PRIKAZI IN O C E N E se premikajočega polja Drugosti (stvari, po- mena, želje). To pa ima povezavo tudi z nje- nim židovskim kontekstom odraščanja in izobraževanja. Toda artikulacija Drugega ni popolnoma fiksirana in zato Rogoffova pra- vi, d a j e treba Drugega vseskozi re-definira- ti. Na koncu lahko sklenemo, da zahteva Ro- goffova zgodovinsko pozicioniranje tistih, ki zavračajo sprejetje dominan tne sodobne za- hodne (ameriške in evropske) naracije iden- titete in politike ter ponovno evaluacijo zna- nja in odnosov dominacij . Marina Gržinič Mauhler ZGODOVINA IN USODA DRUŽBENOPOGODBENIH IDEJ J O H N W . G O U G H D R U Ž B E N A P O G O D B A Kritična študija njenega razvoja Temeljna dela, Krtina, Ljubljana 2001, 321 str. Izid tako temeljite, pretehtane in vpliv- ne študije, kotje Goughova kritična štu- dija razvoja pojma »družbene pogod- be«, je vsekakor izjemen dogodek za naš teoretski prostor in razvoj domače politične teorije ter refleksijo v njenem okviru. Knjigo je odlično in skrbno ure- dil Igor Pribac, ki joje tudi pospremil s spremno besedo z naslovom »Vrnitev pogodbe«, prevedli pa sojo Luka Om- ladič in skupina drugih prevajalcev. Pre- vod in urejanje tega dela, ki nedvom- no sega na področje, ki doslej v naši pre- vodni literaturi ni bilo prisotno, je go- tovo zastavljal vrsto terminoloških in prevajalskih problemov, ki so bili po prevodu sodeč skrbno, dosledno in us- trezno rešeni. Tako knjiga opravlja tudi vlogo, da terminološko zakoliči prevod- ne pojme tudi za prihodnje analize in prevode, ki jih na tem področju ned- vomno potrebujemo. Tako je za naš teoretski prostor go- tovo pomembno dejstvo, da ta knjiga prinaša pregled zgodovine obravnava- ne ideje v času, ko je od temeljnih del na tem področju preveden le Rousse- au in njegova Družbena pogodba, kije bila v času prejšnjega sistema pač ideološ- ko najsprejemljivejša (in je pravkar do- živela tudi terminološko pregledano in popravljeno izdajo). Se vedno nam na- mreč manjkajo prevodi tako Hobbesa, kot tudi Lockea in Kanta in njihovih del o družbeni pogodbi. Prevedena knjigaje v angleščini pr- vič izšla leta 1936, druga, popravljena izdaja, katere dodatke upošteva in pri- naša tudi ta prevod, pa leta 1953, in ve- lja za temeljno delo na tem področju, 2 1 4 PRIKAZI torej kot sistematičen zgodovinski in teoretski pregled ideje družbene po- godbe in njenega mesta v politični teo- riji. Knjiga tako zajema obdobje od Gr- čije do današnjih časov (z izjemo teo- retskih dogodkov in avtorjev, ki so svo- ja dela objavili po njenem izidu in po- novnem izidu, seveda). Spremna študi- ja Igorja Pribca tako poskrbi tudi za to posodobitev pogleda na teorije družbe- ne pogodbe in povedanemu v knjigi doda kritičen pregled sodobnih doga- janj in razmišljanj na tem področju. Nastanek knjige se umešča v zani- miv čas - leto 1936 - in poleg akadem- skega interesa za obravnavani predmet predstavlja tudi zagovor ideje kontrak- tualizma ali družbene pogodbe v času t. im. »zloma liberalizma«. Napisanaje bila torej v obdobju, ko, kot pravi sam avtor v svojem uvodu, »liberalna nače- la, ki so še stoletje nazaj predstavljala upanje naprednega političnega prepri- čanja, v mnogih delih sveta odkrito pre- zirajo in odklanjajo« (Uvod, str. 11). To- rej jo je poleg njenega akademskega po- mena, katerega zahtevam zgledno za- dosti, razumeti tudi kot zagovor in teo- retsko in zgodovinsko osmislitev obrav- navane ideje, ideje družbene pogodbe in mesta, ki tej ideji pritiče v sodobni politični teoriji. Druga, ponovna izdaja knjige da- tira v leto 1956-torej v obdobje po kon- cu druge svetovne vojne, zato je njen osrednji del predelan in dopolnjen v skladu s kritikami in ocenami, ki j i h j e bila knjiga deležna od izida dalje, pa tudi v skladu z nekaterimi družbenimi dogodki, ki so se zgodili v obdobju med obema izdajama. Čas druge izdaje je bil pojmoma liberalizma in konktraktualiz- ma, ki jima je zavezana ta študija, ned- vomno precej bolj naklonjen od časa IN OCENE njene prve izdaje, saj sta v povojnem ob- dobju vsaj na zahodu pojma liberaliz- ma in kontraktualizma nedvomno pre- vladala. Knjiga vsekakor ostaja nadvse ak- tualna še danes, ko se ideja kontraktua- lizma sicer sooča s številnimi tekmeci, ki pa do nje povečini vendarle niso po- vsem odklonilni ali sovražni, kotje bilo značilno za obdobje njene prve izdaje. Tako v nekem smislu ideja družbene pogodbe še vedno ohranja osrednje mesta v sodobni politični teoriji in z no- vimi avtorji in analizami doživlja celo določen preporod ter s tem nedvom- no ostaja ena osrednjih dediščin mo- derne politične teorije. Ob usodi ideje družbene pogodbe v času prve izdaje te knjige, torej v času »zloma liberalizma«, kije bil posledica dejstva, daje ta ideja na eni strani zara- di svoje vloge v mednarodni politiki in drugi strani zaradi vzpona novih druž- benih silnic, idej in gibanj, izgubila svo- jo prepričljivost in postala tarča napa- dov tako z leve kot z desne strani poli- tičnega spektra, torej tako s strani de- snih protiliberalizmov, ki so postali pod- laga skrajnih desničarskih ideologij, ki so v tridesetih letih preteklega stoletja zajele velik del Evrope, kot tudi s strani ne veliko manj protiliberalistično na- strojenih ideologij marksizma in socia- lizma, bi se kritičnemu bralcu nemara porodila ideja, daje tudi socializem kot velikega tekmeca liberalizma v tem ob- dobju nemara mogoče dojeti kot dolo- čeno obliko pogodbene ideje, ki za de- privilegirane sloje terja »pravično« me- sto v družbi, posebej zaradi vpliva npr. Rousseauja in Sieyesa, ki so ga te ideje nedvomno vsebovale. Vendar je to le ena od možnih poti pri razlagi zgodo- vinske usode pogodbene ideje, za kate- ro že zaradi odkritega odpora, ki so ga 2 1 5 PRIKAZI IN O C E N E socialistične ideje izkazovale do libera- lizma, avtorju ne moremo zameriti, da je ni ubral. Vsekakor pa je ugotovil in zabeležil nekatere od teh pojavov, ki so vplivali na usodo pogodbene ideje v ča- su prve izdaje knjige in ugotovil, da j e ta ideja na plodna tla naletela predvsem v Ameriki. Prevedeno Goughovo deloje ned- vomno mogoče uvrstiti med temeljna dela, ki se zgodovine politične teorije lotevajo skozi prikaz zgodovine, razvo- ja in teoretskih argumentov neke osred- nje ideje: od npr. »civilne družbe« pri Johnu Keaneu, »javnega mnenja« pri Habermasu, pojma zakonitosti skozi metaforo »dveh kraljevih teles« pri Kan- torowiczu, pa do recimo »državljanstva« pri Johnu Heatheiju. Kot tako Goug- hovo delo še vedno ostaja osrednja in najbolj vplivna študija na svojem po- dročju in zavzema osrednje mesto v vsa- ki knjižnici politične teorije, žal pa je ni več v tisku in na policah knjigarn, kar gre nedvomno pripisati tudi dejs- tvu, da se njen avtor omejuje na siste- matičen zgodovinski pregled neke ide- je, ki paje ne dopolni z razvijanjem last- ne politične teorije, kot avtor sam ugo- tavlja v predgovoru k prvi izdaji knjige. Status temeljnega dela, ki ga ta knjiga še vedno ohranja, nam potrjuje tudi pregled literature s tega področja - knjiga je še vedno pogosto navajana kot avtoriteta, od podobnih preglednih del paje mogoče našteti predvsem delo Patricka Rileya, Will and Political Legiti- macy (A Critical exposition of Social Con- tract Theory in Hobbes, Locke, Rousseau, Kant and Hegel), in knjigo Jean Hamp- ton, Hobbes and the Social Contract Tradi- tion - vendar pa vsaka od njiju problem obravnava s specifičnega zornega kota - prva predvsem iz zornega kota pojma »volje« in njegove povezave s politično legitimnostjo, torej z analizo vprašanja voluntarizma - druga pa iz zornega kota »teorije iger«, ki posameznika, sklepa- jočega družbeno pogodbo, dojema kot utilitarističnega. Zato je pristop teh dveh del seveda povsem drugačen od Goughovega sistematičnega prikaza zgodovine te ideje. Temu pregledu so- rodnih del bi lahko dodali tudi knjigo Richarda Tucka, Rights of War and Pea- ce, ki si obravnavano problematiko og- leda kot problem razvoja avtonomije subjekta, pa čeprav v tem okviru nasto- pijo manjši problemi z uvrstitvijo Hob- besa. Če si zdaj na kratko ogledamo vse- bino te knjige, lahko vidimo, da avtor njem zgodovinski razvoj oriše od prvih zametkov pogodbene ideje v antični Gr- čiji in Rimu, prek srednjega veka, v ka- terem sta osrednje mesto zavzeli ideji pogodbe o podreditvi oblasti (in z njo dok- trina kraljeve ali vladarjeve funkcije v razmeiju do zakonov, ki se je izrazila kot doktrina dveh kraljevih teles, o ka- terije kasneje pisal Kantorowicz), pa do pojavitve pojma dveh ločenih pogodb, pogodbe o vzpostavitvi družbe in pogodbe o podreditvi oblasti ob začetku moderne- ga obdobja, ki so obenem napovedale nastop prevratniških idej družbene po- godbe, izoblikovanih v zahtevo po nad- zoru ali zamenjavi obstoječe oblasti. V modernem obdobju smo torej priča pravemu razcvetu idej družbene pogodbe, ki se razcepijo na prevratniš- ke in legalistične ali konservativne, ideja družbene pogodbe je deležna izjemne pozornosti pravnikov in filozofov, zav- zame celo osrednje mesto pri razmisle- ku o ureditvi moderne države in zako- nite politične oblasti, njene posledice p a j e čutiti celo na področju izobliko- vanja pojma ustavnega prava. V tem obdobju se v medsebojni po- 2 1 6 PRIKAZI IN O C E N E lemiki med posamezniki avtorji in nji- hovimi teoriji tudi izpostavijo vsi temelj- ni problemi teh pogodb: kako in v kak- šnih okoliščinah posamezniki sklepajo tako pogodbo, kakšne so značilnosti te pogodbe in pristojnosti oblasti, ki je z njo vzpostavljena, ter nemara temeljno vprašanje, vezano na pojem družbene pogodbe: ali posamezniki v nekem sta- nju (če je opredeljeno kot naravno sta- nje medsebojnih sovražnosti) sploh lah- ko sklenejo takšno pogodbo; in če je predpogodbeno stanje opredeljeno kot stanje urejene družbe, ali takšno pogod- bo sploh potrebujejo? Ta vprašanja, tudi ta razcep med nemoinostjo in nepotreb- nostjo družbene pogodbe zarisujejo pre- mislek o tem pojmu vse do danes. Nekoliko pobližji ogled vsebine Goughove študije nam pokaže, kot smo že nakazali in kot ugotavlja tudi avtor, da ideja družbene pogodbe zgodovin- sko nastopa v dveh oblikah, namreč kot pogodba o vzpostavitvi družbem pogod- ba o podreditvi oblasti, pri čemer je lo- gično prva, torej pogodba o vzpostavi- tvi družbe, nastopila šele kasneje in seje zgodovinsko prva pojavila druga obli- ka te ideje, torej pogodba o podreditvi oblasti. V obdobju, ko se politična teo- rija že posveti obema oblikama pogod- be, pa je prav Hobbes tisti, ki obe zdru- ži v eno samo, s čimer si nakoplje očit- ke številnih interpretov. Tako si avtor v drugem poglavju, ki sledi uvodu, ogleda politični teoriji Platona in Aristotela ter njegovo kriti- ko Platonovih političnih stališč, pa tudi mesta pri Aristotelu, ki nakazujejo po- godbeno teorijo države. Vendar pomen vseh teh mest pri Aristotelu, kot ugo- tavlja avtor, seveda zasenči pomen nje- govega osrednjega političnega dela, Po- litike. A pri Epikuru je mogoče ponovno zaslediti idejo pogodbe, od njega pa av- tor pride k Lukreciju, pri katerem je mogoče najti idejo prave družbene po- godbe, saj pri Grki pogodbe o podre- ditvi oblasti ni mogoče zaslediti, razen morda nekaj namigov nanjo pri Plato- nu. Med njimije najpomembnejši citat iz Kritona, kjer Sokrat pravi, da bi s svo- jim pobegom »prelomil zavezo in po- godbo, v katero je privolil kot držav- ljan«. (str. 30). Citat razkriva priljublje- no Platonovo temo poslušnosti oblasti. V rimski antiki je pri Ciceru v za- metkih že mogoče zaslediti idejo po- godbe, in poznejši zagovorniki te ideje se običajno niso pozabili sklicevati nanj. A tudi on idejo v bistvu zavrača. Podob- noje sledi te ideje mogoče zaslediti tudi pri Seneki in še bolj pri Laktanciju, ki jo uporabi v konservativnem duhu. Ven- dar paje bil rimski državljan predvsem imetnik pravic, oblast pa je (po pravni dikciji) izhajala, v skladu z republikan- skim načelom, iz naravnega prava, kije bilo prek stoikov vključeno v rimsko pravo kot nadrejeno civilnemu. Tretje poglavje knjige si ogleda srednji vek, v katerem se pojavi pojem božanske pravice kraljev, kije bila obi- čajno interpretirana absolutistično, če- prav bi se bilo mogoče nasloniti tudi na načelo rimskega prava o tem, da oblast kraljev izvira iz privolitve suverenega ljudstva (str. 35), kar bi bil ustrezen na- stavek za pogodbeno teorijo. Dejansko paje bila ta potisnjena ob stran kot ovi- ra božanski pravici kraljev. Naslednje poglavje si ogleda razvoj »pogodb o oblasti«, ki so bile ena osred- njih tem politične teorije srednjega veka. Kot je opozoril Gierke, je že Ak- vinski trdil, da ima kraljeva oblast svoj izvor v ljudstvu - a seje ustavil pred za- govorom tiranicida. Kuzanski je zago- varjal bolj zmerna in sprejeta mnenja o 2 1 7 PRIKAZI IN O C E N E konsenzu in soglasni podreditvi obla- sti. Individualizma v tem času pogodb o oblasti seveda še ni. Eden od izpostav- ljenih avtorjev je bil Salamonius, k i je že nakazal poznejše klasične argumen- te teorije družbene pogodbe. Naslednji pomemben korak ali eta- pa v razvoju teh teorij so predstavljali monarhomahi. Po reformaciji se uve- ljavita teorija naravnih pravic in ideja naravnega stanja. Eno osrednji del tega obdobja je Vindiciae contra Tyrannos — hugenotski spis, ki ga je napisal Step- hanus Junius Brutus, in ostro nastopa proti kraljevi oblasti v imenu argumen- ta, da ima vrhovno oblast le bog, in če kralja preganja pravo vero, ima ljuds- tvo pravico do odpora (str. 66). Tudi Bezaje zagovaijal idejo zaveze z Bogom, ki jo skupaj skleneta kralj in ljudstvo. Ena temeljnih idej vseh teh avtorjev pa je, da iz pogodbe o oblasti izhaja pravi- ca ljudstva do odpora proti tiranu. Take ideje so nekateri avtorji na- slednjega obdobja delno sprejeli, dru- gi pa odločno zavračali. Med pomem- bne mislece v tem obdobju sodijo pred- vsem španski sholastiki Victoria, Moli- na in Suarez, ki ima med njimi najbolj izdelano pogodbeno teorijo, pa tudi Richard Hooker in Althusius ter seve- da Grotius kot veliki moderni sistema- tizator teorije naravnega prava, pri ka- terem je mogoče zaslediti podmeno družbene pogodbe, čeprav je izrecno ne omenja. Puritanstvo, kije predmet nasled- njega poglavja knjige, seje spet oprlo na te prevratniške pogodbene ideje. Najbolj izrazit je bil pri tem Milton, ki je bil tudi Cromwellov zunanji minister. Njegova knjiga The Tenure ofKings and Magistrates zagovaija idejo, daje vladar le služabnik ljudstva in v primeru nje- govega tiranstva zagovarja tudi regicid. Ko je bil ta leta 1649 tudi dejansko izvr- šen, je a knjiga postala tako rekoč urad- na teorija ali ideologija republikanske stranke. Milton torej meni, daje oblast vladarju le podeljena ali nanj delegira- na (pri čemerje celo ostrejši od Locka, ki pozneje zagovarja idejo »poverjeniš- tva«), zato ima ljudstvo pravico, da ga odstavi. S tem pridemo do obdobja velikih modernih teorij družbene pogodbe, med katerimi je prva in ena izmed najv- plivnejših seveda Hobbesova. Taje bila seveda ravno odgovor na prevratniške teorije, kakršna je bila Miltonova in je zato ponudila teorijo iz pogodbe izha- jajoče absolutne oblasti suverena, kije bila trn v peti številnih njegovih inter- pretov in nasprotnikov. Hobbesa Gough obravnava z vsem dolžnim spo- štovanjem in upravičeno pokaže proti nekaterim ne najbolj doslednim inter- pretom, ki so želeli tudi pri Hobbesu razpoznati dve zaporedni pogodbi, da pri njem obstaja le ena. Prav tako mu prizna doslednost in prepričljivost izpe- ljave, pa tudi moč njegovih argumen- tov. Za njim obravnava Spinozo, ki je bil v določenem smislu njegov nadalje- valec, a se je ideji družbene pogodbe že napol odpovedal, ter Pufendorfa, ki je obveljal za enega od najuspešnejših kritikov Hobbesa s tem, d a j e njegovo enotno družbeno pogodbo spet razve- zal v 2 pogodbi (ali celo 3 ali dve in pol), torej v prvo pogodbo o vzpostavitvi družbe, kiji sledi decretum ali odredba o tem, kakšna oblast naj se vzpostavi, ter končno pogodba o podreditvi, ki vzpostavi odrejeno oblast. Gough meni, da s tem teorija družbene pogodbe do- seže dovršeno obliko (str. 147) in da so vse nadaljnje teorije le še ponavljanje teh argumentov. Sledi obravnava Johna Locka, za 2 1 8 PRIKAZI IN O C E N E katerega je opaziti, d a j e Goughu naj- ljubši teoretik družbene pogodbe. Po- sebnega poudarka je deležna njegova ideja »poverjeništva«, vzet iz angleške- ga prava, ki nastopa kot odgovor na Hobbesovo idejo »predstavništva«, saj pomeni le omejeno pooblastilo. Prav tako je kot uspešen ugovor Hobbesu predstavljen znani primer »lisic in le- vov« (str. 165), ki seje v učbenikih uve- ljavil kot ustrezna kritika Hobbesa. Res je, da sta Lockovi Dve razpravi zagovor angleške »Slavne revolucije«, kije vzpo- stavila vvhigovsko omejeno ali ustavno monarhijo in podelila suverenost par- lamentu, kar je za desetletja in stoletja postalo vzor reformistov po Evropi in svetu, čeprav nekateri zgodovinarji go- vorijo tudi o »absolutizmu« suverene- ga parlamenta. Tako avtor tudi vse kri- tike Lockove politične teorije zavrne z argumentom, da so značilnosti njego- ve teorije skupne vsem pogodbenim teorijam. Na tem mestu velja omeniti, da se prikazi ali zgodovine teorij družbene pogodbe običajno delijo glede na naj- pomembnejše moderne avtorje teh teo- rij, pač v skladu s tem, kateri od njih je interpretu najbliže: tako imamo hobbe- sovske, lockovske, rousseaujevske in kantovske prikaze zgodovine ideje druž- bene pogodbe in obravnavana Gougho- va študija očitno spada med lockovske. Prav lahko je namreč pokazati, da Lockova »kritika« Hobbesa sploh ni kri- tika in da je tudi problem, ki ga rešuje Locke, povsem drugačen od Hob- besovega, zato njegove rešitve ni mogo- če imeti za ustrezen odgovor Hobbesu. Hobbesov problem je namreč, kako vzpostaviti zakonito oblast v razmerah, kjer med ljudmi ni skupnega etičnega sistema vrednot - zato taki posamezni- ki potrebujejo nevtralnega razsodnika, ki bo določil zakone, nepristranske in enake za vse in mu ne morejo podeliti omejenih pooblastil, da bo razsojal le o tistih stvareh, ki jim ne bodo v škodo. Locke Hobbesov problem ignorira in zaobide, njegovo izhodišče je drugač- no: če pred sklenitvijo družbene pogod- be že obstaja urejena družba, je res mo- goče vzpostavljeni oblasti podeliti le omejena pooblastila. Drug problem je, koliko avtor uspe pokazati in analizirati dejanske razsež- nosti in posledice oblastnega razmer- ja, dolžnosti oblasti in politične obvez- nosti državljanov in koliko jih uspe olepšati in bralcu prikazati le njihove zaželene učinke in razsežnosti. Po tej plati je Hobbes nedvomno doslednejši in bolj realističen in lahko rečemo tudi, da bolje pokaže vse razsežnosti na plat- nice zapisane ene sklepnih misli knji- ge, in zaradi te njegove doslednosti se bosta pogodbena in politična teorija k njemu tudi vedno znova vračali, Locke pa je ideološko učinkovitejši, saj je ne glede na to, ali imajo državljani res mož- nost nadzirati vladajoče, ali pa o tem gojijo le iluzije, takšna iluzija zelo zaže- lena in prepričljiva. Zato je Locke s svo- jo politično teorijo tudi postal whigov- ski in liberalistični kanon, Hobbes pa deležen stalnih očitkov liberalcev. In zato tudi dejstvo, da si prikaz pogodbe- ne ideje kot celote izbere lockovsko iz- hodišče, ne more presenetiti, gotov pa se ta prikaz zato ne more znebiti dolo- čene ideološke primesi. A vrnimo se zdaj k pregledu Goug- hove knjige. Po Locku avtor obravnava Rousseauja, pri katerem upravičeno opozori na razlike med Razpravo o nee- nakostim Družbeno pogodbo ter njegov za- govor revolucije, Fichteja, Kanta, ki ide- jo pogodbe sprejme, a postane pri njem dejansko v nekem smislu odveč, saj je 2 1 9 PRIKAZI po l i t i čno obveznos t v okviru n jegove teor i je m o g o č e u temel j i t i tudi neodvi- sno, na osnovi mora ln ih dolžnost i , t e r Heg la , ki p r e d v s e m zarad i p o l e m i k e prot i Rousseauju in Beccarii zavrne ide- j o p o g o d b e kot i z u m e t n i č e n o in neu- t e m e l j e n o . S ledi ob ravnava o b d o b j a z a t o n a teori j d r u ž b e n e p o g o d b e , ki se začne s H u m o v o in B e n t h a m o v o kri t iko te ide- j e , k je r avtor ugotavlja, da pr i Burku sle- di te t eor i je še niso povsem izginile, in seže d o zavrnitve ide je pr i p r a v n e m po- zi tivistu Aus t inu . Ide ja d r u ž b e n e p o g o d b e s e j e ob- časno pojavljala tud i v o b d o b j u , ki sta ga zaznamoval i poli t ični teori j i J . S. Mil- la in S p e n c e r j a , ki s e j e prav tako opira l na d o l o č e n e p o g o d b e n e ideje, s r ečamo pa j o l a h k o n a nekol iko bol j nepr iča- kovan ih mes t ih , pr i av tor j ih , ko t sta Huxley in P r o u d h o n . Z a d n j e poglavje p r e d zak l jučkom pa avtor posveti usodi p o g o d b e n i h idej v Ameriki , k j e r so na le te le na nadvse u g o d n a tla. Za to so zaslužni tako vpliv T h o m a s a P a i n a kot s ama Deklaraci ja o neodvisnost i , ki se sklicuje na pogod- b e n e ideje , pa tudi vrsta ustav posamez- nih p rvo tn ih zveznih držav, ki so ob osa- mosvojitvi p o d vplivom Locka in d ru - gih teoret ikov vključile p o g o d b e n e ide- j e . T a k o avtor pokaže na p o g o d b e n e ideje pr i »us tanovnih očet ih« amer i ške države, ko t s t a j e f f e r s o n in Madison, ter na p r i so tnos t p o g o d b e n i h idej v ame- riški ustavni in pravni teori j i , p a tud i v razpravah vrste ustavnih pravnikov, vse d o Danie la Webstra . T u d i na sp lošno j e m o g o č e reči, da so p o g o d b e n e teori- j e v splošni poli t ični teori j i m a n j prisot- ne zato, ker se danes v prece jšn i m e r i že j e m l j e j o ko t s a m o u m e v n e , preš le pa so v p r a v n o in us tavnopravno teor i jo in IN O C E N E prakso - o d k o d e r so d e j a n s k o tud i izš- le. O b zak l jučku p r ikaza o m e n i m o še slovenski »prispevek« ali vpis v zgodo- vino p o g o d b e n i h idej . O b r e d ustol iče- van j a k a r a n t a n s k i h vojvod s s lovesno vojvodovo zapr i sego , ki ga p o z n a m o iz naše zgodov ine , j e navduš i l e n e g a o d z n a n i h h u m a n i s t o v Aeg id iusa Piccolo- min i ja , kasne j šega p a p e ž a Pi ja II, ki ga o m e n j a tud i G o u g h (str. 56-57). O p i s j e p o n j e m prevzel B o d i n v svoji Repub- liki, B o d i n o v opis p a j e m e n d a navd ih - nil T h o m a s a J e f f e r s o n a p r i p i s a n j u De- klaraci je o neodvisnos t i . Stvar j e d a n e s p r e c e j z n a n a , saj s m o j o o m e n i l i Clin- t o n u o b ob i sku v Sloveni j i , G o u g h p a j e seveda n e o m e n j a , ke r j e bila poveza- va razkr i ta šele p o o b e h izidih n j e g o v e knj ige , le ta 1967 v knj igi p r o f e s o i j a j o - s e p h a Fel ic i jana , The Genesis of the Con- tractual Theory and the Installation of the Dukes of Carinthia, Hermagoras/Mohor- j e v a založba C l e v e l a n d / C e l o v e c , 1 9 6 7 / 1975. Se e n raz log več tore j , d a se spoz- n a m o tud i s c e l o t n i m razvo jem p o g o d - b e n e ideje , ki ga p r inaša G o u g h o v a knji- ga- O m e n i l i s m o že, d a j e m o g o č e H o b b e s a bra t i r a d i k a l n e j e , ko t to s tori G o u g h . P rav o n j e m se p o d r o b n e in p r o d o r n e ana l ize in r azprave k a r vrsti- j o , nova o d k r i t j a in povezave p a se po- jav l j a jo tud i v zvezi z d r u g i m i velikimi avtorj i t eor i j d r u ž b e n e p o g o d b e . T a k o j e n p r . Ža rka razkri l o b s t o j p o d r o b n o r azde l ane , d o m a l a s t ruk tu ra l i s t i čne se- mio log i j e oblast i pr i H o b b e s u , o b n j e m j e m o g o č e r a d i k a l n o zastaviti v p r a š a n j e r a z m e r j a m e d svobodo , pris i lo in nu j - nos t jo , vse d o vp ra šan ja pr i s i lne izbi re t e r m n o g a d r u g a . V e n d a r pa se m o r a m o , da u č b e n i k in s is tematski razvojni p r e g l e d , ka r ta 2 2 0 PRIKAZI IN O C E N E k n j i g a n e d v o m n o j e , n e m o r e zastavlja- ti n a j b o l j t e m e l j n i h f i lozofskih vprašan j - t o j e n a l o g a p o s e b n i h p r o b l e m s k i h in p o s a m e z n i m a v t o r j e m p o s v e č e n i h štu- dij . Kot u č b e n i k in s is tematski p r e g l e d z g o d o v i n e e n e g a o s r e d n j i h p o j m o v po- l i t ične f i lozof i je p a b o ta kn j iga , ki smo j o dobi l i v p r e v o d u , n e d v o m n o odlič- n o opravi la svoje d e l o in p rav go tovo zasluži uvrstitev v zb i rko T e m e l j n a dela . T u d i ko t s is tematski p r e g l e d knji- ga nič m a n j n e o m o g o č a zastavitve vpra- šan j in p o n o v n e g a p r e m i s l e k a p o j m o v , ko t so a v t o n o m i j a (po l i t i čnega) subjek- ta, v p r a š a n j a s v o b o d n e volje in svobod- n e g a d e l o v a n j a n a p o l i t i č n e m p o d r o č - j u , v p r a š a n j a soglasja, i deo log i j e , raz- m e r j a m e d l i b e r a l i z m o m in v redno ta - mi , pa d o vp ra šan ja vzpostavitve in ure- ditve d r u ž b e , ob l ike in o rgan izac i j e ob- lasti. Zaradi vseh teh vprašanj in odgo- vorov nan je , k i j i h p o g o d b e n a teori ja lahko p o n u d i , ta ostaja še vedno aktual- na in n j e n duhovn i in idejni potencia l , kot p r iča jo tudi v e d n o nove knj ige in razprave na to t e m o , zagotovo še ni iz- č rpan , pač pa ostaja naša živa in nep re - cenljiva dedišč ina . Knjiga b o to re j n e d v o m n o oboga- tila razpravo o s o d o b n i h in pre tek l ih pol i t ičnih p r o b l e m i h in povečala poz- navanja in r azumevan je e n e od doslej pr i nas zapostavl jenih, a vodi lnih poli- t ičnih idej , zato b o nepogrešl j iva za vsa- kogar , ki se želi z n j o pobl iže seznanit i . P o t e m t a k e m j o velja vsem š t u d e n t o m pol i t ične f i lozofi je in ostal im zaintere- s i ranih b ra lcem na j t op l e j e pr iporoč i t i v b r a n j e . Gorazd Korošec 2 2 1