj jih projektanti upoštevajo pri nadaljnjem programiranju Kanina. S svoje strani je predsednik družbe ISA NCVea Toffolutti poudaril, da se v okviru razvoja zimskošportne ga središča Nevejskega sedla že dalj časa govori o povezavi s turističnim območjem v Bovcu, saj so ugotovili, da sta značilnosti Nevejskega sedla in Bovca komnlementarm. Med vprašanji, ki so jih obravnavali na zadnjem sestanku na Nevejskem sedlu, gre omeniti tudi problem mejnega prehoda. Potrebno je namreč stopit) v stik s nredstavniki vlade, da bi priznali Prevalo kot prehodni turistični blok za smučarie in gornike. V tem smislu je bite že storjenih nekaj diplomatskih korakov. saj je ustanovitev prehoda o-dločilnega pomena z,a turistični razvoj tega področja, (if) lil svojemu tolmaču za poljščino, ki 1« s svojimi izkrivljajočimi prevodi vnese] zabavno noto v predsednikov obisk, v Varšavi. Kot je znano, je tolmač med 'drugim presenečenim Poljakom povedal, da Carter goji do njih »pohotno ljubezen*. Mož je bil prepričan, da bo s tem incidentom njegova prevajalska kariera končana. tVASHINGTON - Ameriški predsednik Carter se bo pismeno zaliva- Kmalu objava Nixonovih spominov NEW YORK — «Noben predsednik v moderni ameriški zgodovini si ni upal povedati tega, kar je v svojih spominih razkril Richard Nixon», je dejal založnik spominov bivšega šefa Bele hiše. Knjiga bo izšla maja ter bo obsegala več kot tisoč strani. Poleg še neznanih podatkov o .zgodovinskem obisku* v Pekingu leta 1972, o vietnamski vojni in o bombnih napadih na Kampučijo bo vsebovala tudi podroben opis ozadja »afere Water-gate* čili funkcionarju na (»moč, so drugi obvestili policijo in preiskovalni stroj je stekel s polno paro, dosedanji izsledki pa so kaj skopi. V bistvu se omejujejo na ugotovitev, da so se napadalci poslužili samokresov z dušilci, in na elemente, ki jih je preiskovalcem posredoval De Rasa o-sebno. Funkcionar, ki ni bil hudo ra-' n.jen, saj bo kot kaže, okreval v 30 dneh, je namreč dobro videl v obraz napadalce. Šlo je za zelo mlada fanta (to pa postaja že skupna značilnost vseh teroristov, pa naj gre za skrajne desničarje ali za pripadnike samozvane skrajne levice), ki sta bila oblečena v plavi delovni obleki, tako da ju .je v prvem trenutku zamenjal za uslužbenca SIP. Dodal je tudi. da bi ,.ju brez dvoma spoznal, če bj ju videl. Sindikalne organizacije telefonskih in poštnih uslužbencev so v znak protesta proti podlemu izpadu proglasile za danes četrturno stavko. V daljšem sporočilu, s katerim so sindikati obsodili atentat, so med drugim tudi poudarili, da je cbo.j proti nasilju in terorizmu ena od prvenstvenih nalog delavskega gibanja in sestavni del boja za demokracijo* in odločno zahtevali, naj sedstvo nemudoma začne s proces) proti fašistom in provokatorjem, (vt) Nobenega ukrepa proti rasističnemu sodniku v Londonu LONDON — S salomonsko razsodbo. ki ne zadovoljuje nobene od obeh vpletenih strani, se je v Veliki Britaniji, zaključil primer londonskega sodnika, ki so ga orija-vili potem ko je oprosti! skrajno desničarskega predstavnika, ki je bil obtožen podpihovanja rasnega sovraštva. Sodnik je pred časom oprostil nacionalista Johna Reada, ki je poleti 1976 imel provokatorsk) govor. v katerem je temnopolte priseljence označil z vrsto žaljivih izrazov. Prejšnji teden je ob koncu sodne razprave sodnik McKinnon, že znan zaradi drtigih svojih spornih razsodb. «obnovil» vso zadevo na tak način, da je v bistvu zahteval od porote oprostitev. Preko sto poslancev je nato podpisalo peticijo. v kateri so zahtevali, naj Mc Kinnona rešijo njegove dolžnosti. Takega ukrepa Da že vsaj 150 let niso sprejeli proti članu visokega angleškega sodstva. Po pogovoru, ki ga je McKinnon imel s predsednikom najvišjega britanskega sodnega telesa, so našli salomonsko rešitev: McKinnon je zahteval, naj mu v bodoče ne bi več (»verili primerov, ki bi zadevali rasna vprašanja, najvišji sodni zbor pa je sklenil, da proti njemu ne 1» sprejel nobenih ukrepov, obenem pa .je izrazil prepričanje, da bodo britanska sodišča tudi v naprej nepristranska do vseh plasti prebivalstva. Kdor je pričakoval, da bodo Mc Kinnona odstavili ali pa da ga bodo vsaj opomnili je bil razočaran nad načinom, kako je britanski sodni aparat rešil vso zadevo. ladjico «sojuz 27» k vesoljskemu laboratoriju pred tremi dnevi, bosta namreč v začetku prihodnjega tedna odpotovala na Zemljo. Odnesla sta že vrsto znanstvenih inštrumentov iz ladjice v. laboratorij. Vesoljski kompleks .sojuz 26* — rsaljut • 6» — «sojuz 27» je dolg približno 30 metrov in tehta preko 32 ton. Nič pa se še ne ve.. koliko časa bosta' še ostala v vesolju -Jurij Romanenko in Georgij Grečko, ki sta že več kot . mesec dni v sa-l.jutu. Naj omenimo, da znaša rekord sovjetskega bivanja v . vesolju 63 dni, medtem ko je tovrstni ameriški rekord 84 dni. Sovjetski znanstveniki podčrtujejo, da je eden zanimivih as pek tov .sedanjega podviga Štirih sovjetskih vesoljcev ugotovitev, da obstaja možnost zamenjave brez vččjih težav posadk v vesoljskih laboratorijih, če v laboratoriju ni nikogar, zgubi posadka vsaj teden dni, da spet usposobi aparature, ravno toliko pa potrebuje, da aparature izključi pred svojim odhodom. 1 Žena in sin ranjenega De Rose (Telefoto ANSA) iiiMiiiiiHiiiiiiiiimiiiimiittfmiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiitiiiiiiiiiiMiiiiiitiMPP MEDNARODNO SREČANJE BORČEVSKIH ORGANIZACIJ V TURINU Evropsko odporništvo enotno v boju zoper politično nasilje in terorizem Zmaga nasilnežev bi lahko nevarno zavrla proces popuščanja napetosti in razorožitve TURIN — Kot je pred petintridesetimi leti enotna nastopilo proti nacistom in fašistem v boju za svoboda in demakrac jo, se evropsko odporniško gibanje zopet vrača na bojno ’ olje z enotnim nastopom proti tistim silam, naslednicam mračne preteklosti, ki s terorizmom in pre-Vratništvom zopet nevarno ogrožajo evropsko demokracijo 'n mirno sožitje med narodi. Odločen boj zo pet.terorizem in fašizem, za razorožitev in popuščanje napetosti je geslo in vodilo mednarodnega srečanja bivših borcev, ki ga je priredi odbor dežele Piemont ob sodelovanju odbora za uveljavitev načel odporništva in republiške ustave in raz nih borčevskih organizacij. Pomembnega mednarodnega shoda, ki obnavlja stare prijateljske vezi, pre- kaljene v dolgih letih boja proti skupnemu sovražniku, se udeležujejo predstavniki 14 držav (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Francija, Jugoslavija, Luksemburg. Poljska. Portugalska, NDR .ZRN, Romunija, Španija, Madžarska, Sovjetska zveza in predstavnik1 čilskega odporniškega gibanja). Številna in angažirana PftetopsS bivših borcev je obenem tlim dokfe, Jedko je pdtteb na zopetna mednarodna solidarnost vseh naprednih sil v boju proti terorizmu, temu skupnemu sovražniku, ki deluje že na mednarodni ravni. Srečanje bivših borcev je odprl predsednik piemontskega deželnega sveta Dino Sanlorenzo, ki je v svojem posegu opozoril na tesno povezavo med napori za razorožitev in popuščanje napetosti na eni stran: in bojem proti nacizmu, fašlzpm političnemu terorizmu v vseli evtePl škili državah na drugi. «Če ne uifitiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiKiMiMMiuimiHriniimimuintniiMiMiiiiiiMiuti Andreotti imenoval načelnike državnih obveščevalnih služb Sojuz 26 se bo vrnil na Zemljo MOSKVA — štirje sovjetski vesoljci, ki so v laboratoriju .saljut 6», so nadaljevali tudi včeraj z znanstvenimi poskusi, posvečenimi predvsem kroženju krvi. Istočasno so začeli s pripravami za odhod ladjice «sojuz 26», ki se bo vrnila na Zemljo. Vladimir Džanibekov in Oleg Makai-ov, ki sta priključila uspeli zavreti terorizma — jc nagi®' sil Sanlorenzo — bi posledice rova/ jenja proti evropskim demokrati*' nim režimom otežkočile popuščanj* napetosti v Evropi in polirična bi se na stari celini nagnila odi®®' no na desno.* «Od konca osvobodilne vojne — j® >li poudaril Badini Confalonieri, ki f govoril v imenu «svetovne zveze biv' šib borcev* - se je marsikdo **' vzel za razorožitev in popuščanje na' ps testi, toda če v zadnjih trideset*1 letih ni izbruhnila vojna evropal5* ali svetovne 'razsežnosti, je to «**! sluga* strahu pred katastrofalni^1 posledicami jedrske bombe, ne P* plod prizadevanja za uveljavljanj® načel razorožitve in popuščanja n»j petosti.* Govornik je nato poudari nujnost, da države premostijo P51’ hološko zapreko medsebojnega ne«®’ upanja, ki je ena največjih zaWr za proces (»puščanja napetosti. Senator Arialdo Banfi, ki je P0-voril v imenu «mednarodne zve?® odporništva*, pa je s svoje stran1 opozoril na vse večjo nevarno®*' ki jo zlasti v nekaterih držav?® predstavlja politični terorizem. «Bor čevske organizacije in politične (V. le — je nadaljeval P^vorrik — ^ so sc borile proti fašizmu, moraj® sedaj enotno nastopiti v boju za f?' zorožitev in za popuščanje napet®' sti, saj je ta boj nadaljevanje o“' (»rništva in uveljavljanje njegovi,1) idealov.* Prispevek oboroženih ?]! k skupnem. boju je obljubi til®1 Us Pi *Q If d( Pc ni ki *e vt zc di V( Ve in ni iiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiMiimiiMiiiiinmiHiiiuiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiinimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiMiniiiiiiiiiiiMHiiiiiiHiiiii iiiiiiiiiMiiiiitimiiiMiiiiiiiiiiiii n m, k V ZDA IZBRUHNILA NOVA AFERA IZREDNO ŠIROKEGA OBSEGA Politiki in visoki funkcionarji vpleteni v škandal z južnokorejskimi podkupninami Seutski bogataš privolil v pričevanje o ozadju ameriške politike do Južne Koreje SEUL — Številni člani ameriškega' kongresa in senata ter visoki funkcionarji vlade in Bele hiše so prejemali mastne podkupnine, da bi usmerjali ameriško politiko do Južne Koreje v določeno smer. Novi škandal, v katerega je baje vpletenih na desetine vidni), ameriških osebnosti, je izbruhnil z vso silo že i» prvem dnevu zaslišanja južnokorejskega bogataša Tongsuna Parka, ki je bil menda Dosrednik med \Vashinglonom in Seulom, Mož, ki je svoj čas' živel v ZDA, se je jeseni 1976 vrnil v domovino, ne da bi karkoli povedal o škandalu. Toda pred dvema tednoma, 31. decembra lani, je bil med a-meriškimi oblastmi in Parkom dosežen sporazum, po katerem bogataša v ZDA ne bodo sodno preganjali. če bo privolil v pričevanje pred posebno ameriško preisko valno komisijo. , . Zasliševanje se je začelo včeraj v Seulu, vodil pa ga |e član etične komisije v ameriškem senatu, .republikanec Bruce Caputo. Po pr- vem dnevu zasliševanja, ki bo predvidoma trajalo deset dni, je Caputo izrazil začudenje zaradi obsega škandala, pa tudi zadovoljstvo, ker je Park dal izčrpne odgovore glede osebnosti, ki so bile vpletene v škandal, in ogromnih vsot, ki so bile izplačane. Ob povratku v ZDA bo Caputo poročal etični komisiji, ki bo nato nadaljevala preiskavo, da bi preverila verodostojnost Parkovih izjav. Gotovo pa je, da sc v Washinglonu danes marsikdo trese.- • (trn) RIM — Po dolgem odlašanju je predsednik vlade Andreotti le nekaj dni pred odstopom imenoval načelnike državnih obveščevalnih služb. Gre za nova telesa, kri so bila ustanovljena v okvire reforme obveščevalnih služb in ki bodo prevzela naloge in pristojnosti" SID in SdS. Telesu za demokratično varnost SISDE bo poveljeval karabinjerski general Giulio Giassini, Službi za vojaško varnost SISMI bo načeloval general Giuseppe Santovito. telesu, ki bo usklajevalo delovanje obeh organov in ki bo neposredno v stiku s predsedstvom vlade. pa b0 načeloval dosedanji rimski prefekt Gaetano Napolitano. Reakcije strank na imenovanje 50 različne: načelnik posebne parlamentarne komisije za nadzorstvo nad obveščevalnimi službami Pennacehini je izjavil, da bo mogoče ocenjevati ime. novanja čez nekaj mesecev, ko bo reforma uresničena, načelnik socialistična poslanske skupine Balzamo. pa je bil odrezav: .Nismo preosnovali obveščevalne službe, da bi ji postavili na čelo generale.* (vt) Na sliki (telefoto ANSA): prefekt Napolitano in general Santovito. vodja urada za zgodovino pri gl»v,' n, nem štabu gen. Cruccu, ki jc m®?; 7- 7 drugim poudaril, da ravno v