640
Listek.
LISTEK.
Svetčeva slavnost. Dne 20. pr m. so prihiteli od blizu in daleč v Litijo častilci g. L. Svetca, da se mu poklonijo ob tako imenitni priliki, kakor je dopolnitev tolike starosti, ki je po svetopisemskem izreku že sama ob sebi dovolj redko usojena ubogim smrtnikom, ki je pa tem večjega pomena za dotičnika, ako dolge dobe od svojega rojstnega dne pa do 70. njega obnovitve ni preživel v brezdelju ali v prijetnem, toda neslavnem uživanju dobrin in sladkosti tega življenja, nego v napornem, neumornem delovanju, polnem bridkosti in prevarjenih nad, pa tudi uspehov in trajnih, četudi skromnih in počasnih pridobitev. In tako je bilo vse življenje in delovanje slavljenčevo burno, utrudljivo, pa tudi blagotvorno in uspešno, in tem ponosneje lahko zre v to dolgo, dolgo preteklost, ker jo je prebil v popolni telesni čilosti in se mu je prav zategadelj še nadejati dolgega lepega večera, v katerem se bode hladil in počival od dolgega znojnega dneva.
Premnogim častilcem se pridružujemo tudi mil Dasi je imelo slavlje v Litiji z ozirom na pretežni pravec Svetčevega javnega delovanja zlasti politično lice, vendar se poleg vseh drugih prevelikih slavljenčevih zaslug ne smejo prezreti niti njegovi pesniški in sploh pisateljski uspehi; in zlasti na te si usoja kazati ter jih mora poudarjati po svoji glavni smeri »Ljubljanski Zvon*. Pridržujoč si to stran Svetčevih zaslug o prvi priliki dostojno oceniti in osvetliti ter objaviti, kakor so storili že drugi listi, krasni slavo-spev Gregorčičev, kateremu da pač le naš list s ponatiskom trajno in zategadelj edino dostojno mesto — vzkliknemo dičnemu prvaku z drugimi častilci vred: Na mnogaja ljeta!
Josip Pagliaruzzi-Krilan. Zbrani spisi. Tretja knjiga. (Slovenska knjižnica.  Snopič  52.— 54).
Dvanajst let smo morali skoro čakati, da se je našel založnik, ki je izdal celotno spise mladega slavca Krilana. Zasluga A. Gabrščeka je, da nismo čakali še dalje, in da nam je podal g. Anton Klodič-Sabladoski vso pesniško in prozaično ostalino svojega prezgodaj umrlega sorodnika Paglia-ruzzija v dveh debelih in zares okusno tiskanih zvezkih. Zahvaliti moramo pa še posebej vprav požrtvovalno podjetnost g. A. Gabrščeka, ki v Slovencih nima para; saj je izdal za brezprimerno nizko ceno i gld. 60 kr. vsega »Krilana«. t. j. I. Poezije (144 str.), II. Poezije (150 str.) in III. Zbrane spise (proza: 152 str.). — Da, da, le rojak more storiti kaj tacega, dočim nam tujec podaje izdaje knjig, kakršnih si morejo nabaviti samo nekateri oblagodarjeni srečniki. Poet-pisatelj piše za ves narod, njegovi spisi naj se razširijo do slednje in poslednje slovenske vasi: — le tako dosežejo celi svoj namen. Dragih knjig si naši nižji stanovi ne morejo kupovati. Zato so in bodo spisi Levstikovi, Stritarjevi in — žal! — celo poezije Aškerčeve — narodni masi nepristopni; prav zategadelj si pa tudi ne morejo pridobiti med narodom tiste poljudnosti in tiste vplivnosti, ki bi jo imeli v tako ceneni, a vendar elegantni izdaji, kakor je Gabrščekova publikacija Krilanovih spisov. — »Svoji k svojim«, tako se vpije že od nekdaj pri nas — a le vpije; pri tem se pa rede tujci ali pa nasprotniki naših teženj.