I^hnjnjo 1 in 15. TiBeega mepe«. Cena jim je m eelo leto Onudlft ee plaímjejo od dvostopne petit-vrste ïa enkrat 16, naiirej 2 K, po! let« I K. - Dr.pise eprejema arednik ^^^trat 24 îu e» trikrat 30 vinarjev. tiaroi;rino m u/iiauila tisbania J. KiBjec nasi, t Novem mesiB. Gospodarske stvari Shraiijcyanje zolonjađi v kleti. Zelenjadiia klet mora imeti v obČe te-le lastnosti : Pred vsem mora biti liladna in zračna. Enakomerna, hladna toplina (temperatura) je za dolgo vzdržanje večina zelenjadi potrebna. Prevelika gorkota, sploli vcčje toplinske spremenjbe imajo za posledico, da začno gomoljnate in ko-renjaste rastline poganjati, vsled tega pa trpi njihov dobri okus. Zelenjadna klet naj bo tudi kar se da suha. Veliko bolje je da je klet presiiha, nego premokra ; v prvem slučaju si lahko pomagamo, zelenjad nekoliko poškropimo časih, pa je ; če je pa vlažnost prehuda, nam začne vse gnjiti in plesnjiti. Da se izognemo takim neprilikam, naj ima klet tudi dovolj priprave za prevetrovanje ali ventilacijo. Kdor hoče v kleti hraniti večje množine zelenjadi, mora najpopreje prostor pravilno razdeliti. Repa, korenjstvo sploh je lahko naloženo v več- jih kupih. Za finejse vrste pa rabimo pesek, najbolji je rmeni pesek, ki ga nasujemo vsako leto na novo. Za razne vrste zelja, endivije, peterŠilja i, t. d. napravimo iz peska malo vzdignjene gredice in posamezne korenine zasadimo na gosto drugo poleg druge. Zeleno sočivje z listjem se mora po vgaditvi shraniti vlažno, kolikor se da, da preveč ne vene. Tudi koreni-často zelenjav moramo zdaj pa zdaj nekoliko poâkropiti. Olarni pogoji za srečno prezimljenje čebel. Kdina pomoČ proti griži je Čistilni izlet ali predigra van je, ta pa odvisi od vremena, tega pa Čelebar nima v rokah. Umetno narejeni čistilni izleti niso za nič, ker nlmujo nobeuega vspeha, pač pa se laliko z njimi veliko ponesreči. Zato se mora doslej vsa nasa umetnija dobrega prezimovanja omejevati na to, da omeji preobilno natiranje iztrebkov v končnem črevescu čebelinem. To se zgodi s tem, da Biseri iz Suhe Krajine. Nabral Hinjtihi. 5. Na Selih. Kaj prijazno leži Selska podružnica na poboèju niiba. Tu ne vidiš starih podrtih bajt, ampjik vse prenovljeno, vse novo zidano. Tudi cerkev bodo kmalu dnđelah popolnoma novo, na katero bodo Seljani lahko ponosni, ker bo najlepša podružnica Hinjske fare — res, pravi bispr. Pred nekaj leti jim je pogorela stara cerkev in vae hiie in poslopja, skratka — šla je vsa Bilo je takrat na Selib pusto in žalostiio. In vse to ^orje in bridkost onega požara so Krajinčani izlili v nnsledno pesem : Eno pesem bomo zapeli. Kako 8o Seljtinci pogoreli. Usmili se tavžentrat Bogu, Da se jim godi tako. Bilo je blizu okoli kresa, Ko so imeli najveâ dela. Zdaj se jim pa tako zgodi, Da jim yse čisto pogori. Na kraj' vasi se je «nelo. Na vse kraje je gorelo. Unelo se je na kraj' vaai. Na vse kraje vse zgori. Gospodarji so okoli stali, Proti Bogu 81) zdihovali : „Sem dtibri) stanovanje imel, Zdaj ne vem pa kam domov !" Otroci so se milo jokali, Vsak svoji materi kazali : „O preljuba mama, vi, Naša hi^a zdaj gori." Stari moije, stare ženice So sklepali k Bogu ročice : „Bi boljše bilo nam pred umreť, Kakor to žalost doživet'. O preljuba Marija Devica. Kakšna je bila naša vasica ! Koliko je bilo lepih hiš. Zdaj pa nobene ne dobin." Ljudje so se pa o njib menili: „Ljuba Marija se jih usmili, 1) damo čebelam kolikor mogoče mnogokrat priliko, da se očistijo b tem, da se jim izletûica obrne proti solčai atrani*) ; 2) s tem, da se preakrbi panjove za Čez zimo a kolikor moč zeto redivao ali koncentrováno hrano, ki ne pušča mnogo neporabljivili odpadkov za seboj ; 3) a tem, da ae akrbno ogibljemo vsakega motenja čebelice, kajti razburjene živalice se hitro naarkajo međn, ki jim pozneje dela težave in 4) s tem — to je pa tudi iz drugih nagibov potrebno — da skrbno odvračamo od čebele mraz ; čim hujši je namreč ta, toliko več morajo polki uživati po zakonu kemične uravnave gorkote v živalskem telesu, toliko lažje pa tudi dobijo neprijetno bolezeo — drisko. Pridelovanje marelic. tPo predaTftuju g. LeSinga, uiitelja na vinarski in gadjarslii Sj)i v Krernsii.) Pred kakimi 20 leti so rasla v okolici Kremrta le sem in tje po vrtovih posamezna marelična drevesa. Četudi je podnebje za to aadje silno ugodno. Deloma niso vedeli ljudje porabiti tega sadja, duloma pa je nedostajalo podjetnega duha. Le bistroumnosti in podjetnosti nekaterih posameznikov se je zahvaliti, da je danes v eni okolici pridelovanje marelic v najlepšem evetji. S tem pa je odprt tudi nov, preje čisto nezuan vir dohodkov za kmetovalce. Kako pa je pri nas? Ali ne velja tudi o nas to, kar je veljalo o Kremžanih pred dvemi desetletji, da smo namreč nevedni in nepodjetni. Ni dolgo, kar sem ) Samo po zimi to ne bo posebno varno ; Se ne boste paiili, izgubite laliiio na obaokíettem enegu veĚiao .inube". Opomba uredn. Zdaj jim je pa zarea hudo, Ker ne vedo kam domov." Ljudje so dosti jim pomagali, ' Koliko lesa so jim speljali ! Bog jim plačaj tavženkrat, Druz'ga jim nimamo kaj dat'. Se nekaj moramo storiti : Gospod fajmoštra zahvaliti, Ker dosti so nam pomagali, Dijsti almoine nam dali. Gospod kaplan so nam dosti sťrili, So nam bero vso pustili. Tudi druzega dosti dnli, Da so revam pomagali. Kar to pesem še lepšo dda, je njen pretresljivo žalostni napev. Kdo jo je zložil, nisem mogel pozve-deti, a oseba, ki je dala pesmi napev, mi je dobro znana. Noiem pa še sedaj ovekovečiti njenega imena v „Dol. Novicah," ker bi bila preveô huda. čital v nekem kmetijskem listu vprašanje nekega ubogega Notranjca, ki je imel toliko breskev^ da iii vedel. Čemu bi jib porabil. Zato je stavil vprašanje, ali se nebi dalo napraviti iz njih žganje. Žganje — in pa žlahtna breskev! Take velike iznajdbe bi bilo najbolje, da bi snela precej jutri trsna uš. Kakor da se ne bi dalo to sadje drugače porabiti. Čemu pa plačujemo posušene breskve in marelice po 2'40 K? Menda zato, da bi iz svežega sadja^ mesto ga sušiti delali vražje žganje ? — Toda dovolj moje jeze ! Mogoče so razmere, v katerih je pridelovanje marelic naj dobičkonosnejše izkoriščanje zemlje. Predno se poprimemo pridelovanja mareliu, je treba pomisliti, kako bomo ta sad najbolje izkoristili ; kajti le tam kjer stopa dobro onovřeoje tega sadja s pridelovanjem roko v roki, le tam je pričakovati trajnega vspeha. Nasa sadna trgovina je za ono drugih deželA. daleč zaostala. Zakaj le? — Oddajanje sadnih konserv in svežega sadja bi še ne delalo takih težav, skoro težje je dobiti surovo blago skupaj. Saj gre pri nas vse skozi roke stotine prekupeev, ki si cele tedne dragega potovanja pošteno vračunajo pri nakupu sadja. To mora hiti drugače? Ne, slepo brez-načrtno delo na ločenih stezah nas nc privede do nikakega vspeha! Pred vsem moramo poznati natančno zahteve mareličuih odjemalcev iii potem se moramo ravnati. Treba je saditi pripravne vrste in gledati na pravo stopinjo dozorelosti, treba je sadje ločiti po vrstah (sortirati), pravilno pokati in paziti na transport ali prevoz blaga. Pri vsem je potrebno jednotno postopati, zavedajoč sesvojega cilja, ako hočemo kaj doseči. Sedaj pa vprašam: Oj kmet, al' ves do kruba pot. Ar veš, kje poln dobi se sod? In za odgovor ti vedno doni na uho toU in tolikrát ponavljano geslo našega vladarja „z združenimi močmi". Le v združenju, ali recimo umevneje, lev „kmetijskih" in posebej za nas v „sadjarskih in vinarskih zadrugah" je naša moč, je naša rešitev, je naš obstoj ! Marelica je sad, ki se da zelo mnogovrstno porabiti. Sveža je zelo prijeten krepileii sad. Neprecenljiva je marelica kot vkuhano sadje ali marmelada (kompot), ravno tako tudi v obliki sokov in žolic, in kot kandirano sadje. Pri vseh teh načinih predelavanja so nekatere lastnosti, tako recimo: barva kože in mesa, velikost sada in posebno njegova zrelost. Zato svetujemo pošiljati na trg lepo rumene, srednje velike, pa precej trde sadove, pri kojih se da meso rado odločiti od koščice. Za marmelado pa bolj ob-rajtajo sladke, zrelejše sadove rdečkaste barve. Kar zadeva olxlelovanje marelice Bamo, ni kmalu kaj bolj priproatega. NajvaŽDcjia točka pri tem so tla in njih obdelovanje. Za marelični nasad bo najboljša zmerno vlažna, prepustna, precej rodovitna tla brez talne vode. Pripravi se zemlja steni, da se zrigola na 50 cm glo-boèine ali da se izkopljejo ravno tako globoke, kolikor se da široke jame; tako zemljo je treba tudi vedno obdelavati. Gojiti marelice in ob enem travo kositi pod njimi, ne gre skupaj na noben način. — l'ri izbira,nju drevja stopijo pred nas vprašanja, ki se Diso rešena. Gre namreč za to, na kaj naj se marelice eepijo. Nekateri imajo navado, da zagovarjajo to ali ono podlago kar tje v en dan, ker jim je ravno k srcu prirasla, ne da bi jih brigale nadaljne okolnosti. Vendar tudi tu odločuje zemlja in vrsta. Na lahkih, peščenih tleh so se po skušnjah v Kremsu obnesle najbolje slive - mirabele, na vlažni zemlji pa so imele dober vspeh kot podlaga^ česplje, posebno krelieljni, neka vrsta cešplje St. Julien rŽiljenJ. Skušnje z marelico kot podlago sicer še niso pri kraji, obetajo pa dober vspeh. Kes da drevje cepljeno na tej podlagi rodi nekaj let pozneje, to pa se poravna s tem, da take marelice tudi dalje časa ostanejo žive. Kar zadeva sadike, so najbolj primerna srednje visoka debla, drevesa kojih deblo meri kaki poldrugi meter. Da morejo solnčni žarki in sveži zrak pokazati Bvojo blagodejno moč, sadimo marelice v vrstah od juga proti severu v razstoju 4 do 5 m drugo od druge, vrste pa naj bodo kake 5 — 6 m narazen, tako da mej vrstami možno obdelovati zemljo z vpreženo živino. — Zelo kočljiva stvar pri marelici je obrezovanje. Tu 00 mnenja kaj različna. Nekateri èisto nič ne obrezujejo, drugi pa notri do desetega leta in še dalje. V prvem slučaju so posledica dolge, doli viseče, gole šibe kot veje, v drugem pa drevje brzo zamira. Marelično drevje je treba obrezovati, dokler se tvorijo kakih eo cm dolgi poganjki. Obrezovati je toliko časa, dokler imamo upanje, da se zamorejo še stranski popki razvijati. Najboljši čas za obrezovanje jc jesen neposredno predno odpade listje ali tudi mej tem, to pa vsled tega da se morejo rane pred nastopom zime se deloma zapreti. Obrezovanje spomladi koj po odcvetenju je boljše nego pozneje. Trajno pridelovanje marelic, ki se izplača 8i moremo misliti le na podlagi primern^a gnojenja ponavljajočega se v gotovih rokih. Nikakor se ne sme opuščati škropljenja in beljenja z vapnenim beležem da se obvarujemo drevesnega „mrtvouda", pri katerem odumirajo po leti po- samezne veje, za katerimi gre pa pozneje celo drevo rakom žvižgat; deloma jih pa z beležem tudi obvarujemo pogubnih pomladanskih zmrzlin. Apnena voda namreč zabrani, da se debla in veje v toplih zimakili dnevih preveč ne segrejejo ; sicer se namreč v njih zbudi drevesni sok, ki se začne premikati; ako v noči na to zmrzuje, popokajo posodice s sokom in to se pokaže naslednje poletje v izmiranju vej in drevja. Ako drevje pobelimo, ga tudi v cvetji zadržimo za celih 8 — 14 dnij, stem pa smo vže tudi zunaj nevarnega aprilovega časa s cvetjem. Ako pomislimo, da prično marelice zgodaj roditi in da so popolnoma ničvredne letine veliko redkeje, nego pri drugem sadju, tedaj mora biti priporoČljivost te kulture sama po sebi jasna. Da bi se tega sadja kmalu preveč pridelalo, se paČ ni bati. Prvič nimajo marelice iz drugih pokrajin z lepa takega aroma, kakor nase ; drugič je poraba tega sadja tako mnogovrstna, da se ga vedno veliko potrebuje in tretjič je le malo pokrajin, ki bi bile pripravne za to sadje. Mecesen. lino naših najmanj občutljivili gozdnih dreves jc gotovo mecesen, ki se da brez prstene gruče od enoletne rastline pa do tlej, ko doseže višino poldruzega metra z najboljšim vspeiiom presajati ; tudi obrezovanje prenaša mecesen prav dobro. Ko začne vže enkrat poganjati, tedaj je ni dobro več presajati, zato je najbolje, da ga presajamo na jesen. Mecesna ne zasajajmo kot čisti nasad, ampak vedno le pomešanega z drugimi vrstami, posebno z borovcem in smreko, kakor tudi v mešanici z listnatim drevjem, posebno v nizkem gozdu. Stare, hiknjičave, krive in grčave borove in smrečje nasade zboljšujmo 8 tri do štiriletnimi mecesni, posebno na vapiieni zemlji in škriljavcu; vspeh nas bo kar presenetil. Seveda ne sme biti borovi ali smrekovi nasad vže previsok, morda pet do šest metrov, in mora imeti tolike vrzeli, da ne pride mecesen, ki ga sadimo vmes, preveč poti strelio, kajti mecesen je svetlobno drevo in ohscnčevanja na noben način ne prenese. Take gozdne obstaje, ki im^jo vsled preplitvih tal le nizko, luknjičasto borovje lahko na ta način najložje zboljšamo, ako se nam ne zdi bolje, da pođsadimo smreke, kar ima navadno najboljši vspeh, kar daje pozneje lepe, hitro rastoče seči, ako se pravilno trebi in se borov les počasi odstranjuje. Žolnar. Politični pregled. Hčerka rajnega cesarjeviča Rudolfa in cesaričine Štefanije, sedaj grofice Lonyay, nadvojvodiiya Elizabeta, se je zaročila s princem Otonom Windischgraetzom. Poroka bo v zafxtku prihodnjega leta. Nadvojvođinja ř^lizabeta bo po poroki smela nositi naslov : Njena cesarska in kraljevska visokost princezinja Klizabeta Windischgraetz. Nadvojvodinja Klizabeta je stara sedaj osemnajst let, je visoke in vitke postave ter prikupljive zunanjosti. Princ Oton Windisch-graetz je star 28 let ter je letos kot nadpo-ročnik dovršil višjo vojno šolo. Princ je visoke rasti, lepega, nežnopoltuega obraza, plavih laa, in je v obÈevanju skromen ter zelo ljubezniv. Njegov oče, knez Ernest Windiaehgraetz, ima posestvo na Hledu in je bil že slovenski državni poslanec. Lani se je udeležil slovenskega katoliškega shoda. Dné 16. t. m. je minulo sto let, odkar je bil porojen veliki ban Hrvatske, grof JelaČiĆ, Ime tega bana je nerazdružuo spojeno s preporodom hrvatskega naroda, saj je bil on najnav-dušenejei prvoboritelj za svobodo in zopetno zjedinjene hrvatske domovine. Zato je po pravici Dárod uvrstil bana JelaČića med svoje nesmrtne, ki ne umro nikdar, ker živé v svojih zgodovinskih delih! Slava njegovemu spominu! Deželnim glavarjem za Kranjsko je zopet imenovan dosedanji glavar Oton pl. Detel a. Državni zbor se ni v pravem tiru. Gro-vori se celo, da dosedanji ministri odstopijo. Tam enkrat so se poslanci med seboj prav grdo umerjali kakor kaki poulični postopači. Slovenski poslanec Pogačnik, narodno-katoliške strauke, je vprašal železniškega ministra, zakaj se dela pri Jesenicah oddajajo le tujcem in ne domačinom. Vlada je obljubila po uimah poškodovanim krajem 3 milijone kron podpore. Za pogorelce v Gorenji vasi pri Ribnici so naši poslanci prosili pomoči. Ko se je nedavno pruska vojaška godba pripeljala na Dunaj, zapazilo se je, da se ji je takoj pri istopu iz železniških vozov približal oddelek avstrijskih vojakov. Vsak avstrijski vojak je imel v rokah krtačo za snaženje Čevljev. Naši vojaki so se vrgli pred Prusaki v prah na kolena in so gg. Prusakom snažili čevlje. Občinstvo je ob tem prizoru glasno mrmralo. AngleŽBm v južni Afriki prede vedno hujša. Angleški poveljnik lord Kitchener je prevzel nalogo navadnega rablja ter da usmrtiti vse nasprotnike, ki mu pridejo v roke. Vkljubu temu nastopajo Buri še odločneje in upor se razširja vedno bolj tudi po Kaplandu, G-otovo bodo Buri, ki so doslej ujetim Angležem še vedno prizanašali, povračevali enako z enakim. — Vsleđ drage vojske hira na Angleškem blagostanje. Zadnje leto je morala Anglija napraviti 1600 milijonov kron novih državnih dolgov. Od teh Be je za vojsko v južni Afriki porabilo 1416 mil. kron. Državni dohodki pa so vedno manjši. Na Portugalskem ae pripravljajo upori med vojaštvom. Nedavno so morali odvzeti celemu 6. inf. regim. patrone, ker mu niso zaupali. Vlada ima zdaj velike sitnosti in skrbi. Dokler je šlo le proti cerkvi in proti veri, jc vlada bila zadovoljna in sama tudi pomagala, zdaj se ji plačuje — Na Francoskem so kakor znano v imenu ,,svobode" prepovedali katoliške redove. Večina redovnikov je že zapustila svojo domovino. Da bi vlada imela urediti mnogo nujnejšik stvarij, o tem priča proračun za 1. 1902., ki kaže 91 milijonov primanjkljeja. FlSe 86 nam: Iz Orehovca pri Kostanjsvici. Pred nekaj Uli pm-nčal j« neki dojiisuik iz Orehovca o naši vaški CBrkvifti, ter je opisîil sLiTnost ki se je vršiK o pre-neŇenju Marijine podobe iz Kustaiijevice v njeno ht-vnhšĚe, namreč : v novo kapelo, sezidano v éagt roženvenSki Materi Božjej. Oasiiti gos[)(id urednik! Upam »in tudi meni n« odreéete malo prostora v cenj. „Dolenjskili Novicah" da nekoliko opi^m slavnost, ki se je vršila tnkaj v Oreliovcu dné 13. nkt. t, 1. Kakor je bilo obljntiljeno dn se bode v naši kapeli slabila s?. maHa, spoltiilo se je. O prdiki birmovunja v Kostanjevici, ohigkal je našo vas presvetli g. knezoškfif, ugledal cerkvic»^ ter dovolil, da se stné v njej 0[)ravtjati sv. maša. Dne 13. oktobra t. 1. je preèaHtiti g. dekan iz Šent Jerneja kapelo slovesno blagoslovil, ter potem služil sv. mašo, v navzočnosti domaćih gg diihi»?-nikov. Kapela akoravn'i nova, je bila sedaj zopet na novo prenovljena, za kar gré vaa čast pusetitniku in oskrbniku cerkvice g. Janezu Ber s an. Kdor je šel mimo kapele tiste dni pred birmo, videl je imtinora-nega kako se je trudil, ter čedil kapelo. Kdo se trudi več za lepoto hiše Marijine, kot ravno on ? Ker ima kapela v zvoniku samo jeden mali zvonček, darilo Jožeta JenŠkovec in njegove žene Ane, nameravajo vašóanje kupiti dva zvonova, kar se zgodi najbrž prihodnje leto, ker težko je kupiti vse iiajedenkrat, kajti, to stane vse mnogo denarja. Težko smo pričakali, da se služi v kapeli av. maša, pa vendar se je zgodilo, Bog daj in presveta Devica roženvenska da bi se slutila Bogu k Časti in r du^^ni in telesni blagor vašćauov. Težko bomo tudi pričakovali, da dobimo cerkvici potrebne zvonove, ker stali bodo precej denarja, kar se pa v sedanjema času tei^ko skupaj spravi, pa vendar s pomoćjo presv. Device, tudi to ae bode zgodilo, ako daruje vsaki po zmožnosti; preverjen bodi d» ti bo Marija vse povrnila., kar boš kateri daroval v ujeno čast, ako poprej ne pa na zadnjo uro. Ni Orehováíin. Posvečenje velicega altarja v kapiteljski cerkvi. štiri mesece (od 12. junija) in Ěez ju bil prez-biterij naše cerkve ves v odrih; željno smo pričukovali, da oder izgine in izginil je, žnjim tuili različni delavci. ki so imeli opraviti pri preti ftvljnnjn. Tako je bi o wiogoče T petek popnluđn« 26. oktobm iz Smih« a prepeljati nazaj trapi > 8v. Feliks«. Prej t« dan je Bagajal dež. Med slovesnim pritrkavanjem šnubelsk h in d^iinačih zvenov ter uiuli »«luostanske cerkve prepeljali so krog 5, Br« (irngi.ceiio svetinjo; v naroiju so jo na voza sedeč diic.li Klirje gg. duhovniki: veleé. g svétnik in Ěmihelski ínpnik ťetei lin, dva ćč. gg. frančiňkana in domaČi vikar. Dva voza z duhovščino sta spremljala. Pod kapiteljskim gi-ičera izatopij») iz iřoza, zadenejo av. truplo na ramo in sv. rožni venec moleč je poneso v ceikev. Pri vratih je Čakal mil. g. proHt z oliilno as-atenco. Pokadi svetinjo in potem se »prt-vod poniika po ceikvi. na koiu pa z« poj o pesem sv. Feliksa, V cerkvi biln je neznanska giijefia, katera j« postala še vetja, ko so prišli v cerkev oni, ki so 8led)li vozovom. Vse je hotelo videti sv. Feliksa Tse je tudi občudovalo krasno novo bpravo, katero so oiikrtele (£. ňolske sestre v Šmihelu z veščo, spretno r-tko in finim okusom. Hvala jim! Potem so položili sv, Feliksa pod altar in doblino zaprli. Vea ta večer "1 prhodnji dnn je imel svetnik veliko olíiskoyalcev. Tn bodi še omenjeno, da je imennviino svetinjo dal prinesti iz rimakili katakomb proňt Germanik grof 'rburn 1. 1675, Uo 1. 1756 je bila pri str nskem alturju N. Lj. G. (drugi na Ženski strani), a to leto so jo položili pod veliki altar. To priéa sfdHj narejeni napis na beem traku pii sv. Feliksa: S Felix Maityr ab anno 167.S. Rud-'lfswertlii colitur (sv, Feliks mufeuik se ćflsti v Kitveiii mestu od 1 1675) V sobot'j po 10 uri pripeljal se je z vlakom presvetli g knezoHkof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Na kolodvoru ga je pozdravil veleblag. g. vladni svétnik Friedrich z g okrajnim komisarjem in g. i-ttndar-'uerijskim nudiioročnikom. V cerkvi, kamor se je po-pi>svetli polastit presv. R T. pa je čakala šolska mlHditia tuk:tjinih ljudskih iîol. V kapiteljskih prostorih so na to presvetlega pozdravili razni načelniki tu-kajsnih c. kr. uradov in šol, ter tudi drugi službe prosti gg. uradniki. Le občinski zastop je sklenil, da se iiki fu ne pride poklonit, kar je mimogredé rečeno, pri «gromni večini prebivalstva izUdilo opravičeno nevoljo. Koder koli se je presvetli pokazal, ga je ljudstvo spoHlljivo pozdravljalo. Ta ukrep obČin:skega svéta ni toiej niti oddnleč izraz ljudske volje in tudi ne večine občinskih svetnikov, marveč posrečilo se je nekaterim glasnim in strastnim pristašem liberalne «trnnke uprizoriti to — recimo milo — netaktnost. Bodi, naš ljubljeni nadpnstir zato ni ničesar izgnbil na časti, a drugi pač. Udeležili so se pa nekateri občinski svétniki v nedeljo cerkvenega opravila. Popoludne si je presvetli ogledni zavod in samostan čč. šolskih sester v Šmihelu, bolnico v Kandiji ter obiskal san ostsn čČ oo. Irančiškanov. Ob '/t^ »^la je kajtileljska duhovščina pred izpostavljenimi svetinjami, katere je že od 2. ure naprej častilo obilo vernikov, jutmnjice in hvalnice. Med tem pn se je P'^esveili podni v izpovednico in neumorno izpovedoval ^>hzu do 9, ure. Drugo jutro bilo je deievno in megleno ; presvetli je spoved.ival zopet od zgodnje ure; točno ob 8. uri P» je bil slovesen vhod g. kneza in škofa iz kapiteljna v cerkev. Pevci na koru so zapeli „Ecce sacerdos niBgnus", mil. g, profit molitev za škofa, presvetli molitev v čast sv. Nikolaju potem se je pa začel obred posvečevanja altarja, ki je trajal blizu do »AlO- «re. Na to se je podal višji pastir na priinico in z njemu lastno goiečnostjo je obilno zbranim vernikom, kojih je bila proBtorna cerkev popolnoma natlačena, rszliigal vpliv ceikve na umetnost in kako nas ravno cerkev in njena umetnost spominja na Kristusa in dokazuje njegovo božanstvo. SkorHj celo uro je presvetli govoril in navduševal za življenje po Kristusu. Potera pa je bIužíI p^nlifikalno sv, mašo ob miiogo.številnej asistenci. Iz Ljubljane je Kil prišel k slavnosti veleč, g. provincijal Konštatin Luser, iz Šentjerneja preč. g. dek. Fettich-Frankheim,veččč, oo. frančmkanov in usmiljenih bratov ter 10 gg. duhovnikov iz dekanije. Sv. maše so se tudi uddežili gg. c. kr. uradniki v olilem številu. Po sv. maši je presvetli pretie,sel sv. R, T. iz tabernakeljna stranskega sltarja v novi taberniikel. Petje pri sv. maši je bilo jako veličastno, Presvetli je pevovodji g. Hladniku izrazil svoje jiriznanje in ga vspodbujal k vstrajnosti, Med obedom, jiri kiiterem je bilo navzočih 34 gostov, se je mil. g. prošt zahvalil presv. g knezu in škofu, gg. uradnikom, duhovščini, gg. mojstroma K o-želju in Tomanu, ki so povzdignili slovesnost, s katero se je zaključilo prenavljanje prezbiterija v spiJinin 60 letnice mašnišlva sv. Očeta in 50 letnice vliidfija cesarja Frančiška Jožefa. Ker je ravtio med opravilom došla brzojavna vest, da je ljubljanski prošt dr. Klofutar umrl, se ni vršila nobena napitnica več. Popoludne ob 3, uri stal je višji pastir zopet na prižnici, cerkev pa ljudi natlačena. In presvetli gosp. knez in škof govori če možno se buli ognjeno in oduševljeno ko zjutraj, saj govori o Mariji. Kaže čast žene v krščanstvu, nje nečast v poganstvu in brez-verstvu, A to čast pridobila je ženi Marija, In potem govori o koristi in pomenu Mavijne dtuiibe, pa tudi o sreči Maiijnega otroka. Potem pa gre pred oltiii' in vtši se prvi slovesni vsprejem Marijne dekliške dtu-žbe po škofu. Svetinjico Marijne družbe je iz škofovih rok vsprejelo ta dan 6B gospodičen in deklbl. Veselje jim žari iifi obrazil, solze Jim leskeliijii v očeh. Ma-rijna druiba v čast brezmadežnemu spočetju Marijne-mu in pod varstvom sv. AlojzV)a je stopila v ž vljenje v Novem mestu vkljub Iniem in liudemu rasproto-vanjii, Miirsikateri je bilo žal, da ni vstopila, ko je videla giiil)ivo slovesnoit, ko je si.šala, kako so nje vrstnicpi se Mariji glasno posvetile in obljubile ji zveste ostati do smrti. A vstopiti je ni' g"ie vedno, ker Ma-rijuH diužba živi Potem je imel presvetli še sfini vžni-venec in I t^nije ter sekmalu nato odpeljal v Ijjublj:mo, -Sl'ivesen je bil dan 27. oktobra, imeniten in spomina vreden za mesto in žujinijo. Ker vsaj prezb.terij toraj poglavitni del gltivne eerkve naiegi mesta je prekrasno prenovljen Ce smo prej z zavistjo gledsli diuiîih mest lepe cerkve., priili. dragi, sem v Ni.vo mesto in kmalu boš nam vsaj m^ihi nevoščljiv ti. Vstopi z menoj in brzo idiva do stopnjic, ki b-čijo ladijo in prezbiterij, tu postoj in poslušaj, da ti i'az-kažem vbo lepoto. Poglej naiprej_,stroj^»| Iz snopičev ruđečkastih pozliičenili reber kar rast-»'simbolične rasti ne: palma, žitni kla?, vrtnica, trnje, osnt i. dr. v Živih, prijetmh barvah na svitlo rumenkastem dnu. Nič ne kriči, a vidno je, ker delano natančno in določno uprav v barvah, ki se gotiki prilegajo. Ob kriitališčih pa zopet vidiš gotsko stilizovane rasilinske okraske, ki so krog središča lepo jednakomerno razvrščeni. Vse to je prav na lahno tam pa tam pozlačeno, kar silno povzdigne celo slikarijo. G, Koželj je od zadnje take slikarije, ki jo je izvršil v Št. Kupertu, napi'edoval, študiral je gotiko in jo tu zadel izvrstno, A primešal je tudi malo secesije, kar pa čisto niČ ne kaz . Presvetli g. knez in skof izrekel se je prav pohvalno o delu, isto tako drugi poznavalci umetnosti. Na vrhu stranskih sten vidiš v eesterih meda-Ijonih jagnje, pelikana in simbole štirih evangelistov. Stene same, svitle «livno zelene barve posnemajo iz rezanega kamna zidane stene. Malo pod okni vleče se krog in krog bordura, pod to pa je stena nekoliko bolj terana. Eordura na štirih stenah onostran obha-jilne mize krog altarja je popolnoma drngafina, je nam-reĚ vrhni rob zavese, ki je izpeljana v precej živih barvah, ki se pa med seboj vjemajo dobro. Nekateri 80 dejali, da ima ta preproga nekaj orijentalskega znaÈaja na seoi. Dolbina na listni strani je delala dokaj preglavic, a porabila se je v to, da tam stoji lep nov lesen križ v apomiii začetega novega stoletja. Na ozkem prostoru, ki je ostal med lokom dolbine in robom prepmge bereš: Jesus Christua Deus homo vincit, regniit, imperat 1900—1901. (Jezus Kristus, Bog Človek zmaguje, kraljuje, vlada). Na tem svitlem ozadju se kaj lepo vidi nastavek velikega altarja. Kaže se ti v naravni leseni "barvi z bogatim poziačenjem raznega gotskega okrasja. Altar je bil prej neukusno temno marmoriran, in silno težak, prenovil ga je g. Eberl iz Ljubljane; kaj dobro je zadel leseno barvo hrastovo in stavba jf sedaj lahna. Seveda s« sedaj starodavna slika sv. Nikolaja, slika znamenitega slikarja Tintoretta, vidi dokaj lepše ko preje. Tudi sohi sv, Petra in Pavla ste bolj vidni. Dovolj dobro ju je polihromoval domači pndolaar g. Kuàlan, ki je prevzel in izvršil [lozlatarako dflo. Le malo preveč se svetite. Na tem temnejšem dnu pa se kaj izrazovito vzdignje veličastni labernakelj iz snežnobelega kararskega marmorja, delo g. Felíkřa Tomana iz Ljubljane. Ni se mu še z lepa kako delo tako dobro posrećilo ko to, vse je izpeljano silno ftno, zlasti kernbina sta jako lepa. Delo je mojstru v čast. In sedaj poglej ta pozlačena vratica, jako vestno in natančno delo g. Kre-garja, a kras vsega je email-podoba presv. Srca Jezusovega z razpetimi mkami, narejena po načinu beu-ronske šole. Email-podoba je največ;a te vrste, kar jih je do sedaj izdelala neka sloveča dunajska tvrdka. Tudi gotski križ nad tatiernakljom in svečnike poleg baldahina je napravil ukusno g. Kregar. Iz kamna je tudi menza altarjev in atopnjice. Stare klopi, koder gg. kanoniki opravljajo svoje dnevne dnbovne molitve, so bile jako zapuščene. Narejene 1. 1766 so že silno sprhnele, a dragocene so bile radi vdelanih podob apostolov v barok slogu in drugih okraskov. Temeljito prenovil jih je mizarski mojster Peršina iz Ločne, kaj lepe so sedaj, Križev pot z gotskimi okviri visi sedaj ves v prezbiteriju ; leseno hrastovo barvo so dobili okviri in pozlačeni so. Nov je tudi krstni kamen z nastavkom, prvo delo g. Tomana, drugo domačina g, Cibra, Lepo lično delo, v slogu izpeljano, a vse skup je premajhno, se kar izgubi v teh velikih prostorih. Krivda pa ne zadene moj.strov, ampak nekoga, ki je načrt popravil in ni poznal mer našega prezbiterija. Če pogledaš še lani vstavljena krasna okna, letos narejene zlate lestence in svetilko, ter novi kameniti portal z lepim mozaikom, spoznaš, da je napisana gola resnica v kro-nograflku v kotu nad klopmi: INEVNTE SAECVLO HANC AEDEM FTOOITVS IIE3TAVRAN0AM PRAEPOSITVS DR. SEB. ELBERT CVRAVIT, T. j.: „V začetka tega stoletja dal je to stavbo temeljito papraviti prost dr. Seb. Elbert." Ali ni to re» temeljito popravljeno? Mil. g. prolt se je z vso silo zavzel za to, da dobi naš» cerkev vsaj čedno notranjost, a dobila je elegantno, prijetno, umetniško izvrSeno notranjost. Da ladija prevei ne vpije v svoji priprostosU, izginili so neukusni koli s svetilkami. Nadomeščajo jih čedne svetilke na zidu Prebanrana so vsa vrata in njih podboji, kakor tudi omara za. orgije. Lizene med altarji so pa pretegrjjene z roza-rudečo barv». Taka je naša cerkev sedaj. Pridi, kdorkoli si, tujec ali domačin in poglej in dejal boš: Lepo je in vse v celoti izpeljano. Ljudska knjižnica v âmihelu pri Novem mestu. (Hddtavn Franc rlrfl.) Naproxen od vodstva „Ljudske knjižnice" v Šmi-helu, vpošljem kot odbornik sledeči člank s |)rošnjo, da ga blagovolite v prihodnji številki Vašega lista vsprejeti. Naša knjižnica zagledala je v nedeljo 20. m, m. luč sveta. Precejšno število vabljenih članov udeležilo se je ustanovnega sh'>da in kar s posebno radostjo povdarjam da se je raznn rnožkih članov tega shoda udeležilo tudi zdafno število vrlih, zavednih Slovenk iz Kandije in Šmihela. — Ker pa je le malo Dolenjce? o knjižnicah tako vrlo poučenih —, tedaj mislim da bilo umfstno, da, preddo spregovorimo kaj več o naši „Ljudski knjižnici", je treba, seznaniti se v kratkem o pomenu knjižnic sploh. Kij je prav za prav „knjižnica"? „Knjižnica", naj se že imenuje kakor hoče, je zbirka tiskanih knjig, ali p^ tndi rokopisov, katere so po predpisih pravil dotičnega društva na raz polaganje, oziroma v porabo društvenih članov. Knjižnca je, ali samo poučne, ali samo zabavne vsebine; ali pa tudi, ako ae obe te vsebini strinjate in hodita roko v roki obe eno in isto pot skupaj. In ta zadnja vrsta knjižnic je ena najboljših, najzanesljivejših sredstev, na podlagi katerih zumore društvo doseči svoj vzvišeni namen in smoter, katerega si je postavilo na čelo svojim pravilom. Sicer bi bilo dobro, ako bi se nekoliko pomudili pri knjižnicah prve in druge vrst«, toda ker je bilo vprašanja glede prve že v nekem zadnjem Članku resen«, izognemu se torej tej zamudni razpravi. — Za naše ljudstvo je treba namreč obojih vrst knjig, poučne in zabavne vsebine, v primerni razvrstitvi pn izposoje-vanju. V to svrho pa mora knjižnica skrbeti, da ko kolikor mogoče spopolnuje svojo zbirke z dobrimi in zanesljivimi spisi v raznolikih strokah vede iz obširnega znanstvenega polja — sedanjim razmeram In toku časa primerno. In to trudapolno nalogo doseči in svoje knjižnične zaklade plodonosno naložiti v duševno življenje naroda, to bodi sveto geslo In dolžnost tudi naši „Ljudski knjižnici" 1 S tem mislim, rešili smo v kratkem prvo vprašanje. Komaj pa smo se tega srečno iznebili, stavi se nam nehote samo ob sebi drago vprašanje, ali prav za prav le natančneja razprava prvega: namen ia smer knjižnice. — Dobro urejena knjižnica je nekakov Izvir, iz katerega »ajema učenjak In prostak ter ustreza svoji vedi in znanosti i zahtevam duševnega in tudi vsakdanjega življenja. Kakor nam oznaauje sv. pismo božje resnice, svete skrivnosti In nauke o naši kršaa- aki veri, istoUko oznnnuje in širi knjiitiica resnice in nauke, kateri síj se porodili iz davnega praveka pa do sedanjega ôasa v srcu in duhu vesoljnega ćlo-Teátva. Ona razodeva in raztiiotriva vse skrjviiosti, ne 8am6, kar jih je neamom» delujoči ěloveáki duh a svojim bistrim timom na površju zemlje iznašel in izutiiil, marveć tudi skrivnosti prirode in vesoljnega stvarjenja. Na podlugi znanosti in ztianja teh skriv-iiostij zre nase oko tja gori v jasne višave, kjer se po brezkončnem prostoru neomejene vesoljnosti kretajo nedozirni milijuni velikanskih svetov. Ona nam odkriva orjaška mnogobrojna osvetja in blesteče se zvezdne svetove, plavajoče po istem brezmejneni prostoru in vrteĚe se neprenehoma in po d^iloćenih jim zakonih po večnem svojem tira. Oaa nam razkriva, strašanske globine morja, kotline in propade zemlje ; da, ona nas vodi celo do osrčja rnateie zemlje. Iz knjižniinih virov zajemamo znanstvena poročila, kako človek proizvaja silovita sredstva v po-speše/mije drzovitih svojih načrtov in le/enj, s katerimi v neprestani borbi s sovražnimi elementi za lastni svoj obstanek, polajšnje in olepsuje svoje življenje na zemlji. Kiiie nam veleumne parostroje, ki gonijo težke ladije po neizmernem vodovju oceana, brzovozne hlapone, ki preprezajo površje vesoljne zemlje, lahne halone, dvigajoče se v jasne višave, brzojavne in telef'nične stroje, ki nosijo naše misli in besede od me:ita do mesta, od konca do konca sveta. In ogromna števila bistroumnih iznajdb vsakovrstnega orodja in strojev, s katerimi Človek proizvaja čudovite poskuse in izdelke, bodisi v umetnosti, industriji, kupčiji, obrti in kmetijstvu, kje jih najdemo v večji popolnosti in številu, ' kakor ravno v dobro urejeni knjižnici? Da, ona nas poučuje, kako naj izvršujemo vzvišeno, vsakemu posamezniku od Boga določeno nalogo svojega zemeljskega poklica, predno dospemo do tajnostnega vhoda' — v kraljestvo prihodnjih svojih dolocêb. Pri nanih skromnih močeh nam s poćetka seveda ne bo mogoče zajemati t&ko globoko v neprecenljivi vir vseobče znanosti in vede, to bi bilo vsaj za po-ietek nemogoče. Vendar pa smo pripravljeni po raz-merali knjižničnega stanja in odborovih močij tru.iiti se in vse žrtovati, da omogočimo z dobrimi knjigami in časopisi, s pogovori in predavanjem ter s pospeševanjem družabnega življenja tudi našemu prostemu ljudstvu polagoma pogled v veličastno kraljestvo božjega Htvai;jeiija in Človeških naredb, kolikor je to neobhodno potrebno za »ase razmere in časovni tok. Ozrimo se še nekoliko nazaj v zgodonno kn)iž-nic. iît'irke knjig nahajamo že v starem veku pri Batiilotieih in Egipčanih, Dalje nahajamo na Grškem prve knjižnice že v 6. stoletju po Kr. Tako Polikrates na otoku Samos in Pisistratos v Atenah. Tudi Aristotelova zasebna zbirka knjig je bila znatna. NAjzoa-inenitejši knjižnici starega veka ste obe Aleksiindrijski — ki sta v Cezàrjeveui šteli: ;do 700,000 zvitkov V Rim je prinesel prvo knjižnico Konrad Emilij Pavel iz Macedonije, kot plen kralja Perseja 1. 168. pred Krist., in Stila je dal 1. 87, pred Krist, prinesti tja Aristottilovo. — Prvo javno biblijoteko pa je ust^ novil Afinius Pulio 36. pred Krist, na Aventinu, V 4. stoletju pa je bib> že 28 javnili in veliko število privatnih v Ilimu. Veliko teh knjižničnih zakladov pa se je pogubilo za časa ljudskega preseljevanja m áele v 8. aloletju so se začele zopet posebno v Fran-kovskein kraljestvu po Karolu Velikemu ustanavljati. Razširjanja in razvoj knjižnic od srednjega do novej- šega veka pospeševali bo po največ benediktinci, ci»-tercijaiii, kartuzijani in sploh redovniki. — Prezamudao bi bilo, navajati števila knjižnic novejše dobe do današnjega časa. Temveč bi jih našteli, tembolj bi se morali trkati na prsa — „mi grešniki: spovemo se", da nimamo, vsaj razun nekaj kmetskih knjižnic, na Dolenjskem iiobone. Će se pri nas, Bog ve kje v deveti vasi bere k večjem kaka knjiga družbe sv. Mnhorja, s tem je že vse storjeno, Zito pa nam posledice naše nebrižnosti slede korak za korakom, bodisi i^ri industriji, kupčiji ali obrtu, najbolj pa tani, kjer se napredka najbolj branijo: pri našem kmetijstvu m gospodaistvu. Poglejmo na naše propale kmetije, naše revno ljudstvo, posebno pa našo brazuzdiKO, zanamarjefio in popateno mladino, m ta pogled nam pove žalostno zgodovino naše preteklosti in prerokuje še žalostn^'ao tragično bodočnost. Mej tem ko so se drugi narodi povapeli že davno na Čudovite viaočine naobraženosti in ko napredujejo v zboljšanju svojih državnih, obrt-nijskih in družabnih razmer in uživajo radostno sad svojega delovanja, zaost:vli smo mi na pol pota in se vedno vzdihujemo v težkih spimah divjosti, robstva, in nevednosti ; se vedno koprnimo v otožni revščini in stokamo pod težkim bremenom nadleg. Dmgi tuji narodi, po nekod tudi nasi slovanski bratje imajo razvito kmetijstvo, obrt, trgovino in umetnost; in pri nas? — Na vrtovih našega kmetijstva sameva k večjem kaka kisla lesnika, ali stara hruška; na polji dviga iz osata in plevela droben krompirček in ne-okopana koruza svoje borno stebelce proti nebu, proaefi biiljših časov, nmnejih in marljivejih gospodarjev. la kaj še le naša obrt in industrija'/ Te dve posedat« malomarno po krčmah in kavarnah, prepiraje se v zagonetkah verskega in narodnega vprašanja, in ko sta dovelj prazne slame namlatili, denete križem roke in s praznim želodcem, lačnimi usti vpijeta staro, pre-nilačeno jeremijado: „slabi časi, slabi časi!" O naši dolenjski umetnosti in društvenem življenju v pravem pomenu besede sploh ne govorimo, ker — nimamo kaj! Da, dragi rojaki, tako je! V svoji nevednosti iiajprvotnejših pogojev obstanka, v svojem duševnem spanju za razvitek in prosveto na^-rodne zavesti in ponosa, prišli smo na rob strasnega propada, v katerem nas čaka sramoten pogin. Oj, zdramite se bratje, sinovi in hČere slavne matere „Slovenije", dvignite se kviško iz prahu niftevega brez-dela za narod in zase, ne skrunite Še dalje evetinje sv. vere in domovine! Pomagajte sami sebi in Bog Vam pomore! Dragi, zavedni Dolenjci, kdor hoče pomagati samemu sebi in svojemu bližnjemu, sedaj se mu nudi najbolja prilika, da se pokaže vrlega sina, vrednega potomca naših slavnih pradedov. Pomagajte, da naša mlada knjižnica reši svojo častno nalogo, da vodi ljudstvo iz teme k luči spoznanja in dela, da ga uči spoznavati samega sebe, da se Dolenje zaveda svoje narodnosti in svojega ponosa, da zrase naš rod kot krepka zdrava veja mogočnega drevesa slovanskega, da iz te korenike požene cvetje prosvète in delavnosti, in da se iz tega nevealjivega cvetja rodi obilo dobrega in plodonosnega sadii bistrega oma, znanstva in vède na raznoterem polji svojega zemeljskega poklica v prid in blagor samim sebi, v plodonosne obresti svojim potomcem. lu naši knjižnici pomagano je s tem, da se ji mnogobrojno pridružite kot člani, da jo podpirate z dobrimi knjigami, ali vsaj z dobrimi nasvèti — kakor kdo more! Vsaj razun áol, kot prvi vir omike ia ua- obr&iesosti, ga ni knmlo zavoda, kojega đelovnnje bi TpIÍTslo tako blagodejno ia plodonosno na duševni razvoj naroda íq na njegov spoŘni razvoj in mu nudilo za njegov obstanek prepotrebnih sredstev, kakor ravno dobro arejena knjižnica. In ves trud in vse ia'tve, pDotne in daševne, katere posvetimo temu zavodu, «o gotovo najboljši kapital, ki ga naložimo v obres-toTanje našemu prostemu ^uditvn, našim potomcem ta aaši mili domovini i Toliko za danes; ko pa pridejo društvena pravila od visoke deželne vlade potrjena, hočemo cenjene brarce tudi z njimi nekoliko seznaniti. Domače vesti. (-[■ Tlmrl) je v Ljubljani 26. okt, stolni proSt g. dr. Lenart KlofutarvSii, letu svoj« stanisti. Učeni mož, ki je dprn^ljal mnogo imenitnih služb, je bil Helo prijazen in gostoljuben, terrsdodnren do revežev. Slino pa je ljubil svoj»» mater. Se kut »tarćek je o njej govoiil z najveéj m spoštovanjem. Naj v miru poćiva blagi pokojnik ! (Gosp. Ljubivoj Škerlj,) smptent na tukajšnji višji gimnfiziji, je dné 26, oktolira t. 1. na graškein vseučilišči dovršil iz klasične filologije izpit 2a uiiitelja na ginmHzijab (Krka je dobila žrtev več.) 23. minolega iiiesecti seje utopila v Grubljab, fara Prečina, Amalija Oma h en, žena železničiiegji čuvaja. Prepeljala je namreč svojo malo bčeiko fez Krko, da bi šla v Smiliel T eolo, Hoteč čoln zabiniti, da bi se prepeljala nazaj, zvrtelo se ji je menda v glavi, omalmila je ter padla T vodo. Mala bčerka je bila sicer se blizu tam, a pomagati jej ni mogla z drugim, kakor da je vpila n« pomoč. V tem pr'hiti nje uiož, toda predno je bil na mesiu. izginila inu je nesiečiuca pod ^cdo. Dobil jo je sicer kmalu ven, a bilo je [irepo^no, bila je — mrtva. Zfipustila je devet malh otročičev, kteri so sednj brez drsge mam.ce. — Pad žalostno! (Vodovod n o v o m e i k i ) se pi idno dela, dnsiravno jim vieme piecfj nagaja. Jarke za cevi kopajo že od Božjega groba do Kandije. Kakor se kaže že ne bodo Novomeščanje še letos „Težkega studenca" pili. Bog daj, da bi ga prihodnje leto gotovo, kajti dela je še grozno veliko, najhujše pa iíe pride. (Ogenj.) V pondeljek 21. min. meseca na-stnl ie v kozoiru pnststnika Žiberta iz iïabje vasi ogenj. Kozoltc je pogorel d» tal. Nevarnosti za sosed« sicer ni bilo, ker je bilo brez vetra, toda slavna požarna biamba novtrnieška je kmalu prihitela na pomoč. — Z»žgala je najbrže zlobna roka. (Deželna vlada aa Kranjsko) je dovolila osnovanje ženske podružnice droZbe sv, Cirila in Metoda v Novem mestu, (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) napravi 10, nov. ob >/^8, Uri zvečer ve-■elico s sledečim v spore dom : I, Kmet-kralj Herod, igra v dejanjih. 11. Petje. lil. Knplet — Mihael Žun-jar — zagorski cunjar, IV. DomaČa zabava v spodnjih prostorih Načelnistvo. (Ljudska knjižnica v .^mihelu pri îiovem mestu) je imela 20, minolega meseca ustanovni shod, kterega se je udeležilo precejšno število narodnjakov, med temi moramo omeniti, tudi nekaj Rospodičin in gnapâ iz Kanrlij« in Šmihela. — Tedaj, „liUd.-iku knjižnica" je ustanovljena; praiila so se predlošf.ila vis. dež. vUdi v potrjenje, ko jih dobimo nazaj, počne knjižnica takoj delovati. Bog daj, dobrega uspeha ! — Rodoljubi, do Vas se obrača podpisani odbor z uljudno prošnjo, da ga pri izvrševanju njegovih blagih namenov vsak po BV(»ji moči podpirate, da mu pomagate, ali s tem da mu pristopite kot ciani, ali pa da inu darujete knjige, podučne ali zabavne vsebine, bodisi v kteremkoli jeziku pisane. Za vsak najmanji dar, naj Vam Bog poplača stoterokrat! — član je lahko vsak (obojega spola), ki je spolnil 14. ieto. Ustanovni Člani plačajo enkrat za vselej 20 K; redni pa 1 K 20 h na leto, — Knjig« ali denar naj se pošilja na „vodstvo I^judske knjižnice v Smihelu pri Novem mestu". — Kedaj bo knjižnica pričela delovati, bo se p. n. udom tem potom naznanilo. Začasni odbor, (Na Bučki) je bil vkljub hudi agitaciji liberalne stranke izvoljen za župana Ahijzij Maruši č, odločen pristaš katoliške narodie stranke, občinskim svetnikô^ p« : Jožef S e 1 a k, Jožef M « t e 1 k o, Matija Jaklič, Janez Po v H e, Anton Ko m 1 j a n ec, Janez Kir ar. (Iz Štange.) Pri nas imamo letos za vsa slabo letino. Sadja nimamo prav nič. Kmet je revež, nima za kaj potrebnega denarja dobiti za davke in druge potrebe, — Dalje. Pri nas se obhaja sv. misijon od 25, okt.—2. nov. Vodita ga čč. oo. Kasijaii in Sal-vator. Oba ata prav dobra govornika, O shodu na znhvaljeno nedeljo bndo štiri sv. maše. Ob 10. ui i bo imel peto sv. mašo ć. o. prijor iz Zatičine. (V Krškem) je otvorila gospa Friederika E essl er tople in mrzle kopeli v svoji hiši sredi mesta, kjer je bila prej lekarna ranjkega njenega očeta gosp. Friederika Bomches, (Domača obrt.) Okno íifynovejšeg!» izuma je raz8ta\ Ijeno v pogled pri Matko W a 1 o v i Č u mizarju v Novem mestu. Okno obstoji iz treh zapiral, to je notranjih in zunanjih steklenih knlov vrhu tega saluzija. Velike važnosti je to v hudi vročini, Se večje važnosti v mrnzu, ker to zabranjuje da ne bodejo šipe nikdar zamrznene. Oken tudi ni treba nikdar odpiiati radi tega da bi se šaluzija odprla, ker ta f vendar nisi pokvarjlV" — B.: „Veš, uekonta sem doUftn krepko zauSnico iii se mora rfika do tja dnbro spočiti!" (Naravno.) Gospa Cimprle (sosedi) : „Ali imate pri vas mnogo luiái v stanovanju?" — Gospa Grobek: „Niti jedae, saj ima moj mož sleherni dan — mačka!" (Ne more ustreči.) Zdravnik: „Ne kaže Tam, da hodite iveOer v gostilno in pijeie mnogo pive." — Gospod; „Ali gospod doktor, podnevi moram biti T prodajalni ci." (Užitek.) Nedeljski lovec (ko ima na krojf:DÍku pečenega zajca); „Tako, dragi moj, sedaj mi več ne ntečes !" Loterijske Številke, Trst 19. oktobra 63 60 15 85 81 firadec 26. „ 81 55 27 35 2 t Gospod Ivan Kotaar, učitelj, javlja v Ustneni, Icftkor y iojen« svcjjih otrok Ivana, Virftilija in W i mi C e jireennljivo in tnžiio vest o smrti groje idkrfao-Ijnbljeoe soproge, oziroma matere, blagorodne gosjie Gabri ele Kutnar ro 'os. ketpra j« prominnla danes 27. «ktohra ob 9. nri 7—3i Na prodaj je posestvo! Zidana hiša, lepi zidani obokani hlevi, oboje z opeko pokrito, novi svinjaki z opeko pokriti in dvojnat koxolc z desetimi štanti, vse v dobrem stanu. Poleg tega od 10 do 20 oralov prav dobrih njiv, ravno toliko izvrstnih travnikov in 20 oralov ali več legega gozda. Vsa zemljišča ieže v ravnini okoli hise. Dalje je na prodaj sedem oralov prav izvrstnega travnika, kteri leii pri vasi Hudeje, blizo okrajne ceste iz Novega mesta v Škocjan. Končno je na prodaj več gozdnih parcel blizu ákocijana. Več se izve pri ©skrbništvu grajšCine v Badôlci, pošta Bučka na Dolenjskem^__ faw n (, 1 n ( (282) kupi ter žiill ponudbe Fran Fajdiga v Sodražici. urar v Novem mestu priparořa íkniemn p. u. občinstio posebno řastiti ds-hoTB^ini ter gg- uradniboni ivoio bogato zakgo rainavrstuejâih zlatih, srebralh in aikelnastíh ur in v«-riíio, kakor tudi vsakovrstnih stenskih ur c nihaloio, amerikanskih budilnio itd. Cenik žepnin Hram: Nfyfiuejáe nikelnaste nre b kljnćem od gid. 2.30 do „ remontoir „ „ B ItljuSem „ „ „ remontoir „ iste E dvojnim oklepom „ elate are za dame „ „ slate nre za guspode Amerikanske butUlke po gld. 1.50, fino garantirane po ^Id, 2,20. Nadalje priporo6a svojo vrste svetovno znanih Rathenov-slekel la oči, vsake vrste v jekleoem, nikel-nastem in zlatem oklepu v vseh številkah (ciincav in convex). Zrakomarja in toplomerje, daljnoglede, povakševalna stekla (cnikroskope) in razne drnge optične stvari po jako nizki ceni. Po optometriénem zdravniškem predpisa se vsako naroćilo točno in vestno izvršuje. Popravila izvršujem vestno, točno in po prav nizki ceni ter z jamstvom, — Stare řepne in stenske ure se lahko zamenjajo za nove proti primernemu doplačilu. Poštna naročila se točno izvriujejo. Hlavao občinstvo uljudno Tahim, si mojo zalogo o priliki ogledati, brez da bi bil kdo primoran kaj kupiti. (1—7) notranja visokost in sirokost 63X34 cm, primerna za tip Pražki Jezus, sv. Anton itd. je eeno za dobiti v J- Krajec hhs). knjigarni v Novem mestn. (203-5) Trgovski ucenec se išče v trgovino mešanega blaga. _ Isti mora biti dobrih staršev, star 14 let. - V Škocjanu pri Mokro-no0u J. Š. št. 6. (287) Kot trgovski učenec se sprejme tako) deček iz poštene hiše. Več pov® Vekoslav Sesek, Sodraiica. ; 275-2) Eneja mlifiafja in diia ali tri hlapce bnjaije z mesei;no plačo 16—20 kron, hrano jn stanovanjem se potrebuje. — Kje pove iz prijaznosti upravaiStvo našega lista. {263-3> ÏYAN SCHXNrUxKK, >-< DTJNAlJ, |llr. KrdbergstraBiie ćtaT. 12 >—: razpošilja gratis in franko kataloge v filoveiiskem jeziku z Teé kakor 400 slikami o \seh vrstah «pnratov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, liiiarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drngod. 0 Za reelno postrežbo se garantira. ® Ugodni plačilni pofioji. Solidne zastopnike se išče, {127-13> IVAN SCHINDIER, ce.«, kralj. DUNAJ, lil. pri v. lastnik. Erdbergstr. št. 12. iz proste roke z vsem gospodarskim poalopjem, nji-Tami^ hoato, kosenico itd. ; vse v dobrem etanu! Prostor je tudi pripraven za gostilno. Nataninejs se izve pri Jožef Csčelifi-u v Vini vasi št 21, pošta Novo meiio. I1Ê se takoj vsprejme, kateri je izvriîil vsaj J < prvo Šulo ter je veš6 vsaj nekaj nem-j J flkega jezika. — Natančneje v prodajalni A. Božič v Novem mestu. (284—1) Išcc se učenec v trgovino v špecerijo in železnino, ako raoproče iz prve latinske sol« pri Franc Kastelic-u v Knndlji. Stanovanje (a64-4> Jo8. Mertved. treh malih sobic odda na Drski NailiiljSí, najcíflíjSí lu iiajlíitríiSs kosilo in večerjo naprayi vsaka gospodinja iz „Ilirskih testenin" kakor so iindeljiii, rezHiict, niiikaroni itd., ktere so pa le ztinesljivo prave v škatlah po z napisom; Prva kranjska tovarna testenin ŽnideršlĚ & Valenčič JI. Bistrica. Zahtevajte jih v vseh prodajal-nicah jestvin. * » Ne pnatite se varati, da so morda druge enjiko dobre kot naše. Ceniki trgovcem zastonj in imnko. (198-7) rao fiica in poso| n ca za Kandijo in okolico, regÍBtr. «ailrn^a z neomejeno znvezu.) Sprejema hranilne vloge tudi od neudov, ter obreaiuje ista po a' na leto in sicer brez odbitka rentiiega davka, katerega sama iz lastne^ga plačuje. Najmanjša vloga je K 2. Poštne poloiinice so na razpolago. Uradne ure vaak dan od 8.—12. ure dopoldne, (28g_i) na lepem kiaju, z vsem gospodarskim poslopjem in vrlom ter z 2 njivama je takoj za prodati iz preste roke. — NalanČreie se izTé pri gosptdaiju Leopold Strel u, Dol. Stara vas pri Št. Jernejn št. 19. (a63 3) M. L, liarboric Jcj.' v Novem mestu, Glavni trg v hîÈi goBp. pl. Fichtenau priporoča svojo zalogo raznovrstnega blaga po najnižji ceni. Na izbero ima: Ovratnike, kravate, srajce, rokovice, nogovice, predpasnike, bluze, spodnja krila ; nadalje moderce, fine mnfe, male in velike boe, Viariun, siilo, svilnate in volnene trakove itd., sploh vse v to stroko spadajoi^e reči za lišp in pripravo za šivilje in krojače. Tudi ima zimske čevlje, galosne itd. (272—a) Odgovorni urednik Fr.S al. WatzI. Isdajatelj in saloinik Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasi.