^UMAR O CD Q) U) O O if) E o o CD X X cK" >to O fN cu _Q E cu Œ CU to Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 9 / letnik XX / 2014 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Ana T. Selan Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; Lejla Fajic; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Izbrani temi sta pripravila: Matevž Hribernik (Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2014-2015) dr. Valerija Korošec (Kazalniki dohodkovne neenakosti in tveganja revščine) Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................19 Javne finance...........................................................................................................................................................................................21 Okvirja Okvir 1: Tržni deleži blaga v prvem polletju 2014......................................................................................................10 Okvir 2: Trg nepremičnin - 2. četrtletje 2014..............................................................................................................11 Okvir 3: Temeljni agregati sektorja država - 1. polletje 2014 in revizija letnih podatkov v skladu z ESR 2010 . 23 Okvir 4: Črpanje kohezijskih sredstev v programskem obdobju 2007-2013, s poudarkom na letu 2014.....24 Izbrane teme Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2014-2015................................................................................................29 Kazalniki dohodkovne neenakosti in tveganja revščine..........................................................................................30 Statistična priloga.........................................................................................................................................33 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 3. oktobra 2014. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju so se na začetku drugega polletja nekoliko izboljšali; kazalniki razpoloženja kažejo skromne obete za povečanje aktivnosti tudi vprihodnjih mesecih. Po neugodnih gibanjih v drugem četrtletju sta se julija v evrskem območju znova povečala proizvodnja predelovalnih dejavnosti in prihodek v trgovini na drobno, obseg opravljenih gradbenih del pa je ostal na ravni predhodnih mesecev. Obeti za povečanje aktivnosti v naslednjih mesecih so skromni, saj se kazalniki razpoloženja večinoma poslabšujejo, a še kažejo na rast v evrskem območju. Nižja aktivnost v prvi polovici leta od spomladi pričakovane in negotovi obeti se odražajo tudi v zadnjih (nižjih) napovedih rasti mednarodnih institucij za letošnje leto. Vrednosti večine kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se od sredine lanskega leta postopno krepijo. Nadaljevala se je rast realnega izvoza blaga, ki jo povezujemo z izboljšanjem mednarodnega okolja in tudi s povečanjem izvozne konkurenčnosti. Ta se kaže v nadaljnjem povečanju tržnega deleža blaga na svetovnem trgu, ki pa je še precej manjši kot pred začetkom krize. Prav tako se je še povečal obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, spodbujen z nadaljnjo rastjo v tehnološko zahtevnejših in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah. Povečal se je tudi prihodek v tržnih storitvah, prihodek v trgovini na drobno pa ob manjših mesečnih nihanjih že od lanske pomladi stagnira. Raven gradbene aktivnosti se je nekoliko znižala, a ostaja precej višja kot pred letom, kar je predvsem posledica visoke aktivnosti v gradnji komunalne infrastrukture v zadnjem letu v povezavi s črpanjem sredstev EU. Izboljševanje razmer na trgu dela seje v zadnjih mesecih nadaljevalo; povprečna bruto plača na zaposlenega se še naprej postopoma zvišuje. Julija se je število delovno aktivnih nadalje povečalo (0,2 %, desez.) in je bilo v prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani večje zlasti v posameznih dejavnostih tržnih (predvsem v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile v druge dejavnosti) in javnih storitev. Število registriranih brezposelnih se od marca zmanjšuje (desez.), predvsem zaradi povečanega zaposlovanja, manjše pa ostaja tudi število oseb, ki so izgubile delo. Stopnja registrirane brezposelnosti se je tudi avgusta znižala, a ostaja visoka (13,0 %, desez.). Povprečna bruto plača na zaposlenega se je julija nadalje zvišala. Izhajala je le iz rasti v zasebnem sektorju, kjer se zadnje leto in pol postopoma zvišuje. V javnem sektorju je po rasti v prvem polletju julija ostala nespremenjena. Ob šibkem povpraševanju in odsotnosti šokov iz tujine so bile cene septembra na medletni ravni znova nižje (-0,3 %). Na deflacijo so vplivale predvsem nižje cene poltrajnih dobrin (obleka in obutev) in energentov. Ob šibkem domačem povpraševanju ostaja še naprej nizka tudi osnovna inflacija. V evrskem območju je bila medletna rast cen po prvih podatkih Eurostata septembra 0,3-odstotna. Razlogi za nizko inflacijo so podobni kot v domačem okolju. Po lanskem začetku sanacije se razmere v bančnem sistemu postopoma stabilizirajo, vendar se predvsem obseg podjetniških kreditov še zmanjšuje. V osmih mesecih letos je razdolževanje domačih nebančnih sektorjev doseglo 1,1 mrd EUR in je bilo 5 % manjše kot v enakem obdobju lani. Medletno manjše znižanje je predvsem posledica upočasnjenega razdolževanja gospodinjstev, pri podjetjih in NFI pa je bilo večje kot pred letom. Ta so letos neto odplačala tudi za skoraj 130 mio EUR posojil, najetih v tujini. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami ostajajo kljub julijskemu znižanju med višjimi v evrskem območju. Še nadalje se povečuje obseg vlog gospodinjstev, kljub znižanju v avgustu pa letos narašča tudi obseg vlog države. Slabšanje kakovosti bančnih terjatev se je v zadnjih mesecih umirilo, delež terjatev z zamudami nad 90 dni pa je še vedno na razmeroma visoki ravni (14,7 %, pred letom 17,1 %). Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka je bil primanjkljaj javnih financ (947,1 mio EUR) v prvih sedmih mesecih letos medletno nižji. Na to je vplivala visoka medletna rast prihodkov (6,2 %), h kateri so prispevali predvsem dvig stopenj davka na dodano vrednost, višji izplen davka od dohodkov pravnih oseb po lanskem visokem negativnem poračunu, enkratni nedavčni prihodki in gospodarska rast. Med odhodki, ki so bili v prvih sedmih mesecih medletno za 1,4 % višji, so se najbolj zvišali izdatki za investicije in plačila obresti, najbolj znižali pa izdatki za blago in storitve ter sredstva, izločena v rezerve. Podatki za prvo polletje in nova uradna ocena za letos kažejo, da bo primanjkljaj sektorja država (-3,6 % brez enkratnih izdatkov) sicer nekoliko nižji kot lani (-3,9 %), vendar kaže, da bo presegel ciljno vrednost iz Programa stabilnosti 2014. Ocenjujemo, da bo to posledica nižje realizacije nekaterih prihodkov, kljub boljšim gospodarskim razmeram od spomladi pričakovanih, in višje ravni izdatkov od načrtovanih. Slovenija je na lestvici globalne konkurenčnosti WEF znova močno nazadovala. Še naprej ostaja ena izmed držav, ki so uvrstitev od začetka krize močno poslabšale, med državami EU je tako nazadovala iz povprečja v zadnjo petino članic. Samo v zadnjem letu seje skupna uvrstitev Slovenije poslabšala za osem mest na 70. mesto, do nazadovanja je prišlo v vseh treh ocenjevanih sklopih konkurenčnosti. Med gospodarstveniki v Sloveniji tako še naprej prevladuje nezadovoljstvo s trenutnimi gospodarskimi in političnimi razmerami ter možnostmi za poslovanje. Med glavnimi ovirami za poslovanje podjetij, ki ostajajo podobne kot v preteklih letih, so gospodarstveniki izpostavili zlasti omejen dostop do financiranja, neučinkovito državno birokracijo in visoke davčne stopnje. Rezultati raziskave WEF potrjujejo slabe uvrstitve tudi pri drugih mednarodnih raziskavah konkurenčnosti (npr. IMD, WB Governance Indicators). (O £ ro £ 'S m "O O a O (Ü >u O 0) Mednarodno okolje Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju so se na začetku drugega polletja nekoliko izboljšali; kazalniki razpoloženja kažejo skromne obete za povečanje aktivnosti v prihodnjih mesecih. Po neugodnih gibanjih v drugem četrtletju sta se julija v evrskem območju znova povečala proizvodnja predelovalnih dejavnosti (1,4 %, desez.) in prihodek v trgovini na drobno (0,9 %), obseg opravljenih gradbenih del pa je ostal na podobni ravni kot v preteklih mesecih. Obeti za povečanje aktivnosti v naslednjih mesecih so skromni, saj se kazalniki razpoloženja večinoma poslabšujejo. Vrednosti kazalnika PMI1 predelovalnih dejavnosti so se septembra nadalje znižale in dosegle najnižje vrednosti v zadnjih 14 mesecih, a še naprej kažejo na rast v evrskem območju. Nižja aktivnost v prvi polovici leta od spomladi pričakovane in negotovi obeti se odražajo tudi v zadnjih napovedih rasti mednarodnih institucij za letošnje leto. ECB je septembra znižala napoved za evrsko območje za letos za 0,2 o. t. na 0,9 %. Glavni razlog za znižanje so, poleg šibke gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju, tudi kratkoročno slabši obeti glede investicij in izvoza. Za večino naših najpomembnejših trgovinskih partneric so bile septembra nižje tudi napovedi Consensus. Glede na pomladansko napoved je vmesne napovedi za evrsko območje znižal tudi OECD. Tabela 1: Obrestne mere denarnega trga in menjalni tečaj nacionalne valute za EUR Obrestne mere povprečje, v % sprememba, v b. t. 2013 IX 13 VIII 14 IX 14 IX 14/VIII 14 IX 14/IX 13 3-mesečni EURIBOR 0,220 0,223 0,192 0,097 -9,5 -12,6 3-mesečni LIBOR za USD 0,268 0,254 0,235 0,234 -0,1 -2,0 3-mesečni LIBOR za CHF 0,021 0,020 0,021 0,009 -1,2 -1,1 Tečaj povprečje sprememba, v % 2013 IX 13 VIII 14 IX 14 IX 14/VIII 14 IX 14/IX 13 EUR/USD 1,328 1,335 1,332 1,290 -3,1 -3,3 EUR/CHF 1,231 1,234 1,212 1,208 -0,3 -2,1 EUR/GBP 0,849 0,842 0,797 0,791 -0,8 -6,0 EUR/JPY 129,66 132,41 137,11 138,39 0,9 4,5 Vir: Euribor, ECB, preračuni UMAR. Tabela 2: Cene nafte in neenergetskih surovin Nafta povprečje sprememba, v % 2013 IX 13 VIII 14 IX 14 IX 14/VIII 14 IX 14/IX 13 Brent USD 108,56 111,60 101,61 97,21 -4,3 -12,9 Brent EUR 81,66 83,01 77,57 76,43 -1,5 -7,9 Surovine sprememba, v % 2013/2012 IX 14/VIII 14 IX 14/IX 13 Neenergetske surovine -1,2 -1,8 -3 Hrana 1,1 -3,5 -5,1 Kmetijske surovine 1,4 -1,0 2,8 Kovine -4,2 -0,4 -7,0 Vir: EIA, ECB, IMF, preračuni UMAR. 1 Kazalnik razpoloženja vodij nabave (Purchasing Managers Index). Slika 1: Vrednost kazalnika PMI v predelovalnih dejavnostih —•—EMU -Nemčija -Avstrija -----Italija -----Francija Vir:Markit Economics. Opomba: Vrednost več kot 50 nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje. ECB je ob nadaljevanju nizke inflacije in šibkejšem okrevanju gospodarstva septembra znižala ključne obrestne mere in napovedala dodatne nestandardne ukrepe. Obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja, odprto ponudbo Slika2: Napovedi Consensus za leto 2014 —•—EMU -Nemčija -Italija -----Francija -----Avstrija 0,0 (■OfOCOfOCOfOCOfOCOfOCOfO Š I i S" I t ^ > Š Š ° S i I i s- I i i > Slika 3: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic Slovenija -Portugalska Španija -Italija -----Irska .........Nemčija Vir: Consensus Forecasts. Vir: Bloomberg. Slika 4: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR Slika 5: Dolarske cene neenergetskih surovin -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,6 1,2 - cNrNmm'^'^ i i l I I I i I i I Vir: ECB,EIA, preračun UMAR. - Neenergetske surovine -Industrijske surovine Kmetijske surovine -----Kovine Hrana 260 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 1,4 80 60 1,0 40 0,8 20 mejnega depozita in mejnega posojila je ECB znižala za 10 bazičnih točk, na 0,05 %, -0,20 % in 0,30 %. Poleg tega je bila septembra izvedena prva avkcija v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO). Tako je bilo bankam z namenom povečanja kreditiranja nefinančnega zasebnega sektorja od skupno 400 mrd EUR, ki so na voljo v dveh avkcijah,2 na prvi dodeljenih 82,6 mrd EUR posojil3 z ročnostjo štirih let po obrestni meri 0,15 %. Razmeroma skromen interes bank ni presenetljiv glede na pogoje, vezane na ta ukrep,4 in negotovost pred zaključkom pregleda kakovosti evrskega bančnega sistema. ECB je napovedala tudi možnost dodatnih ukrepov. 2 Izvedba druge avkcije je načrtovana v decembru. 3 Slovenske banke so počrpale relativno majhen znesek sredstev. 4 Banka, ki sredstev ne nameni kreditiranju podjetij za namensko določene aktivnosti, bo morala ta sredstva po dveh letih vrniti. Gospodarska gibanja v Sloveniji Vrednosti večine kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se od sredine lanskega leta postopno krepijo. Nadaljevala se je rast realnega izvoza blaga, ki jo povezujemo z izboljšanjem mednarodnega okolja in tudi s povečanjem izvozne konkurenčnosti gospodarstva. Ta se kaže v nadaljnjem povečanju tržnega deleža blaga na svetovnem trgu, ki pa je še precej manjši kot pred začetkom krize. Prav tako se je še povečal obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, spodbujen z nadaljnjo rastjo v tehnološko zahtevnejših in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah. Povečal se je tudi prihodek v tržnih storitvah, prihodek v trgovini na drobno pa se ob manjših mesečnih nihanjih že od lanske pomladi giblje na zelo nizki ravni. Gradbena aktivnost se je nekoliko umirila, a je še vedno precej višja kot pred letom, kar je predvsem posledica visoke aktivnosti v gradnji komunalne infrastrukture v zadnjem letu v povezavi s črpanjem sredstev EU. Razpoloženje v gospodarstvu ostaja od maja letos na podobni, a bistveno višji ravni kot lani. Slika 6: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predel. dej. -----Vred. oprav. del v gradb. -Prih. v trgovini na drobno Vir: SURS, preračuni UMAR Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2013 VII 14/ VI 14 VII 14/ VII 13 I-VII 14/ I-VII 13 Izvoz, nominalono' 2,5 4,7 2,8 4,2 blago 1,8 4,3 5,3 5,1 storitve 5,6 6,5 -6,5 0,2 Uvoz, nominalno' -1,5 6,8 5,9 4,7 blago -1,9 4,8 5,3 3,4 storitve 1,4 18,3 9,2 14,3 Industrijska proizvodnja, realno -0,9 1,92 9,03 3,73 v predelovalnih dejavnostih -1,5 1,62 8,23 3,13 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -2,6 -2,12 24,83 35,43 Trgovina na drobno - realni prihodek -3,7 1,92 2,83 -0,33 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -0,3 1,82 5,53 3,13 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 'plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Julija se je nadaljevala rast realnega izvoza blaga, uvoz pa se je po rasti v predhodnih mesecih nekoliko zmanjšal (desez.).5 Rast izvoza, ki jo ob izboljšanju mednarodnega okolja povezujemo tudi z izboljšanjem izvozne konkurenčnosti, še naprej izhaja iz rasti v države članice EU, ki se je začela v drugem četrtletju lani. Izvoz blaga izven EU se po rasti v začetku leta v zadnjih mesecih 5 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. zmanjšuje, a je približno za desetino večji kot v letu 2008. Realni uvoz blaga je od marca beležil rast, julija se je nekoliko zmanjšal. Po originalnih podatkih je bil realni izvoz blaga v sedmih mesecih letos medletno večji za 5,6 %, uvoz pa za 2,2 %. Slika 7: Izvoz in uvoz blaga - realno -Izvoz -Uvoz Vir: SURS, preračuni UMAR Nominalni izvoz in uvoz storitev sta se tudi julija zmanjšala (desez.).6 Padec izvoza je bil tokrat predvsem posledica občutnega padca izvoza potovanj, ki bi ga lahko povezovali tudi s slabim vremenom v času turistične sezone. Zmanjšal se je tudi izvoz transporta in drugih storitev,7 izvoz ostalih poslovnih storitev, ki na mesečni ravni zelo niha, pa se Slika 8: Izvoz in uvoz storitev - nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev Vir: BS, preračuni UMAR 6 Po plačilnobilančni statistiki. 7 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo slabo petino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. Slika 9: Sprememba tržnih deležev na svetovnem trgu in v EU Okvir 1: Tržni deleži blaga v prvem polletju 2014 V letošnjem prvem polletju se je nadaljevala rast tržnega deleža blaga na svetovnem trgu. Potem ko se je v obdobju 2008-2012 zmanjšal za dobro petino, se je tržni delež na svetovnem blagovnem trgu v prvem polletju letos drugo leto zapored povečal. To kaže, da je bila ob povečanem uvoznem povpraševanju1 rast izvoza blaga lani in letos tudi posledica povečanja izvozne konkurenčnosti gospodarstva. V EU so se v prvem polletju letos tržni deleži povečali v večini najpomembnejših trgovinskih partneric: Nemčiji, Italiji, Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Poljski. Poleg tega smo zabeležili rast tudi na večini preostalih relativno manj pomembnih EU trgih.2 Zunaj EU sta se povečala tržna deleža v Rusiji in ZDA, ob zmanjšanju v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Na trgu EU so se v prvem polletju leta 2014 poleg primarnih proizvodov znova povečali tržni deleži večine proizvodov predelovalnih dejavnosti. Med slednjimi so najvišjo rast zabeležili izdelki, razvrščeni po materialu (4,3 %), predvsem pod vplivom kovin, papirja in kartona ter preje in tekstilnih izdelkov. Rast tržnih deležev kemičnih proizvodov, strojev in transportnih naprav ter raznih izdelkov je bila za približno polovico nižja. Spodbudili so jo številni po deležu v izvozu manj pomembni kemični proizvodi,3 električni stroji in naprave, specialni stroji ter razni gotovi izdelki,4 ob hkratnem zmanjšanju tržnih deležev za naš izvoz pomembnih medicinskih in farmacevtskih proizvodov, cestnih vozil in pohištva.5 Tržni delež primarnih proizvodov (17,9 %) se je povečal bistveno bolj kot tržni delež proizvodov predelovalnih dejavnosti (2,5 %), na kar so odločilno vplivali nafta in naftni derivati ter električna energija.6 Slika 10: Sprememba tržnih deležev v pomembnejših trgovinskih partnericah, prvo polletje 2014 30 25 20 Vir: SURS, Eurostat, WIIW, WTO, U.S. Census Bureau, preračuni UMAR Slika 11: Sprememba tržnih deležev v EU po pomembnejših odsekih SMTK1, prvo polletje 2014 15 12 9 # 6 t 3 f 0 K -3 -6 -9 -12 -15 IPli Ji! »i! NU H t n iiiiiiii i ?Ü Ü . .68 I ! i» Isft it S s Vir: SURS, Eurostat, preračuni K £ k ni UMAR. 35 10 5 0 -5 -10 -15 -20 1 Z dvo- in večodstotnim deležem v skupnem izvozu blaga v EU leta 2013. 1 Od zadnjega četrtletja lani še posebej iz EU. 2 Španskem, nizozemskem, belgijskem, grškem, irskem, luksemburškem, švedskem, latvijskem, litovskem, malteškem, romunskem in bolgarskem trgu. 3 Organskih in anorganskih kemičnih proizvodov, proizvodov za barvanje in strojenje, eteričnih olj, parfumerijskih in toaletnih izdelkov, plastičnih mas in njihovih izdelkov . 4 Vključno z obutvijo in oblekami. 5 Njihov delež v skupnem izvozu blaga je bil leta 2013 23,0 %. 6 Rast je bila posledica večjega obsega trgovanja z njimi v zadnjih letih (izvoz prej uvoženih proizvodov). je tokrat povečal. Uvoz storitev, ki se je povečeval od sredine lanskega leta, se v zadnjih mesecih zmanjšuje. Podobno kot pri izvozu se zmanjšuje uvoz potovanj, julija se je zmanjšal tudi uvoz ostalih skupin storitev, najbolj transporta. Po originalnih podatkih je bil v sedmih mesecih letos nominalni izvoz storitev medletno na podobni ravni (0,2 %), uvoz pa večji za 13,4 %. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je julija nadalje povečal. Rast se je nadaljevala v tehnološko zahtevnejših in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah. Proizvodnja v nizko tehnološko zahtevnih panogah je ostala na ravni predhodnega meseca. V prvih sedmih mesecih je bil obseg proizvodnje v večini dejavnosti večji kot v enakem obdobju lani. Lanske ravni so večinoma močneje presegle bolj na tuji trg usmerjene panoge. Več kot desetino večja je bila proizvodnja IKT opreme in električnih naprav ter proizvodnja v usnjarski industriji, za skoraj desetino večja pa proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas ter proizvodnja v lesni industriji (tudi zaradi odprave posledic žleda). Nekoliko Slika 12: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih -----Nizko teh. zaht.panoge —■— Sr. nizko teh. zaht. panoge -Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge -Predelovalne dejavnosti, skupaj 80 75 70 65 Vir: SURS, preračuni UMAR 105 8 100 ^ 98 ^ 96 Ji O O 94 ™ cn CN m m ro —j ro —j ro —j ro —j ro —j ro —j ro —j Vir: SURS, MZIP, preračuni UM AR. Izmed kazalnikov potrošnje gospodinjstev so se nekoliko povečale registracije novih osebnih vozil fizičnih oseb, še naprej se izboljšuje zaupanje potrošnikov. Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv stagnira od konca lanskega leta (desez.). Po večjem junijskem zvišanju se je v trgovini s trajnimi dobrinami11 tokrat nekoliko znižal. Pri tem se je nadalje okrepil v trgovini s pohištvom, znova pa zmanjšal v trgovini z gospodinjskimi napravami, ki pa se 10 Po konsolidirani bilanci javnega financiranja MF, brez štipendij. Od maja 2013 se namreč sredstva za štipendije izplačujejo iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv. 11 Prihodek v trgovini s pohištvom, gradbenim materialom in prihodek v trgovini z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah. zadržuje na precej višji ravni kot v začetku leta. Najvišjo raven po več kot letu dni je avgusta doseglo tudi število registracij osebnih vozil fizičnih oseb (desez.). Še zvišalo se je tudi razpoloženje potrošnikov, ki je bilo septembra na najvišji ravni od začetka krize. Razpoloženje v gospodarstvu od maja letos ostaja na podobni, a bistveno višji ravni kot lani. Še naprej se izboljšuje zaupanje potrošnikov, ki je bilo septembra najvišje v zadnjih šestih letih. Zaupanje v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih je bilo po rasti v prvem polletju v zadnjih dveh mesecih nekoliko slabše, v trgovini in storitvenih dejavnostih pa niha okrog ravni, doseženih ob koncu prvega polletja. Slika 19: Poslovne tendence - Gospodarska klima ■ Trg. na drobno Gradbeništvo - Predelovalne dej. - Storitvene dej. Potrošniki 20 10 0 -10 -20 ooooCftc^oo^-^-rNrNmm^r^r 1 t 1 t .1 i .1 i .1 i .1 i .1 i Vir: SURS, preračuni UMAR. Trg dela Izboljševanje razmer na trgu dela se je v zadnjih mesecih nadaljevalo. Število delovno aktivnih12 se je začelo skromno povečevati v drugem četrtletju lani, od letošnjega februarja pa se je rast še nekoliko okrepila. Julija se je njihovo število nadalje povečalo (za 0,2 %, desez.) in bilo medletno večje za odstotek. V prvih sedmih mesecih je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani večje zlasti v posameznih dejavnostih tržnih storitev,13 pri čemer izstopa povečanje v zaposlovalnih dejavnostih (za 40,3 %), in vjavnih storitvah (izobraževanje, zdravstvo). Večje je bilo tudi v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih ter drugih dejavnostih, zlasti zaradi večjega števila samozaposlenih. Število registriranih brezposelnih se od marca predvsem zaradi povečanega zaposlovanja zmanjšuje (desez.). Tudi 12 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 13 Večje je bilo v drugih raznovrstnih dejavnostih, strokovnih, znanstvenih in tehničnih, v informacijskih dejavnostih ter v prometu in skladiščenju. Nižje pa je bilo v finančni in zavarovalniški dejavnosti, trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter nekoliko v dejavnosti poslovanja z nepremičninami. 40 30 E -30 -50 92 90 88 30 86 Tabela 4: Tokovi v in iz evidence registrirane brezposelnosti I-XII 13 I-VIII 13 I-VIII 14 VIII 14 PRILIV 108.344 67.144 63.135 5.581 Iskalci prve zaposlitve 19.071 8.205 8.512 783 Iskalci ponovne zaposlitve (izgubili delo) 88.710 58.823 54.546 4.795 Stečaj podjetja 3.732 2.665 2.658 183 Poslovni razlog oz. prisilna poravnava 17.896 11.948 10.349 883 Prenehanje pogodbe za določen čas 54.004 35.547 33.066 2.892 Ostalo 13.078 8.663 8.473 837 Ostalo (prehodi med evidencami) 563 116 77 3 ODLIV 102.390 68.605 72.366 6.996 Brezposelni dobili delo 65.054 44.576 50.691 4.072 Javna dela 5.423 4.486 4.842 164 Samozaposlitev 5.789 2.983 2.152 182 Prehod v neaktivnost 13.295 7.967 7.317 1.002 Upokojitev 8.511 5.412 4.341 619 Kršitev obveznosti 14.772 9.913 7.751 1.209 Ostalo (prijava v druge evidence, ostalo) 9.269 6.149 6.607 713 Vir: ZRSZ. Slika 20: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 860 Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela 840 820 800 780 760 740 720 700 680 660 240 o 220 § 'E 200 S 180 S o o 160 _c 140 "§ o 120 g _Q 100 C ro 80 ž m 60 ž D 40 ** v % 2013 VII 14/ VI 14 VII 14/ VII 13 I-VII 14/ I-VII 13 Aktivno prebivalstvo -0,7 -0,2 0,7 0,4 Formalno delovno aktivni -2,0 0,2' 0,9 0,1 Zaposlene osebe -2,6 -0,1 0,8 0,2 Registrirani brezposelni 8,8 -0,7] -0,8 2,2 Povp. nominalna bruto plača -0,2 0,2] 1,7 1,1 zasebni sektor 0,6 0,5] 2,3 1,7 javni sektor -1,3 0,0] 1,1 0,4 v tem: sektor država -2,5 -0,T 1,2 0,0 2013 VII 13 VI 14 VII 14 St. registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 13,1 13,2 13,1 13,0 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.523,18 1.510,02 1.521,38 1.535,66 zasebni sektor (v EUR) 1.404,40 1.390,09 1.396,00 1.421,83 javni sektor (v EUR) 1.740,78 1.731,66 1.755,94 1.750,06 v tem: sektor država (v EUR) 1.716,48 1.694,69 1.741,45 1.714,98 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. Tabela 6: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2013 VII 13 VI 14 VII 14 2013/2012 VII 14/VI 14 VII 14/VII 13 I-VII 14/I-VII 13 Predelovalne dejavnosti 177,7 177,6 178,1 178,4 -5.235 231 708 136 Gradbeništvo 54,3 55,5 55,0 55,4 -5.541 341 -81 -287 Tržne storitve 333,1 333,4 339,8 340,1 -5.260 265 6.664 3.594 od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila mot. vozil 104,2 103,7 103,9 103,8 -3.656 -100 154 -1.033 Javne storitve 170,1 169,4 171,6 170,4 -1.489 -1.236 915 742 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 49,1 49,1 49,1 49,1 -1.559 -74 -92 -363 Izobraževanje 65,4 64,5 66,2 65,0 -71 -1.232 441 595 Zdravstvo in socialno varstvo 55,6 55,8 56,3 56,3 141 70 566 510 Drugo 58,4 58,4 57,5 57,7 1.121 145 -730 -3.295 avgusta se je nekoliko zmanjšalo, konec tega meseca je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 114.784 oseb, kar je 1,6 % manj kot pred letom. V prvih osmih mesecih se je v evidenco brezposelnih prijavilo manj oseb kot v enakem obdobju lani, kar je predvsem posledica manjšega priliva zaradi prenehanj pogodb za določen čas in iz poslovnih razlogov. Na strani odliva, ki je večji kot v enakem obdobju lani, je opazno večji zlasti odliv v zaposlitev. Nekoliko manj je bilo prehodov v neaktivnost, za petino manj pa kršitev obveznosti. Stopnja registrirane brezposelnosti se je avgusta nadalje znižala, a ostaja na visoki ravni (13,0 %, desez.). Povprečna bruto plača na zaposlenega se je julija nadalje zvišala (0,2 % desez.) in je izhajala le iz rasti v zasebnem sektorju. V tem se bruto plača zadnje leto in pol postopoma zvišuje, v javnem sektorju pa je po rasti v prvem polletju julija ostala nespremenjena. Pri tem se Slika 21: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Bruto plača na zaposlenega -----Zasebni sektor -Javni sektor ----- -v tem sektor država ------- -v tem javne družbe Slika 22: Rast bruto plače na zaposlenega po skupinah dejavnosti |jan.-jul.13 / jan.-jul.12 |jan.-jul.14 / jan.-jul.13 Dej.javnih Ost. tržne Gradbeništvo Trad. tržne stor. stor. (F) stor. (O-Q) (J-N;R-S) (G-I) Vir: SURS, preračuni UMAR. Industrija (B-E) je v sektorju država nekoliko znižala, v javnih družbah14 pa je ob precejšnjih mesečnih nihanjih tokrat beležila rast. V prvih sedmih mesecih je bila povprečna bruto plača v zasebnem sektorju medletno višja za 1,7 %, v javnem pa je bila podobna kot pred letom (0,4 %; sektor država 0,0 %, javne družbe 1,4 %). V skoraj vseh dejavnostih so se v povprečju prvih sedmih mesecev letos plače nekoliko povišale oziroma le rahlo znižale,15 medtem ko so se v enakem obdobju lani (z izjemo industrije) znižale. Izstopa predvsem rast povprečne bruto 14 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd. 15 Medletno nižja je ostala le še v Informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, poslovanju z nepremičninami, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ter drugih dejavnostih (S po SKD 2008). 4 3 2 0 2 -1 -2 -3 -4 1.800 1.700 1.600 1.500 1.400 1.300 m 1.200 Tabela 7: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2013 VII 2014 2013/ 2012 VII 14/ VI 14 VII 14/ VII 13 I-VII 14/ I-VII 13 Povprečna bruto plača na zaposlenega 1.523,18 1.535,66 -0,2 0,9 1,7 1,1 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.473,47 1.493,64 0,7 1,9 2,0 1,6 Industrija (B-E) 1.482,76 1.531,26 2,6 2,6 4,3 3,3 v tem: predelovalne dejavnosti 1.436,53 1.485,73 2,8 2,8 4,6 3,5 Gradbeništvo 1.188,38 1.209,25 -1,4 2,5 0,2 0,3 Tradicionalne storitve (G-I) 1.355,65 1.359,49 0,1 0,9 1,0 0,9 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.691,40 1.685,11 -1,3 1,8 0,2 0,1 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.670,91 1.662,47 -2,3 -1,6 0,9 -0,2 Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.727,19 1.752,38 -1,4 -0,2 1,6 0,4 Izobraževanje 1.621,86 1.592,81 -3,3 -2,8 0,7 -0,4 Zdravstvo in socialno varstvo 1.677,78 1.662,50 -2,0 -1,8 0,3 -0,6 plače v industriji16 (3,3 %), vključno s predelovalnimi dejavnostmi, in v nekaterih tržnih storitvah (raznovrstne poslovne, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter trgovina). V dejavnostih javnih storitev so bile plače medletno nižje poltretje leto, vendar je bilo znižanje zaradi začetka izplačil zadržanih napredovanj javnim uslužbencem17 aprila letos in preteka enega leta od uvedbe zadnjih varčevalnih ukrepov (junij 2013) le še minimalno. Cene Ob nadaljevanju šibkega povpraševanja in odsotnosti inflacijskih pritiskov iz mednarodnega okolja so bile cene življenjskih potrebščin septembra medletno znova nižje (-0,3 %). Na deflacijo so vplivale predvsem nižje cene neenergetskega blaga in energentov. Te so zaznamovale tudi inflacijo v evrskem območju, ki ostaja po prvih podatkih Eurostata še naprej zelo nizka (0,3 %). Slika 23: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju 8 7 6 5 f 4 C JS 3 "u 0 -100 -200 -300 -400 400 350 j= ro 300 o _r= 250 .5 200 CO CO C. rs rs m m 150 100 50 0 Vir: BS, preračuni UMAR Julija so se banke v tujini neto zadolžile. Neto tok tujih obveznosti (iz naslova kreditov, vlog in obveznic) je znašal več kot 180 mio EUR. Skoraj v celoti je bil posledica izdaje 300 mio EUR obveznic ene izmed bank, ki so jih Slika 33: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank Obveznice Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj ro ro ro ro ro ro Vir: BS, preračuni UMAR v veliki meri kupili tuji vlagatelji, medtem ko se je neto odplačevanje tujih kreditov in vlog nadaljevalo. V sedmih mesecih letos so se banke v tujini neto razdolžile za okoli 580 mio EUR, kar dosega le okrog dve petini ravni izpred enega leta. Obseg vlog gospodinjstev se še naprej povečuje, tokrat se je zmanjšal obseg vlog države. Obseg vlog gospodinjstev se je avgusta zvišal za skoraj 120 mio EUR. Gospodinjstva pretežen del letošnjega leta povečujejo predvsem vloge čez noč, medtem ko znižujejo zlasti kratkoročne vloge. Obseg vlog gospodinjstev se je v osmih mesecih letos povečal za okoli 655 mio EUR, v enakem obdobju lani pa se je znižal za več kot 300 mio EUR. Obseg vlog države se je avgusta znižal za približno 85 mio EUR, kot posledica manjšega obsega vlog čez noč, medtem ko se je obseg kratkoročnih vlog in vlog na odpoklic povečal. Kljub avgustovskemu znižanju je bil obseg vlog države v osmih mesecih letos medletno višji za 1,2 mrd EUR. Slabšanje kakovosti bančnih terjatev se je v zadnjih mesecih umirilo, delež terjatev z zamudami pa je še vedno na razmeroma visoki ravni. Delež vseh zamud se giblje okrog 18 %, obseg zamud nad 90 dni pa se je julija prvič po januarju znižal za približno 170 mio EUR in dosegel 6,0 mrd EUR, kar predstavlja 14,7 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema. Kljub julijskemu zmanjšanju se je obseg zamud, daljših od 90 dni, v sedmih mesecih letos27 povečal za več kot 450 mio EUR, kar je za dobro polovico manj kot v enakem obdobju lani. K manjšemu povečanju je največ prispevalo umirjanje slabšanja terjatev do domačih podjetij, medtem ko se je slabšanje kakovosti terjatev do tujcev letos celo pospešilo in je bilo z več kot 220 mio EUR za skoraj četrtino višje kot pred letom. Še naprej se umirja tudi oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev, ki je v sedmih mesecih letos Slika 34: Oblikovanje rezervacij in oslabitev ter delež zamud nad 90 dni v slovenskem bančnem sistemu Rezervacije in oslabitve -Delež zamud nad 90 dni (desna os) 500 450 400 350 300 cc 250 o E 200 > 150 100 20 18 16 14 12 10 > 8 6 4 2 0 Vir: BS, preračuni UMAR 26 Gre za prekvalifikacijo obveznosti iz neposrednih naložb v posojilo do nepovezane družbe in večjega zadolževanja enega izmed energetskih podjetij, ki sta po naši oceni k celotnim neto tokov prispevala 1,1 mrd EUR. 27 Prikazana je sprememba obsega na dan 31. 7. 2014 glede na dan 31. 12. 2013. 600 500 500 450 2.000 1.500 22 1.000 500 0 500 -1.000 50 0 -1.500 -50 Tabela 10: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 13 31. VIII 14 31. VIII 14/ 31. VII 14 31. VIII 14/ 31. XII 13 31. VIII 14/ 31. VIII 13 Krediti skupaj 26.176,0 25.067,4 -0,5 -4,2 -17,3 Krediti podjetjem in DFO 15.594,8 14.601,0 -0,8 -6,4 -25,4 Krediti državi 1.664,0 1.652,6 0,1 -0,7 -1,5 Krediti gospodinjstvom 8.917,3 8.813,8 0,1 -1,2 -2,7 Potrošniški 2.213,4 2.152,3 -0,7 -2,8 -8,2 Stanovanjski 5.306,5 5.331,5 0,1 0,5 1,5 Ostalo 1.397,3 1.330,0 1,3 -4,8 -9,1 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.588,1 15.243,8 0,8 4,5 3,4 Čez noč 6.446,6 7.176,9 2,5 11,3 11,1 Kratkoročno vezane 3.681,9 3.424,4 -1,6 -7,0 -9,6 Dolgoročno vezane 4.456,1 4.637,6 -0,1 4,1 3,3 Vloge na odpoklic 3,5 4,9 1,2 39,3 -17,3 Vzajemni skladi 1.854,6 2.106,7 3,4 13,6 17,9 Bančne vloge države skupaj 1.284,1 2.525,8 -3,2 96,7 -31,6 Čez noč 22,9 485,5 -34,1 2.021,3 17,0 Kratkoročno vezane 512,8 1.388,5 10,3 170,8 -18,9 Dolgoročno vezane 738,5 605,9 0,2 -18,0 -60,2 Vloge na odpoklic 9,8 45,9 306,6 366,6 -3,0 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. znašalo okoli 250 mio EUR, kar ne dosega niti polovice ravni iz enakega obdobja lani. Septembra so se donosnosti slovenskih 10-letnih državnih obveznic (2,65 %) in razmik do nemške referenčne obveznice občutno znižali (165 b. t.). Donosnost državnih obveznic se je v povprečju meseca znižala za 38 b. t. (in je dosegla najnižjo vrednost doslej), razmik do nemške obveznice pa za 36 b. t. Zniževanje donosnosti je bilo podobno kot Slika 35: Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice -Slovenija -Portugalska Španija -Italija -----Irska ----Francija 7 pri perifernih državah evrskega območja in pod vplivom avgustovskih napovedi ECB glede možnosti uvedbe dodatnih ukrepov za okrevanje gospodarske aktivnosti. Javne finance Javnofinančni primanjkljaj28 je v prvih sedmih mesecih letos znašal 947,1 mio EUR. Glede na sprejeti državni proračun, iz katerega izhaja tudi skoraj ves javnofinančni primanjkljaj, je tako že realizirana glavnina predvidenega letnega primanjkljaja. Medletno je bil primanjkljaj sicer nižji (za 370,0 mio EUR), kar je posledica višje rasti prihodkov, ki so lani v tem obdobju medletno upadli, od odhodkov. Rast prihodkov izhaja predvsem iz dviga stopenj davka na dodano vrednost, višjega izplena pri davku od dohodkov pravnih oseb po lanskem visokem negativnem poračunu, enkratnih nedavčnih prihodkov ter gospodarske rasti. Med odhodki so v prvih sedmih mesecih najvišjo medletno rast zabeležili izdatki za investicije in plačila obresti, največji padec pa izdatki za blago in storitve ter sredstva, izločena v rezerve. Javnofinančni prihodki so v prvih sedmih mesecih letos znašali 8,7 mrd EUR in bili za 506,5 mio EUR oz. 6,2 % višji kot v enakem obdobju lani. Medletno so bili višji tako davčni prihodki (brez socialnih prispevkov za 306,7 mio EUR oz. 7,4 %) in prispevki za socialno varnost (za 71,9 mio EUR oz. 2,4 %) kot nedavčni prihodki (za 149,9 mio EUR oz. 25,5 %). Prejeta sredstva iz EU so bila - potem ko je Evropska komisija marca letos zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti Vir: Bloomberg, preračuni UMAR. 28 Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka. Tabela 11: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-VII 2014 VII 2014/VII 2013 I-VII 2014/I-VII 2013 I-VII 2013 I-VII 2014 Javnofinančni prihodki - skupaj 8.711,4 -9,0 6,2 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 277,4 22,7 190,6 0,9 3,2 -Dohodnina 1.080,5 17,0 2,5 14,8 12,4 -Davek na dodano vrednost 1.802,8 3,0 8,8 19,6 20,7 -Trošarine 827,2 -26,4 -1,4 9,5 9,5 -Prispevki za socialno varnost 3.043,2 3,3 2,4 36,9 34,9 -Ostali javnofinančni prihodki 1.680,2 -32,1 5,8 18,3 19,3 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 12: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2013 2014 v mio EUR v % BDP Rast v % I-VII 14 v mio EUR I-VII 14/I-VII 13 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.725,1 41,7 -1,8 8.711,4 6,2 -Davčni prihodki 12.647,9 35,9 -3,6 7.493,8 5,3 -Davki na dohodek in dobiček 2.137,4 6,1 -19,5 1.357,2 18,0 -Prispevki za socialno varnost 5.127,2 14,5 -2,2 3.043,2 2,4 -Domači davki na blago in storitve 5.027,3 14,3 3,1 2.960,2 6,1 -Prejeta sredstva iz EU 938,2 2,7 11,0 438,4 -1,4 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.282,7 46,2 1,0 9.658,5 1,4 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.617,0 10,3 -3,0 2.129,8 -0,5 -Izdatki za blago in storitve 2.237,4 6,3 -5,7 1.276,2 -3,6 -Domače in tuje obresti 840,1 2,4 29,7 677,1 9,5 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.343,0 18,0 -0,6 3.775,0 0,1 -Investicijski odhodki 1.030,8 2,9 12,7 587,0 59,2 -Investicijski transferi 319,0 0,9 -0,3 104,9 -10,8 -Plačila sredstev v proračun EU 425,5 1,2 9,0 283,7 -4,1 Primanjkljaj -1.557,6 -4,4 38,3 -947,1 -28,1 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. pri določenih projektih začasno zaustavila povračila evropskih sredstev - medletno nekoliko nižja (za 6,4 mio EUR oz. 1,4 %). Ostale, manjše kategorije prihodkov (kapitalski prihodki, donacije in transferni prihodki) so bile medletno skupaj nižje za 15,6 mio oz. 27,4 %. Med davčnimi prihodki so v prvih sedmih mesecih najvišjo medletno rast zabeležili prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb (za 182,0 mio EUR oz. 190,6 %) in davka na dodano vrednost (za 146,3 mio EUR oz. 8,8 %). Visoka medletna rast pobranega davka od dohodkov pravnih oseb je povezana z lanskim negativnim poračunom tega davka, ki je sledil davčnim spremembam tekom leta 2012, večja realizacija davka na dodano vrednost pa izhaja pretežno iz zvišanja davčnih stopenj z julijem 2013, v manjši meri pa tudi iz krepitve davčne osnove.29 Ob medletni rasti mase bruto plač, dohodka iz dejavnosti in dohodkov iz kapitala je bil medletno višji tudi prihodek od dohodnine (za 26,6 mio EUR oz. 2,5 %). Uvedba novih davkov na loterijske srečke in finančne storitve v letu 2013 je medletno 29 Po naši oceni je povečanje davčne osnove posledica ukrepov za obvladovanje sive ekonomije in krepitve zasebne potrošnje. Slika 36: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki Okvir 3: Temeljni agregati sektorja država - 1. polletje 2014 in revizija letnih podatkov v skladu z ESR 2010 Tabela 13: Prihodki, izdatki in saldo ter dolg sektorja država po metodologiji ESR-2010 Podatki za prvo polletje in nova uradna ocena za letos kažejo, da bo primanjkljaj sektorja država1 nekoliko nižji kot lani, presegel pa bo ciljne vrednosti iz Programa stabilnosti 2014. Rast javnofinančnih prihodkov, ki smo jo beležili že lani, zaradi dviga stopenj DDV, povišanja nekaterih nedavčnih prihodkov in prilivov sredstev EU, se je v prvem polletju letos še nekoliko okrepila (2,7 % medletno), kar je večinoma posledica diskrecijskih oz. enkratnih ukrepov,2 v določeni meri pa tudi izboljšanja gospodarske aktivnosti. Izdatki (brez izdatkov za dokapitalizacije bank) so bili v prvem polletju letos za 2,3 % višji kot v enakem obdobju lani. V povezavi z visokimi ravnmi črpanja EU sredstev, pa tudi na osnovi lastnih virov, se je v prvem polletju letos pospešila rast investicijske dejavnosti države, znižali pa so se nekateri drugi izdatki (subvencije, izdatki za blago in storitve, sredstva za zaposlene, socialna nadomestila). Močno so se povečali tudi izdatki za obresti na javni dolg. Ob le nekoliko višji rasti prihodkov od izdatkov je bil primanjkljaj sektorja država (brez izdatkov za dokapitalizacije bank) v prvem polletju letos tako na podobni ravni kot v enakem obdobju lani (996 mio EUR oz. -5,5 % BDP glede na 1.001 mio EUR oz. -5,7 %). Zadnja uradna napoved primanjkljaja za leto 2014 (brez dokapitalizacij bank), v okviru poročanja v skladu s Postopkom o presežnem primanjkljaju znaša -3,6 % BDP, kar kaže, da bo primanjkljaj letos nižji kot lani, vendar višji, kot je bilo načrtovano v Programu stabilnosti - dopolnitev 2014 (-3,2 % BDP). Ocenjujemo, da bo to posledica nižje realizacije nekaterih prihodkov, kljub boljšim gospodarskim razmeram od spomladi pričakovanih, in višje ravni izdatkov od načrtovanih. Takšna gibanja nakazujejo, da bo za nadaljnjo konsolidacijo javnih financ v skladu s cilji Programa stabilnosti za leto 2015 potrebno čim prej sprejeti dodatne ukrepe (gl. tudi Ekonomski izzivi 2014). Skupni primanjkljaj, vključno z izdatki za dokapitalizacije bank, bo letos po zadnji uradni oceni znašal 4,5 % BDP. V % BDP 2010 2011 2012 2013 Prihodki 43,6 43,6 44,4 45,2 Izdatki 49,2 49,8 48,1 59,7 Primanjkljaj sektorja država -5,7 -6,2 -3,7 -14,6 Centralna država -5,1 -6,3 -3,6 -14,5 Lokalna država -0,2 0,1 0,1 -0,1 Skladi social. varnosti -0,3 0,0 -0,3 0,1 Primanjkljaj sektorja država brez enkratnih izdatkov* -5,5 -5,1 -3,6 -3,9 Primanjkljaj brez izdatkov finančne krize** -5,7 -5,6 -3,6 -4,5 Konsolidirani dolg države, stanje konec leta 37,9 46,2 53,4 70,0 Konsolidirani dolg države Vir: SI - Stat podatkovni portal - Nacionalni računi - Računi države - Temeljni agregati nacionalnih računov, 30. september 2014. Temeljni agregati nacionalnih računov, 30. september 2014. Opomba: *Brez izdatkov za dokapitalizacije bank in nefinančnih družb po podatkih MF; v letu 2013 enkratni dejavniki obračunsko vključujejo še poračun plač ter odškodnine izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva RS. ** Brez izdatkov za dokapitalizacije bank. Po reviziji je primanjkljaj sektorja država za leto 2013 ocenjen nekoliko višje kot v prvi oceni. Skupni primanjkljaj je znašal 5.259 mio EUR (14,6 % BDP), kar je za 70 mio EUR več kot po prvi oceni. Višje so bili ocenjeni prihodki in še bolj izdatki. Primanjkljaj, očiščen enkratnih izdatkov,3 je znašal 1.402 mio EUR oz. 3,9 % BDP, kar je prav tako več kot v predhodni oceni in več kot v predhodnem letu, ko je znašal 3,6 % BDP. Novi podatki temeljnih agregatov sektorja država so bili pripravljeni v skladu z revidiranim evropskim sistemom računov - ESR 2010. Nominalne vrednosti primanjkljaja in dolga sektorja država v posameznih letih se z novo metodologijo nacionalnih računov niso bistveno spremenile, sprememba pa je vplivala na raven nekaterih kategorij prihodkov in izdatkov. V primerjavi s predhodno metodologijo so prihodki države od davkov sedaj višji, saj vključujejo tudi prispevek DDV, ki ga Slovenija vplačuje v proračun EU. Na strani izdatkov se je v skladu z novo metodologijo najbolj povečala raven izdatkov za bruto investicije, ki sedaj upošteva tudi izdatke za raziskave in razvoj ter izdatke za oborožitev. 1 Primanjkljaj ter vsi prihodki in odhodki v Okvirju so po metodologiji ESR-2010. 2 Učinek povečanja stopenj DDV, povišanje trošarin na nekatere trošarinske izdelke, uvedba novega davka na loterijske srečke, zvišanje prispevnih stopenj in širitev prispevnih osnov za prispevke za zdravstveno zavarovanje za nekatere kategorije zavarovancev, povečanje nekaterih nedavčnih prihodkov (udeležba na dobičku javnih podjetij), enkratni prihodki od prodaje koncesijske dajatve za radijske frekvence za mobilno telefonijo idr. 3 Dokapitalizacije bank, tretja četrtina reforme plač v javnem sektorju ter odškodnine osebam izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva Slovenije. povečala prihodek od davkov na posebne storitve (za 28,5 mio EUR oz. za 35,1 %), dvig letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu pa priliv davka iz tega naslova (za 9,5 mio EUR oz. 11,7 %). Medletni padec so zabeležili prihodek od davkov na premoženje (-52,0 mio EUR oz. -41,9 %), kar je posledica zamud pri obračunavanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zaradi razveljavitve nepremičninskega zakona, ter vplačila trošarin (-11,9 mio EUR oz. -1,4 %) in carin (-4,6 mio EUR oz -9,3 %). Med nedavčnimi prihodki so v prvih sedmih mesecih najvišjo medletno rast zabeležili prihodki od premoženja (za 112,4 mio EUR oz. 60,9 %), in sicer zaradi enkratnega prihodka v obliki koncesnin za radijske frekvence mobilne telefonije (maja), in drugi nedavčni prihodki (za 64,7 mio EUR oz. 38,1 %). Glavnina povečanja slednjih je izhajala iz presežkov enotnega zakladniškega računa, vplačanih v državni proračun, in pozitivne tečajne razlike pri valutni zamenjavi državnih obveznic. Okvir 4: Črpanje kohezijskih sredstev v programskem obdobju 2007-2013, s poudarkom na letu 2014 Slika 37: Črpanje sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 (stanje 30. 6. 2014) ■ Pravice porabe ■ Podpisane pogodbe ■ Izplačila upravičencem Avtorizirani zahtevki za povračilo ■ Zaostanki ■ Dosežena realiz. glede na pravice porabe 2007-2013, 30. 6. 2014 A Dosežena realiz. glede na pravice porabe 2007-2014, 31. 12. 2013 100 V finančnem obdobju 2007-2013' je Slovenija razpolagala s 4,1 mrd EUR pravic porabe za izvajanje kohezijske politike (OP RR,2 OP RČV,3 OP ROPI4). Do konca letošnjega junija5 je bilo skupaj s sredstvi iz naslova dodatnih pravic porabe6 dodeljenih (podpisane pogodbe) 4,2 mrd EUR (102,5 % razpoložljivih sredstev). Najvišji odstotek dodeljenih sredstev glede na pravice porabe beleži OP ROPI (106,8 %), ki ima obenem najnižji odstotek realizacije (43,7 %). Za projekte OP RR je bilo dodeljenih 100,9 % (realiziranih 78,3 %), za OP RČV pa 97,3 % razpoložljivih pravic porabe (realiziranih 74,4 %). Upravičencem je bilo iz proračuna RS izplačanih 2,8 mrd EUR (69,6 % pravic porabe), avtoriziranih zahtevkov za povračilo pa je bilo 2,6 mrd EUR oz. 64,4 % pravic porabe. Letos je bilo v prvem polletju črpanje kohezijskih sredstev na podobni ravni kot lani. Odobrenih sredstev (podpisane pogodbe) je bilo v skupni vrednosti 407,9 mio EUR, iz državnega proračuna je bilo upravičencem izplačanih 71,7 % odobrenih sredstev (292,6 mio EUR), v proračun pa povrnjenih 69,7 % izplačanih sredstev (202,2 mio EUR). Zaostanki7 v celotnem programskem obdobju (01.01.2007-30.06.2014) znašajo 212,8 mio EUR in so se v primerjavi s stanjem 31. 12. 2013 povišali za 87,9 mio EUR.8 Gledano po statističnih regijah je bilo največ kohezijskih sredstev (1,0 mrd EUR oz. 74,3 % predvidenih izplačil) izplačanih Sloveniji kot celotni regiji (predvsem iz OP RR in OP RČV), najmanj pa Zasavski statistični regiji (40,7 mio EUR oz. 92,5 % predvidenih izplačil). Največ nepovratnih sredstev, namenjenih infrastrukturnim in okoljskim projektom, je bilo izplačano upravičencem v Pomurski statistični regiji (206,4 mio EUR oz. 24,1 % vseh izplačil za OP ROPI). OP RR OP RČV Vir: SVRK. OP ROPI V letu 2014 je Evropska komisija Sloveniji zaradi v revizijskem postopku ugotovljenih domnevnih napak v okviru OP ROPI in OP RR zadržala izplačilo kohezijskih sredstev.9 Ker se EU projekti financirajo po principu zalaganja iz državnega proračuna, so vsa zadržana sredstva že bila izplačana upravičencem (iz slovenskega proračuna) in se kohezijska politika v Sloveniji nemoteno izvaja. Zaradi prizadevanj Slovenije, da se sprostijo sredstva za t. i. neproblematične projekte, pri katerih ni bilo diskriminatornih pogojev, je EK sprostila prvo tranšo ustavljenih sredstev. Tako se pričakuje, da bo septembra v državni proračun povrnjenih 102 mio EUR, oktobra pa še 92 mio EUR. 1 Programsko obdobje 2007-2013 se je formalno zaključilo, zaradi pravila n+2/3 pa obdobje črpanja traja do konca 2015/16. 2 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov 3 Operativni program razvoja človeških virov. 4 Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. 5 Stanje 30. 6. 2014. 6 Dodatne pravice porabe so dodeljene za rezervne projekte v izogib morebitni izgubi nepovratnih evropskih sredstev pri projektih, katerim so sredstva že bila dodeljena, obstaja pa veliko tveganje, da do izvedbe ne pride. 7 Zaostanki so razlika med izplačanimi sredstvi upravičencem in avtoriziranimi zahtevki za povračilo. 8 Največ so se povečali zaostanki pri projektih OP ROPI, kar je pretežno posledica krize v gradbeništvu. 9 V marcu 2014 je EK ustavila plačila za projekte OP ROPI in OP RR v vrednosti 354,6 mio EUR zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri nadzoru in upravljanju s programi ter zaradi pomanjkljive transparentnosti javnih naročil. Javnofinančni odhodki so v prvih sedmih mesecih znašali 9,7 mrd EUR, kar je za 136,5 mio EUR oz. 1,4 % več kot v enakem obdobju lani. Medletna rast je izhajala pretežno iz večjih investicij (za 205,5 mio EUR oz. 42,3 %) in naraščajočih plačil obresti (za 58,8 mio EUR oz. 9,5 %). Ostale glavne kategorije odhodkov so bile medletno nižje oz. so približno ohranile lansko raven. Največji medletni padec je bil zabeležen pri izdatkih za blago in storitve (za 47,1 mio EUR oz. 3,6 %), opazno pa so bila nižja še sredstva, izločena v rezerve (za 34,4 mio EUR oz. 40,9 %). Medletno so bile nižje tudi subvencije (za 14,0 mio EUR oz. 4,2 %), in sicer zaradi skromnejših subvencij zasebnim, ne pa tudi javnim podjetjem, ter plače in drugi izdatki zaposlenim, skupaj s prispevki za socialno varnost (za 10,4 mio EUR oz. 0,5 %). Transferi posameznikom in gospodinjstvom so v prvih sedmih mesecih ohranili lansko raven (višji so bili za 1,9 mio EUR oz. 0,1 %), saj je bila medletna rast nekaterih odhodkov v tej kategoriji (odhodkov za pokojnine za 26,6 mio EUR oz. 1,1 %, transferov za zagotavljanje socialne varnosti za 10,3 mio EUR oz. 5,6 % in štipendij30 za 12,3 mio EUR oz. 38,5 %) uravnotežena s približno enakim skupnim padcem preostalih odhodkov te kategorije (transferov 30 Maja 2013 so se sredstva za štipendije začela izplačevati iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv. nezaposlenim, nadomestil plač, družinskih prejemkov in starševskih nadomestil ter drugih transferov). Avgusta je bil neto položaj državnega proračuna do proračuna EU (ob 15,1 mio EUR prihodkov3' in 20,9 mio EUR vplačil) negativen, na ravni letošnjega leta pa ostaja pozitiven. V prvih osmih mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela 450,9 mio EUR oz. 37,6 % po sprejetem proračunu za letos načrtovanih prihodkov, v EU proračun pa vplačala 304,7 mio EUR oz. 76,7 % vseh za letos predvidenih vplačil. Neto položaj državnega proračuna Slika 38: Prejeta sredstva iz proračuna EU v letih 2013 in 2014 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2014 (januar-avgust) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-december) do proračuna EU je bil tako pozitiven v višini 146,2 mio EUR (v enakem obdobju lani 155,6 mio EUR). Približno polovico (44,9 %) vseh prihodkov so predstavljala sredstva kmetijske in ribiške politike, ki beležijo najvišjo stopnjo realizacije glede na sprejeti proračun za leto 2014 (73,4 %). Prihodki iz strukturnih skladov so predstavljali 35,9 % vseh prejetih sredstev (z 31,8-odstotno realizacijo), prihodki iz Kohezijskega sklada pa 17,9 % (z le 20,6-odstotno realizacijo, ki je podobno kot pri OP RR nizka tudi zaradi zadržanja povračil s strani EU). Strukturni skladi Kohezijski sklad Skupna kmetijska politika Drugo 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Slika 39: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU za leti 2013 in 2014 ■Odstotek realizacije glede na sprejeti proračun 2014 ■Odstotek realizacije glede na rebalans proračuna 2013 Strukturni skladi Kohezijski sklad Skupna kmetijska politika Drugo 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 V % Vir: MF, preračuni UMAR. 31 Glavnino avgustovskih prihodkov so predstavljala sredstva strukturnih skladov (10,3 mio EUR), za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike smo prejeli 4,6 mio EUR, iz Kohezijskega sklada pa tokrat ni bilo prihodkov. Q) £ a Q) £ (0 -Q N Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2014-2015 Poročilo WEF32 o globalni konkurenčnosti držav za letošnje leto kaže, da se je uvrstitev Slovenije znova močno poslabšala. V letošnje poročilo je vključenih 144 držav, ki jih primerjajo po 114 kazalnikih, razdeljenih na tri sklope konkurenčnosti.33 Najvišje na lestvici se uvrščajo Švica, Singapur in ZDA, med prvimi desetimi državami je tudi pet članic EU. Te države odlikuje enakomerna razvitost vseh treh sklopov konkurenčnosti, še zlasti pa visoka razvitost področja inovacij in podjetniškega delovanja. Slovenija je v primerjavi z lanskim letom nazadovala za osem mest (z 62. na 70. mesto), med državami EU pa za dve mesti, na 25. mesto. Uvrstitev v zadnjem letu se je poslabšala v vseh treh sklopih konkurenčnosti. Ob upoštevanju socialne in okoljske komponente se Slovenija na lestvici trajnostne konkurenčnosti34 med državami EU uvršča precej višje (na 17. mesto). Na rezultate v raziskavi WEF močno vplivajo anketna vprašanja,35 saj med vprašanimi gospodarstveniki v Slika 40: Indeksa WEF globalne in trajnostne konkurenčnosti za države EU (poročilo 2014/15) Indeks globalne konkurenčnosti i Indeks trajnostne konkurenčnosti =E Vir: WEF. Indeks ima vrednosti med 0 in 7, več je bolje. Za Malto indeks trajnostne konkurenčnosti ni izračunan. 2 World Economic Forum. 33 Kazalnike je WEF razvrstil v 12 ključnih dejavnikov konkurenčnosti, ki so združeni v tri večje sklope. Osnovni dejavniki konkurenčnosti vključujejo področja institucij, infrastrukture, makroekonomske stabilnosti, zdravja in osnovnega izobraževanja. Sklop dejavnikov pospeševanja učinkovitosti sestavljajo visokošolsko izobraževanje in usposabljanje, učinkovitost na trgu blaga in dela, razvoj finančnih trgov, tehnološka pripravljenost ter velikost trga. Zadnji sklop predstavlja področje inovacij in podjetniškega delovanja. Metodologija že nekaj let ni bila bistveno spremenjena, zato so možne tudi primerjave med posameznimi leti. 34 Trajnostna konkurenčnost poleg globalne konkurenčnosti vključuje tudi socialne in okoljske kazalnike, kar omogoča spremljanje konkurenčnosti na daljši rok. Več informacij na http://www.weforum.org/content/pages/ sustainable-competitiveness/ 35 Število točk in uvrstitev sta odvisna predvsem od anket med gospodarstveniki. Od 114 kazalnikov jih je 80 mehkih (ankete), 34 pa sloni na statističnih podatkih, večinoma za leto 2013. Anketiranje je potekalo med februarjem in junijem letos. Sloveniji še naprej prevladuje nezadovoljstvo s trenutnimi gospodarskimi in političnimi razmerami ter možnostmi za poslovanje. Glavne ovire za poslovanje ostajajo omejen dostop do financiranja (20,5 % vprašanih v okviru raziskave WEF), neučinkovita državna birokracija (16,5 %) in visoke davčne stopnje (12,6 %). Rezultati raziskave WEF potrjujejo slabe uvrstitve tudi pri drugih mednarodnih raziskavah konkurenčnosti (npr. IMD, WB Governance Indicators). Tudi statistični podatki kažejo, da je Slovenija v obdobju od začetka krize zabeležila eno večjih poslabšanj izvozne konkurenčnosti med državami EU, vendar pa večina raziskav v zadnjem letu ne zaznava pozitivnih sprememb na tem področju.36 Slika 41: Glavne ovire za poslovanje podjetij v Sloveniji (anketa WEF) Dostop do financ Neučinkovita državna birokracija Davčne stopnje Omejevalna delovna zakonodaja Korupcija Nestabilnost politik Inflacija Ostalo 8 12 16 % odgovorov Na slabšo uvrstitev na področju osnovnih dejavnikov konkurenčnosti je v veliki meri vplivalo poslabšanje stanja v makroekonomskem okolju (za 46 mest na 98. mesto). V zadnjem letu so se v primerjavi z drugimi državami močno poslabšali nekateri kazalniki na področju javnih financ. Nadaljuje se tudi poslabševanje uvrstitev na področju institucij (za 7 mest na 75. mesto), saj so gospodarstveniki še naprej nezadovoljni z delovanjem javnih institucij. Pri tem izstopajo dolgotrajno reševanje sporov na sodiščih, potratnost javne porabe in neučinkovita državna regulacija (vse 133. mesto). Nizko je zaupanje v politiko (133. mesto), poslabšuje se tudi zaupanje v neodvisnost sodstva (91. mesto). Na vseh omenjenih področjih so se uvrstitve v času krize močno poslabšale in uvrščajo Slovenijo na rep držav EU. Problematična ostajajo tudi nekatera področja delovanja zasebnih institucij, npr. neučinkovitost nadzornih svetov in nizka zaščita malih delničarjev. Slovenija se še naprej uvršča med bolj konkurenčne države na področju infrastrukture (35. mesto) in zdravstva ter osnovnega izobraževanja (12. mesto), kjer se je uvrstitev nekoliko izboljšala. 6 Več v Poročilu o razvoju 2014, UMAR. 7 5 5 0 4 20 24 28 4 Vir: WEF 4 3 3 2 Slika 42: Primerjava uvrstitev med Slovenijo in gospodarstvi, katerih razvoj temelji na inovativnosti -Gospodarstva, katerih razvoj temelji na inovativnosti* ■Slovenija 2014/2015 Slovenija 2008/2009 Inovacije Institucije 7 Podjetniš ko delovanje // Velikost trga \ \ \ i h \ \ Tehnološ // \jl ka v \ pripravlje nost \ x Razvoj finančnih trgov Zdravje in osnovno izobraž. Učinkovit ost na trgu dela / Učinkovit ost na trgu blaga Vir: WEF. Opomba: * najbolje uvrščenih 10 držav. Višje št. točk je boljše, največ možnih je 7. Na področju pospeševanja učinkovitosti se je uvrstitev Slovenije še nekoliko poslabšala, kar je predvsem posledica počasnejšega sprejemanja strukturnih sprememb kot v drugih državah. Kriza je v preteklih letih precej poslabšala stabilnost bančnega sektorja v Sloveniji, saj so se poslabšali skoraj vsi kazalniki WEF, ki kažejo na učinkovitost in zaupanje v finančnem sektorju. Sanacija bank ob koncu lanskega leta je imela za enkrat še zelo omejen vpliv, saj je po mnenju gospodarstvenikov likvidnost bank v primerjavi z drugimi državami še vedno nizka (144. mesto), možnosti za pridobivanje finančnih sredstev v Sloveniji pa so še naprej zelo slabe. Kljub spremembi v letu 2013 je zelo slabo ocenjena delovnopravna zakonodaja na področju najemanja in odpuščanja delavcev (140. mesta), po mnenju gospodarstvenikov so davčne obremenitve plač visoke (137. mesto), fleksibilnost pri določanju plač pa nizka (127. mest). Še naprej ostajata visoki uvrstitvi na področju srednjega in visokega izobraževanja (25. mesto) ter tehnološke pripravljenosti (33. mesto). Uvrstitev se je v zadnjem letu znova poslabšala tudi na področju podjetniškega delovanja in inovacij. Po ugotovitvah WEF se še naprej poslabšujejo uvrstitve na področju podjetniškega delovanja, kjer je slabost predvsem premajhna razvitost podjetniških grozdov in nizka prisotnost na višjih stopnjah vrednostne verige. To kaže, da se podjetja neučinkovito in prepočasi prilagajajo novonastalim razmeram v domačem in mednarodnem okolju. Na področju inovacij ostaja v primerjavi z drugimi državami kakovost raziskovalnih institucij razmeroma visoka, izboljšuje pa se tudi sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in podjetji. Kljub temu gospodarstveniki kot slabše ocenjujejo sposobnost slovenskih podjetij za inoviranje in podporo javnega naročanja pri razvoju visokotehnoloških izdelkov. Kazalniki dohodkovne neenakosti in tveganja revščine Kazalniki dohodkovne neenakosti in tveganja revščine so se v letu 2013 poslabšali, izračunani pa so na osnovi porazdelitve dohodkov v letu 2012. Dohodkovna neenakost po razmerju kvintilnih razredov (80/20) se je v zadnjem letu povečala za 0,2 o. t. na 3,6, Ginijev količnik pa za 0,7 o. t. na 24,4 %. Prag tveganja revščine se je znižal za 3 %, kljub temu pa so se povečali vsi kazalniki stopnje tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine37 po upoštevanju socialnih transferjev in pokojnin se je povišala za 1 o. t. (na 14,5 %). Število ljudi pod pragom tveganja revščine se je povečalo za 20 tisoč (na 291 tisoč). Kljub poslabšanju ocenjujemo, da bo Slovenija tudi v letu 2013 v EU ostala med državami s podpovprečnim kazalnikom stopnje tveganja revščine in dohodkovne neenakosti.38 V gibanju dohodkov leta 2012 se odražajo večletna gospodarska kriza, ukrepi za javnofinančno konsolidacijo in zakonske spremembe na področju sistema socialne zaščite. Sredi leta 2012 je bil sprejet Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je posegel na številna področja z namenom javnofinančne konsolidacije. V tem letu se je začel uporabljati tudi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predstavlja reformo sistema socialnih transferjev. Prvič po dvajsetih letih se je realno znižala povprečna plača, nadaljevalo se je povečanje deleža prejemnikov minimalne plače, zmanjševanje zaposlenosti ter naraščanje brezposelnosti. Število izplačanih prejemkov iz javnih sredstev se je zmanjšalo za 14,6 %, čeprav sta se v pravico iz socialnega varstva preoblikovala varstveni dodatek in državna pokojnina, ki sta bila prej dostopna po pogojih ZPIZ-1 brez celovitega preverjanja upravičenosti glede na materialni položaj. Večje število upokojencev je prejemalo v povprečju za 1 % nižjo pokojnino, manjše število prejemnikov socialnih transferjev pa višje vrednosti socialnih transferjev. Mediana dohodka ljudi pod pragom tveganja relativne revščine se je v primerjavi z letom prej znižala za 18 EUR (-5 %), relativna vrzel tveganja revščine39 pa se je povečala za 1,3 o. t. (na 20,2 %). Omenjene zakonske spremembe in spremembe dohodkov so v letu 2013 zmanjšale vpliv socialnih transferjev na zniževanje stopnje tveganja revščine in pripeljale celo do povečanja stopnje tveganja revščine najbolj ogroženih skupin. Socialni transferji so nad prag tveganja revščine dvignili 10,8 % prebivalstva, kar je 0,9 o. t. manj kot leto prej, četudi so že v letih 2010 in 2011 veljali prvi interventni ukrepi, ki so omejili rast izdatkov za denarne prejemke iz programov socialne zaščite. Stopnja tveganja revščine se je v primerjavi z letom prej najbolj zvišala enostarševskim 37 Stopnja tveganja revščine kaže kolikšen delež prebivalstva s svojimi dohodki ne doseže praga tveganja revščine, ki znaša po metodologiji Eurostat 60 % mediane ekvivalentnega razpoložljivega neto dohodka vseh gospodinjstev ob upoštevanju OECD-jeve ekvivalenčne lestvice. 38 Med razpoložljivimi podatki za 16 držav je sicer Slovenija med osmimi državami, kjer se je stanje v letu 2013 poslabšalo. 39 Relativna vrzel tveganja revščine je razlika med pragom tveganja revščine in mediano ekvivalentnega dohodka oseb pod pragom tveganja revščine, izražena kot odstotek od praga tveganja revščine. Tabela 14: Osnovni kazalniki revščine in neenake porazdelitve dohodka , Slovenija, 2005-2013 Leto merjenja revščine in neenakosti porazdelitve dohodka 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 na osnovi dohodkov iz leta 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 število ljudi pod pragom revščine v tisoč 238 233 225 241 223 254 273 271 291 Stopnje tveganja revščine (v %): A celotno prebivalstvo (po pokojninah in socialnih transferjih) (%) 12,2 11,6 11,5 12,3 11,3 12,7 13,6 13,5 14,5 spremembe glede na predhodno leto ( v o.t.) -0,6 -0,1 0,8 -1,0 1,4 0,9 0,8 1,0 B pred socialnimi transferji*(%) 25,9 24,2 23,1 23,0 22,0 24,2 24,2 25,2 25,3 spremembe glede na predhodno leto ( v o.t.) -1,7 -1,1 -0,1 -1,0 2,2 0,0 1,0 0,1 C pred pokojnino in pred socialnimi transferji (%) 42,2 40,7 39,7 38,5 37,8 39,9 40,2 41,9 42,3 spremembe glede na predhodno leto ( v o.t.) -1,5 -1,0 -1,2 -0,7 2,1 0,3 2,0 0,4 vpliv pokojnin (C-B) ( v o.t.) 16,3 16,5 16,6 15,5 15,8 15,7 16,0 16,7 17,0 vpliv socialnih transferjev (B-A) ( v o.t.) 13,7 12,6 11,6 10,7 10,7 11,5 10,6 11,7 10,8 Prag tveganja revščine za samsko osebo (EUR/mesečno) 440 466 495 545 593 587 600 606 593 spremembe glede na predhodno leto ( v %) 5,9 6,3 10,0 8,9 -1,1 2,2 1,0 -2,1 za štiričlansko družino (EUR/mesečno) 924 978 1.040 1.144 1.246 1.232 1.260 1.273 1.254 relativna vrzel tveganja revščine**(v %) 19,1 18,6 19,4 19,3 20,2 20,2 19,9 19,1 20,4 mediana dohodka ljudi pod pragom revščine (EUR/mesečno) 356 379 399 440 473 468 481 490 472 spremembe glede na predhodno leto ( v %) 6,6 5,3 10,1 7,7 -1,1 2,6 2,0 -3,7 Neenakost porazdelitve dohodka razmerje kvintilnih razredov (80/20) 3,4 3,4 3,3 3,4 3,2 3,4 3,5 3,4 3,6 Ginijev količnik 23,8 23,7 23,2 23,4 22,7 23,8 23,8 23,7 24,4 Vir: SURS. Opombe: * Pokojnine so vštete med dohodke. **Relativna vrzel tveganja revščine je razlika med pragom tveganja revščine in mediano ekvivalentnega dohodka oseb pod pragom tveganja revščine, izražena kot odstotek od praga tveganja revščine. gospodinjstvom (za 4,3 o. t na 30,1 %), povečala pa se je tudi v gospodinjstvih dveh odraslih z več otroki (za 1,4 o. t.). Posebej so ogrožena enočlanska gospodinjstva, še zlasti žensk, starejših od 75 let, ki se jim je stopnja tveganja revščine povečala za 2 o. t. na 33,5 %. Prav ti razlogi so vplivali na sprejetje sprememb socialne zakonodaje v letu 2013, ki naj bi te pomanjkljivosti odpravile (realnejšemu in ugodnejšemu upoštevanju dohodka in materialnega položaja vlagatelja). V primerjavi z letom prej se je stopnja tveganja močno povečala tudi mladim moškim v starosti 18-24 let, ki so sicer med najmanj ogroženimi. Stopnja tveganje revščine za omenjeno skupino je v letu 2013 Slika 43: Stopnje tveganja revščine izbranih socioekonomskih skupin, 2005-2013 —•— Dva odrasla, brez vzdrževanih otrok -Dva odrasla s tremi ali več otroki -----Ena odrasla oseba z mladoletnim otrokom -----Enočlansko, 64 let in manj -Enočlansko, 65 let in več Slika 44: Stopnja tveganja revščine po starostnih skupinah in spolu, 2012-2013 Moški, 25-29 Ženske, 25-29 Moški, 60+ Ženske, 50-64 Ženske, 30-64 Ženske, 25-49 Moški, 25-49 Moški, 75+ Moški, 65+ Moški, 30-64 MOŠKI SKUPAJ Moški, 18-24 Moški, 50-64 Moški, 0-17 VSI SKUPAJ Moški, 0-15 Ženske, 0-15 Ženske, 18-24 Ženske, 0-17 ŽENSKE SKUPAJ Ženske, 60+ Ženske, 65+ Ženske, 75+ 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Vir: SURS. 10 15 20 V % Vir: SURS. 50 40 30 20 0 0 5 0 5 25 30 35 znašala 13,7 % oz. 3,3 o. t. več kot leto prej, predvsem zaradi poslabšanja položaja mladih na trgu dela. Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji in pokojninami se je povečala le za 0,4 o. t. (leto prej za 1,7 o. t.) in je z 42,3 % najvišja v zadnjih devetih letih. Relativno majhno povečanje stopnje v zadnjem letu je po naši oceni lahko tudi posledica končanja prehodnega obdobja postopnosti dviga minimalne plače. Ta je v letu 2012 za vse zaposlene znašala 763,06 EUR bruto oz. 584,3 EUR neto in je bila le 8,7 EUR pod pragom tveganja revščine. K ohranjanju socialne zaščite prebivalstva prispevajo največ pokojnine in dodatki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Stopnja tveganja revščine z upoštevanjem pokojnin (a brez socialnih transferjev) se je povečala le za 0,1 o. t. S 1. 1. 2013 je sicer stopil v veljavo nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v letu pred tem je bilo povečanje števila prejemnikov pokojnin največje doslej. Kljub rasti števila prejemnikov pa so se izmed treh glavnih vrst pokojnin nominalno povečali le izdatki za starostne pokojnine, in še ti (zaradi neusklajevanja, zmanjšanja letnega dodatka in drugih interventnih ukrepov) za manj kot število prejemnikov. Javni izdatki za pokojnine so se v letu 2012 zaradi sklopa varčevalnih ukrepov tako prvič realno znižali. Povprečna pokojnina, ki je bila že leto prej pod pragom tveganja revščine, se je leta 2012 realno znižala za dodatnih 3,5 % (t. j. bolj kot se je znižal prag tveganja revščine). Kljub temu pa ostaja vpliv pokojnin na zniževanje stopnje tveganja revščine močan in čedalje večji; brez upoštevanja pokojnin bi bila stopnja tveganja revščine višja za 17 o. t. (učinek je bil višji kot leto prej). íü O a a c >u \A (U Pomembnejši kazalci 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Jesenska napoved 2014 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -7,8 1,2 0,6 -2,6 -1,0 2,0 1,6 1,6 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.166 36.220 36.868 36.006 36.144 36.931 37.755 38.789 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.714 17.678 17.960 17.506 17.550 17.899 18.277 18.761 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.200 20.600 21.200 21.400 21.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)' 86,2 84,2 84,3 83,7 82,7 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 35.673 35.868 36.558 35.737 35.877 36.266 37.240 38.256 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in fiksni tečaj 2007) 35.350 35.725 36.473 35.509 35.702 36.053 37.009 37.927 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,1 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 13,0 12,7 Stopnja brezposelnosti, anketna 5,9 7,3 8,2 8,9 10,1 10,0 9,9 9,4 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -6,1 3,5 2,2 -1,8 0,5 1,4 1,2 1,1 Inflacija2, povprečje leta 0,9 1,8 1,8 2,6 1,8 0,3 0,6 1,2 Inflacija2, konec leta 1,8 1,9 2,0 2,7 0,7 0,6 1,1 1,3 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -16,6 10,1 7,0 0,3 2,6 3,7 4,3 4,9 Izvoz proizvodov -17,0 11,9 8,2 0,0 2,8 4,3 4,8 5,1 Izvoz storitev -14,8 3,4 2,5 1,5 1,8 1,2 2,5 4,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) -18,8 6,6 5,0 -3,9 1,4 3,1 4,2 4,5 Uvoz proizvodov -19,8 7,4 6,0 -4,6 2,2 2,2 4,3 4,5 Uvoz storitev -12,8 2,5 -0,4 0,2 -3,1 9,0 3,7 4,3 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -173 -50 146 1.026 2.101 2.024 2.128 2.221 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,5 -0,1 0,4 2,8 5,8 5,5 5,6 5,7 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 40.318 40.723 40.100 41.264 39.930 43.929* - delež v primerjavi z BDP, v % 111,5 112,4 108,8 114,6 110,5 Razmerje USD za 1 EUR 1,393 1,327 1,392 1,286 1,328 1,353 1,332 1,332 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,9 1,0 -0,1 -3,0 -3,9 0,5 1,3 1,8 - delež v BDP, v %4 54,7 55,9 55,8 56,2 54,1 53,2 52,9 52,9 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,4 0,1 -1,3 -1,5 -1,1 -0,4 -1,0 -1,1 - delež v BDP, v %4 20,1 20,4 20,5 20,5 20,4 19,3 18,9 18,4 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -22,0 -13,7 -4,6 -8,9 1,9 4,5 2,5 0,5 - delež v BDP, v %4 24,3 21,2 20,2 19,2 19,7 20,3 20,6 20,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2014). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec julija 2014. Proizvodnja 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 1,3 -1,1 -0,9 -1,6 -0,4 -2,3 -2,6 -1,7 -1,1 1,6 2,5 4,6 3,1 -6,7 5,2 -4,9 B Rudarstvo -7,9 -7,4 1,3 -2,3 -3,5 -13,3 6,7 -9,6 -7,1 16,8 -2,4 33,9 1,4 -5,8 1,2 -17,9 C Predelovalne dejavnosti 1,1 -2,3 -1,5 -3,0 -2,1 -3,1 -3,9 -2,0 -1,4 1,2 3,0 3,2 1,6 -8,4 4,7 -5,5 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 5,0 10,5 3,9 12,7 16,1 6,1 7,0 1,9 3,2 3,1 0,1 13,6 16,2 9,8 11,8 2,3 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -24,8 -16,8 -2,5 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -10,5 -3,4 22,8 36,7 38,6 -14,4 -6,4 -22,5 -26,1 Stavbe -39,7 -17,3 -20,4 -6,7 -18,1 -30,0 -40,9 -25,1 -16,6 5,1 6,5 9,1 -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 Gradbeni inženirski objekti -15,3 -16,6 6,3 -20,9 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 1,7 27,1 52,5 52,2 -15,7 1,2 -15,0 -27,2 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 3,2 -3,4 0,1 -5,3 -5,9 -7,8 -2,9 -1,8 3,9 1,8 -9,5 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 9,7 -7,5 9,5 -8,0 -5,8 -7,5 -0,1 0,4 13,4 24,9 13,0 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,3 -3,6 -1,0 -4,3 -4,9 -5,6 -7,1 2,1 -2,2 3,2 2,4 -1,1 -3,7 -10,3 -3,4 -5,4 Realni prihodek v trgovini na drobno 1,5 -2,2 -3,7 -2,7 -2,7 -5,8 -7,0 -2,6 -4,6 -0,7 -0,8 -0,8 -0,8 -6,6 -4,1 -5,8 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 7,0 -6,3 4,7 -7,2 -10,1 -5,3 -7,2 11,1 3,4 11,6 8,6 -1,6 -10,8 -17,9 -2,1 -4,5 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 6,0 0,8 -0,2 -0,6 1,4 -1,3 -5,1 1,1 -1,4 4,7 6,2 3,2 2,8 -5,4 4,9 -2,1 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 5,3 1,2 0,3 1,2 1,2 1,9 -3,4 -1,5 2,9 0,6 -2,0 -14,0 2,5 -1,4 -3,5 9,3 Domači gostje, prenočitve 0,5 -4,9 -3,4 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 0,5 -3,4 -8,1 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 Tuji gostje, prenočitve 9,1 5,6 2,8 5,1 6,3 8,1 -0,6 0,9 5,6 0,7 -0,6 -17,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 Nominalni prihodek v gostinstvu 3,7 -1,1 -1,4 0,5 -0,4 -3,7 -6,1 -3,0 0,5 2,9 3,0 3,6 0,6 -2,9 -4,2 -0,3 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 478,9 480,4 478,4 110,4 128,4 134,5 104,4 111,1 123,2 139,6 113,6 122,8 37,9 43,3 47,1 41,0 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -7 -17 -13 -16 -19 -19 -15 -14 -13 -12 -8 -2 -19 -21 -22 -20 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 -11 -5 -11 -14 -13 -9 -6 -4 -3 -1 3 -14 -16 -15 -14 v gradbeništvu -46 -41 -22 -45 -39 -39 -30 -23 -18 -17 -14 -9 -37 -40 -41 -40 v storitvenih dejavnostih 1 -12 -12 -8 -14 -17 -12 -12 -11 -11 -4 7 -14 -16 -19 -19 v trgovini na drobno 8 2 1 4 1 -4 -3 1 6 2 5 7 -2 8 -7 -5 potrošnikov -25 -35 -33 -36 -39 -36 -29 -34 -34 -35 -29 -25 -36 -46 -38 -37 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2012 2013 2014 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 -7,5 -0,1 -0,7 -6,5 2,8 -2,5 -5,1 1,2 -5,7 0,8 -1,6 -0,4 8,0 1,6 0,3 5,5 3,2 2,3 8,5 8,4 - - -24,9 -11,6 9,9 23,2 -4,0 -11,0 -13,7 2,4 -1,1 -21,7 -8,0 6,0 74,1 31,1 -0,3 -30,0 73,1 17,9 9,2 -19,6 - - -9,1 -1,3 -0,9 -8,7 2,5 -2,7 -5,5 1,1 -6,7 0,6 -2,2 -0,4 7,7 2,0 0,5 6,1 1,2 0,2 8,3 7,6 - - 4,9 11,3 0,0 10,2 6,1 0,7 -0,9 1,9 1,7 6,2 5,1 -1,3 5,5 -4,8 -0,9 6,3 12,6 19,1 9,3 20,4 - - -14,8 -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 -5,3 -5,9 28,2 31,4 6,8 34,5 28,8 44,4 44,0 44,5 29,5 24,8 - - -35,4 -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -14,1 -19,1 -19,6 -11,4 10,8 3,1 0,8 6,2 4,7 7,9 8,8 16,6 3,3 16,1 - - -2,1 -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 3,5 11,0 2,2 -5,5 31,8 41,5 6,3 49,1 41,1 63,0 60,8 57,2 41,6 28,9 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -7,9 -4,9 -8,6 -7,7 2,7 1,2 2,5 -4,3 -3,4 1,4 2,2 2,7 4,8 2,2 1,9 3,2 2,6 -3,1 -2,6 8,6 - - -7,4 -4,4 -9,4 -7,2 -1,8 -2,0 -4,0 -5,2 -4,6 -3,9 -0,9 -1,4 0,1 -1,1 -0,6 -0,6 3,3 -2,9 -2,5 3,5 - - -9,2 -5,7 -7,4 -8,5 11,3 6,8 15,4 -2,7 -0,2 14,0 8,4 10,4 16,3 8,8 6,9 10,1 1,5 -3,4 -2,8 19,4 - - -6,5 1,6 -5,6 -10,9 5,8 -0,9 -1,3 0,7 -4,6 -0,2 2,3 1,8 10,2 5,1 5,2 8,4 6,0 0,0 3,4 6,5 - - 2,2 -10,5 0,2 0,6 -11,6 9,2 -2,4 3,4 2,2 3,2 4,0 -3,2 0,1 -0,4 -3,4 -2,1 7,8 -2,9 4,8 -5,1 - - -0,7 -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 -4,6 -3,5 4,3 -2,3 -0,9 -6,9 -5,7 2,4 -3,6 1,0 -1,3 -7,7 - - 4,9 -10,8 2,5 9,3 -15,0 13,3 2,6 4,8 5,8 6,4 3,8 -4,0 1,1 4,3 -0,2 -5,8 15,5 -4,9 8,3 -3,8 - - -6,6 -7,4 -3,5 -7,3 -2,7 -3,1 -3,3 0,9 -0,6 1,3 3,9 0,7 4,1 1,4 2,3 5,2 4,5 3,0 3,5 1,7 - - 46,3 33,9 32,2 38,4 37,5 38,7 34,9 45,1 37,1 41,0 49,3 41,7 48,5 38,4 36,0 39,2 42,6 39,4 40,7 48,0 - - -16 -16 -15 -13 -14 -15 -14 -14 -12 -12 -13 -11 -12 -9 -9 -6 -5 0 -1 1 -2 -1 -10 -11 -8 -8 -9 -5 -4 -5 -3 -4 -5 -2 -1 -3 0 1 1 3 6 7 2 1 -35 -30 -30 -31 -25 -22 -21 -23 -15 -16 -17 -16 -19 -16 -17 -9 -15 -4 -7 -7 -11 -11 -14 -12 -13 -11 -9 -14 -14 -11 -9 -13 -13 -10 -11 -5 -6 -2 4 10 7 8 7 6 0 2 -9 -2 -5 -8 16 14 0 3 14 -6 -2 10 2 3 3 17 2 12 5 6 -34 -30 -31 -26 -26 -38 -38 -38 -33 -32 -35 -35 -34 -30 -30 -27 -29 -25 -22 -19 -21 -15 Trg dela 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 934,7 920,2 913,4 923,7 915,2 915,2 912,9 913,8 910,5 916,5 912,9 919,8 917,4 914,5 913,8 918,0 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,0 810,0 793,6 816,5 809,1 801,7 789,2 795,0 794,4 795,8 784,2 799,6 810,5 808,4 808,3 807,1 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,8 37,0 38,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,4 31,7 37,1 37,2 37,4 37,6 37,5 V industriji in gradbeništvu 272,9 263,1 252,2 266,3 263,1 257,5 249,9 252,5 253,5 252,9 249,0 252,9 264,0 263,2 262,2 261,1 - v predelovalnih dejavnostih 184,8 182,9 177,7 184,1 182,5 180,4 177,8 177,6 177,5 177,8 177,3 178,2 182,9 182,5 182,1 181,8 - v gradbeništvu 67,8 59,8 54,3 61,6 60,1 56,9 52,0 54,6 55,7 54,6 51,5 54,6 60,5 60,2 59,6 59,0 V storitvah 512,3 510,0 503,2 512,4 508,6 506,8 502,0 503,6 502,8 504,6 503,5 509,7 509,3 507,9 508,5 508,5 - v javni upravi 51,4 50,7 49,1 51,2 50,8 50,0 49,3 49,3 49,1 48,9 48,7 49,0 50,8 50,8 50,7 50,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 118,8 120,9 121,0 121,6 120,3 121,0 120,7 121,1 120,5 121,6 121,6 122,4 120,3 119,8 120,8 121,1 ZAPOSLENI (C)1 729,1 717,0 698,7 722,7 716,2 708,4 696,1 700,0 699,6 699,2 693,8 703,5 717,7 715,6 715,2 713,7 V podjetjih in organizacijah 671,8 662,6 647,6 667,4 661,4 655,1 645,8 648,5 647,9 648,1 645,2 653,1 662,8 660,9 660,5 659,2 Pri fizičnih osebah 57,2 54,5 51,1 55,4 54,8 53,3 50,2 51,5 51,7 51,1 48,6 50,4 55,0 54,7 54,7 54,5 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,9 93,0 94,9 93,8 92,9 93,3 93,1 95,0 94,7 96,6 90,4 96,1 92,8 92,8 93,1 93,4 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,7 110,2 119,8 107,2 106,1 113,5 123,7 118,8 116,1 120,7 128,8 120,2 106,9 106,1 105,4 110,9 Ženske 52,1 52,2 57,4 51,0 50,9 53,8 57,0 56,7 57,0 58,9 61,2 59,4 51,2 50,9 50,5 53,3 Mladi (do 26. leta) 12,9 11,9 13,8 10,8 10,1 14,0 14,2 13,0 12,3 15,6 16,1 14,2 10,2 10,1 10,1 14,2 Starejši od 50 let 39,0 38,2 38,9 38,1 37,4 38,1 40,7 39,3 38,1 37,3 39,0 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 Osnovnošolska izobrazba ali manj 39,5 33,3 34,2 32,9 31,8 33,2 36,5 34,1 32,6 33,6 36,4 33,8 32,1 31,7 31,5 32,2 Brezposelni več kot 1 leto 50,2 55,2 55,4 55,1 54,5 53,9 54,4 54,3 55,0 57,7 60,7 59,9 54,6 54,6 54,3 54,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 36,3 33,9 33,0 33,2 31,5 33,0 39,3 33,7 30,3 28,7 32,7 26,2 32,1 31,4 31,2 31,5 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 11,8 12,0 13,1 11,6 11,6 12,4 13,5 13,0 12,8 13,2 14,1 13,1 11,7 11,6 11,5 12,1 Moški 11,4 11,5 12,5 11,1 11,0 11,9 13,4 12,5 11,9 12,4 13,5 12,1 11,0 11,0 10,9 11,4 Ženske 12,4 12,6 13,8 12,3 12,3 13,0 13,8 13,7 13,8 14,1 14,8 14,2 12,4 12,4 12,3 12,9 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 2,7 5,3 6,0 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -6,0 -1,9 9,3 2,7 -9,4 1,3 -0,8 -0,6 5,4 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,4 16,3 19,1 1,9 3,0 9,0 3,7 2,6 3,4 9,4 4,2 2,7 0,8 0,8 1,4 6,3 Izgubili delo 82,2 90,3 88,7 17,9 20,9 28,9 27,1 18,5 19,6 23,5 25,9 17,3 8,0 5,6 7,3 8,4 Brezposelni dobili delo 61,0 58,3 65,1 14,0 13,5 13,5 17,2 18,1 15,8 14,1 20,7 20,5 4,0 4,0 5,5 4,9 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 32,8 43,1 37,3 11,1 10,7 11,8 9,2 9,1 9,2 9,9 6,8 8,8 3,5 3,3 3,8 4,3 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 35,6 33,9 30,5 34,4 33,9 33,2 32,6 31,7 29,8 27,8 26,3 25,7 33,8 33,9 33,9 33,6 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,8 3,7 3,3 3,7 3,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,0 2,9 2,8 3,7 3,7 3,7 3,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2012 2013 2014 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 916,5 911,0 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 916,7 917,5 915,3 911,4 913,0 914,4 920,2 919,8 919,4 918,0 805,0 792,9 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 798,0 798,2 791,3 781,6 783,3 787,7 796,6 800,1 802,1 801,8 37,4 37,4 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 38,5 38,4 38,4 31,6 31,7 32,0 36,8 37,0 37,3 37,5 259,5 251,9 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 254,8 254,6 249,3 248,3 248,5 250,0 252,0 253,3 253,4 253,9 181,2 178,4 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 178,1 178,3 177,0 177,1 177,4 177,5 178,1 178,4 178,1 178,4 58,1 53,5 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 56,1 55,8 52,0 51,1 50,7 52,6 53,9 54,8 55,0 55,4 508,1 503,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 504,7 505,3 503,7 501,7 503,1 505,7 507,8 509,7 511,4 510,4 50,2 49,6 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 48,8 49,0 48,9 48,6 48,7 48,9 48,9 49,0 49,1 49,1 121,3 120,6 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 121,6 121,8 121,3 121,1 121,7 122,1 122,3 122,5 122,5 121,3 711,6 699,9 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 701,7 701,5 694,4 691,5 693,0 696,9 700,8 704,0 705,6 705,1 657,7 648,3 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 649,7 649,9 644,8 643,1 644,8 647,8 651,0 653,6 654,7 654,1 53,9 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 52,0 51,7 49,6 48,5 48,2 49,1 49,8 50,4 51,0 51,0 93,4 93,1 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 96,3 96,7 97,0 90,1 90,3 90,7 95,8 96,1 96,5 96,7 111,5 118,1 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 118,7 119,3 124,0 129,8 129,8 126,7 123,6 119,7 117,4 116,2 53,3 54,9 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 58,5 58,7 59,4 61,4 61,2 61,0 60,3 59,1 58,6 58,9 14,0 13,8 14,4 14,4 13,8 13,1 13,1 12,6 12,5 12,2 12,1 15,3 15,6 15,9 16,2 16,3 15,8 15,1 14,1 13,3 12,6 37,1 40,2 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 37,0 36,8 37,9 39,2 39,1 38,8 38,4 37,6 37,1 36,9 32,5 35,0 36,7 36,8 35,9 35,1 34,0 33,2 32,9 32,7 32,3 32,7 33,0 35,2 36,5 36,9 35,7 34,7 33,7 33,2 32,5 53,6 53,8 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 56,6 57,1 59,4 61,0 60,6 60,5 60,7 59,9 59,2 59,0 31,9 35,6 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 28,2 28,0 29,9 33,8 33,0 31,3 27,4 26,0 25,2 24,7 12,2 13,0 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 13,5 14,2 14,2 13,9 13,4 13,0 12,8 12,7 11,6 12,7 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 12,1 12,1 13,0 13,7 13,7 13,2 12,6 12,1 11,7 11,4 12,9 13,3 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 14,0 14,1 14,2 14,9 14,8 14,7 14,4 14,2 14,0 14,2 0,6 6,6 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,6 4,7 5,8 -0,1 -3,0 -3,1 -4,0 -2,3 -1,2 1,8 0,9 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 6,0 2,0 1,4 1,7 1,4 1,2 1,0 0,8 0,9 0,8 8,2 12,2 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 7,2 7,0 9,3 13,1 6,6 6,2 6,1 5,3 5,8 6,6 5,1 3,4 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 5,4 5,2 3,5 6,2 6,0 8,5 7,3 7,2 6,0 5,4 4,3 3,2 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 3,8 3,3 2,8 2,8 2,1 1,9 3,0 2,8 3,0 3,1 33,3 32,7 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 28,5 27,9 27,1 26,4 26,3 26,2 26,0 25,7 25,4 25,0 3,6 3,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0 3,0 2,9 2,9 2,9 2,8 2,8 2,8 2,7 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 2,0 0,1 -0,2 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 0,6 0,9 1,1 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 3,1 -1,1 0,8 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 0,0 3,0 0,4 -0,3 1,3 -1,9 -3,9 2,5 B Rudarstvo 3,8 3,6 -2,0 10,6 2,2 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 -2,4 2,9 8,3 1,4 5,4 -0,2 1,5 C Predelovalne dejavnosti 3,9 2,5 2,8 2,5 2,0 2,3 1,6 2,9 3,0 3,6 3,9 2,8 4,3 1,3 0,3 5,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2,3 3,3 3,0 3,9 4,9 -0,5 6,2 2,8 3,6 -0,1 5,2 -1,1 4,0 2,6 8,3 7,8 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja -0,1 0,1 0,7 -0,5 0,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 1,3 -0,2 2,2 4,0 -0,1 -2,6 2,2 F Gradbeništvo 2,0 -2,5 -1,4 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 -1,4 -0,1 0,7 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 2,8 0,8 0,4 1,6 0,0 -0,3 -0,2 0,0 0,6 1,2 1,3 1,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 H Promet in skladiščenje 2,7 -0,4 -0,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 0,8 0,9 0,0 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 I Gostinstvo 2,1 -0,8 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 0,9 0,6 0,1 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,9 -0,4 -1,4 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 -1,4 -2,8 1,7 0,8 -1,2 -3,1 0,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 0,6 1,1 0,1 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 0,3 -0,2 2,7 1,8 1,8 3,0 3,5 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 -0,6 -0,3 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 0,2 -0,8 -1,1 0,1 -1,0 -1,1 0,1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -0,4 -1,1 -2,4 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 -2,6 0,1 0,5 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,5 0,7 0,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 0,7 0,7 0,9 3,3 2,7 -0,1 0,0 -2,5 1,4 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 0,3 -1,8 -1,4 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 -0,6 -0,9 1,2 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 P Izobraževanje 0,2 -3,3 -3,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 -1,3 -1,2 -0,1 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,7 -1,3 -2,0 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -1,4 -1,2 -0,2 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti -0,7 -2,8 -3,0 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -1,0 -0,4 -0,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 S Druge dejavnosti 0,9 -0,9 -0,4 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 0,9 -1,4 -0,7 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -0,1 -1,2 1,0 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,6 1,4 0,8 0,8 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 Realni (deflator HICP) -1,0 -1,1 1,3 -1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 2,2 1,3 0,5 0,7 -1,6 -1,5 -0,5 -1,1 Realni (deflator ULC) -2,3 -2,9 -1,9 -3,2 -3,5 -2,7 -2,2 -1,3 -0,9 -3,3 -2,3 USD za EUR 1,3917 1,2856 1,3282 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,3611 1,3602 1,3658 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2012 2013 2014 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 -2,4 -0,7 -0,3 -1,7 -1,0 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 0,4 0,7 0,3 0,7 0,7 1,6 0,4 1,0 0,5 1,7 1,7 -5,9 -2,0 1,8 -4,6 0,2 0,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 0,9 1,9 6,2 -1,7 2,3 0,9 2,1 -2,3 -0,8 1,8 1,7 -18,0 10,4 0,6 1,1 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 -13,0 3,3 -8,1 19,1 -0,9 7,2 10,4 7,3 10,1 0,5 1,4 3,5 0,3 1,1 4,4 2,3 2,0 3,4 2,0 3,7 2,4 4,4 3,9 4,0 5,3 2,4 2,5 1,8 4,3 4,6 -6,6 -0,5 5,0 2,6 10,9 6,6 0,7 1,3 10,0 3,1 -2,1 7,4 -0,9 -5,9 1,8 11,9 2,3 -1,2 -0,9 -1,0 -0,1 -7,0 1,5 2,7 -1,1 -0,8 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,7 0,9 0,8 2,2 0,2 0,5 -1,3 1,1 0,8 4,8 2,7 -6,8 -4,6 -1,2 -3,0 -2,9 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 0,9 -1,1 -2,5 -0,5 -1,4 0,5 0,6 1,0 0,8 0,3 0,2 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 0,4 -0,5 0,6 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 1,3 1,5 0,8 0,8 2,2 1,1 0,2 1,6 0,9 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 -0,8 0,7 0,3 -0,4 1,7 0,3 -4,7 2,5 -2,7 3,0 1,3 0,8 0,5 -0,1 -0,5 0,6 0,9 -0,9 -1,4 -2,4 -1,3 -0,2 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 -0,1 0,8 -0,6 2,4 -0,1 1,4 0,5 0,0 -1,3 1,7 1,6 -7,1 1,6 -1,1 -0,5 -0,1 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 -0,6 -1,1 -2,3 -0,9 -0,8 -0,5 -6,9 3,6 0,2 1,5 0,9 -4,0 0,3 -1,0 -3,6 -1,6 0,4 3,5 -0,1 4,0 -1,4 1,0 2,7 -3,0 1,5 0,3 0,3 -1,1 2,8 4,3 0,8 0,3 -2,3 -1,6 -0,4 -2,1 -0,7 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 0,5 0,4 -0,4 -1,1 -0,9 -0,5 -1,6 -1,6 -0,3 -0,1 -1,9 -1,0 -0,3 -3,5 -2,8 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 0,3 -2,1 -2,6 -3,0 -1,6 -0,3 2,3 -0,2 -1,7 3,4 2,9 -1,1 0,5 -0,5 -4,3 -2,3 1,4 0,0 0,9 0,8 0,2 1,3 1,0 2,1 -0,3 3,2 3,8 2,8 2,2 3,2 2,5 3,6 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 -0,6 0,8 -1,0 -1,5 -1,5 -0,8 -0,3 0,8 0,9 1,9 1,6 -5,8 -5,3 -5,9 -5,0 -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -1,4 -1,1 -0,8 -1,5 -1,2 -0,5 -0,4 0,6 0,7 -3,0 -0,4 -2,7 -2,5 -1,6 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 -0,4 -1,8 -1,3 -1,4 -1,1 -0,8 -0,6 0,7 0,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 -0,9 -1,4 -0,5 -1,1 -0,4 0,8 -1,6 -0,7 -1,7 0,8 -1,0 -4,0 -1,9 -0,8 -0,1 -0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -1,2 0,9 -0,5 2,3 -1,6 -1,0 -1,7 -2,1 -0,7 0,8 0,3 -1,7 -0,9 0,1 0,4 0,1 0,2 0,4 1,1 1,6 2,0 1,3 1,3 1,5 1,5 0,9 0,7 1,3 1,1 1,0 0,3 0,3 -1,3 -0,1 0,8 1,3 0,5 0,4 0,5 1,6 2,7 2,7 1,3 1,3 1,5 1,2 0,8 0,0 1,2 0,7 1,0 0,4 -0,3 1,2828 1,3119 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 1,3493 1,3704 1,3610 1,3659 1,3823 1,3813 1,3732 1,3592 1,3539 Cene 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 CPI, medletna rast v % 1,8 2,6 1,8 2,5 2,9 2,6 2,3 1,5 2,1 1,1 0,5 0,6 2,9 3,3 2,7 2,3 Hrana in brezalkoholne pijače 4,4 4,1 3,6 4,2 3,9 4,4 4,4 3,6 4,1 2,3 1,0 -0,6 3,7 4,0 4,3 4,2 Alkoholne pijače in tobak 5,7 6,5 7,0 5,1 7,2 9,5 10,6 7,5 7,4 3,0 2,7 4,4 7,1 7,0 9,6 9,5 Obleka in obutev -1,5 -0,2 0,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -0,8 -0,9 -1,0 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 Stanovanje 5,6 3,8 3,1 4,2 4,4 1,8 2,1 2,9 2,8 4,6 1,4 0,3 4,2 5,2 2,7 1,5 Stanovanjska oprema 2,7 0,1 -1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 -0,6 -0,9 -0,2 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 Zdravje 1,6 0,4 -0,5 1,4 0,2 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,1 -0,1 0,7 0,2 0,3 0,3 0,4 Prevoz 1,0 3,3 0,3 3,2 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,5 -0,4 -0,2 1,9 4,5 4,7 3,9 3,3 Komunikacije 1,2 -2,4 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 -0,1 -1,4 -0,5 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 Rekreacija in kultura -1,5 1,4 0,1 1,2 1,2 0,4 -0,3 -0,5 0,6 0,4 0,4 -0,1 1,2 1,2 0,1 0,9 Izobraževanje 1,7 2,9 2,6 1,3 4,3 4,8 4,6 4,6 1,4 -0,1 -0,1 -0,2 5,9 5,7 4,8 5,0 Gostinske in nastanitvene storitve -6,8 4,5 6,5 2,5 3,7 9,4 9,2 8,8 7,0 1,6 0,9 1,7 0,9 8,9 9,1 9,7 Raznovrstno blago in storitve 2,2 2,4 1,3 1,2 3,3 2,8 2,4 2,7 0,5 -0,5 1,8 1,9 3,7 3,7 3,1 2,9 HICP 2,1 2,8 1,9 2,5 3,2 3,0 2,7 1,8 2,2 1,1 0,6 0,8 3,1 3,7 3,2 2,8 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,3 2,0 1,6 1,8 2,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,2 1,3 1,3 2,0 2,0 1,9 1,8 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,5 0,9 0,0 0,8 0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 -0,6 -0,8 -1,1 0,4 0,7 0,8 0,7 Domači trg 3,8 1,0 0,3 0,9 0,9 1,2 1,1 0,3 0,1 -0,3 -1,0 -1,4 0,8 0,9 1,2 1,3 Tuji trg 5,3 0,7 -0,2 0,7 0,4 0,1 0,4 0,2 -0,6 -0,9 -0,6 -0,8 0,1 0,6 0,4 0,1 Na evrskem območju 6,1 0,1 -0,4 0,2 0,1 -0,5 0,4 0,0 -0,7 -1,3 -1,4 -1,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 Izven evrskega območja 3,6 2,0 0,3 2,0 1,3 1,5 0,6 0,7 -0,3 0,0 1,1 0,8 1,3 1,6 1,7 1,8 Indeks uvoznih cen 5,4 1,9 -0,4 1,2 1,3 3,2 0,8 -0,5 -0,3 -1,5 -2,1 -1,4 1,1 2,7 2,9 3,7 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 10,9 12,7 0,2 12,5 14,5 11,6 5,6 0,1 -0,7 -4,1 -4,6 -0,2 14,6 18,8 14,7 10,4 Naftni derivati 11,9 13,0 1,7 12,7 14,4 12,6 6,4 0,4 0,4 -0,4 -0,9 4,2 14,4 19,4 15,8 11,4 Promet 1,1 1,6 11,3 0,0 0,0 5,7 8,6 8,6 17,3 10,9 14,6 15,8 0,0 0,0 0,0 8,6 Ostale regulirane cene2 0,0 -0,6 -1,5 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 1,5 2,2 5,7 0,1 0,1 -3,0 -1,1 Regulirane cene skupaj 2,8 9,2 1,2 9,5 11,0 8,9 4,3 0,5 1,0 -0,8 -1,0 2,6 11,0 14,0 10,1 8,5 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2012 2013 2014 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 2,7 2,4 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 1,3 0,7 0,8 0,1 0,6 0,4 0,7 0,8 0,0 -0,3 4,7 5,2 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 2,2 2,2 1,6 0,9 0,4 0,0 -0,9 -1,0 -1,1 -1,5 9,4 11,2 10,7 10,0 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 3,0 3,0 2,6 2,7 2,6 2,4 4,9 6,0 3,5 3,5 0,8 1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 0,1 -2,9 -2,2 -3,2 2,5 -0,6 -1,1 -1,3 -0,5 1,7 1,3 0,7 2,8 2,9 3,3 2,8 2,5 3,4 2,7 2,1 3,9 4,8 5,2 3,6 0,4 0,1 -0,9 0,4 1,3 0,2 -0,5 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 -0,4 -0,4 -0,9 -1,4 -0,5 -0,7 -0,1 0,4 -0,7 -1,6 -2,3 0,2 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 0,2 -0,2 -0,4 0,4 0,7 0,8 0,6 -0,7 -1,0 3,4 2,0 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -0,3 0,1 -0,9 0,2 1,3 2,3 2,1 0,8 -0,2 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 -0,5 -1,5 -1,6 -1,3 -1,4 -1,2 -0,9 0,6 -2,0 -3,1 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,2 0,9 0,4 -0,1 0,7 0,3 0,0 0,5 -0,4 -0,3 -0,3 -0,5 4,7 4,6 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 9,3 9,3 9,2 9,0 8,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 1,5 1,4 0,6 0,9 1,3 1,4 2,0 1,7 1,1 1,2 2,4 2,4 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 1,0 -3,2 1,7 1,7 1,9 1,9 1,9 1,7 1,6 1,5 3,1 2,8 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 0,9 0,2 0,6 0,5 1,0 1,0 0,3 0,0 2,0 1,9 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,4 0,7 1,2 1,1 1,6 1,3 1,4 1,4 0,8 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 -1,0 -0,9 -1,4 -1,1 -0,9 -0,6 -0,6 1,0 1,1 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,2 -1,0 -1,2 -0,2 -0,3 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,7 -0,6 -0,9 -0,4 -1,2 -0,7 -0,5 -0,2 0,0 -0,8 -0,8 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 -1,4 -1,2 -1,8 -1,2 -2,0 -1,4 -1,2 -1,2 -0,5 1,1 1,0 0,6 0,2 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 0,8 0,8 1,1 1,3 0,6 0,9 0,9 1,9 1,3 3,0 2,1 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 -0,9 -1,5 -2,0 -2,7 -1,9 -1,1 -1,2 -1,1 -0,8 9,8 7,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,8 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 -3,8 -2,5 -3,4 -5,7 -4,6 -2,9 0,9 1,3 0,2 -1,9 10,5 8,1 7,7 3,6 -0,8 -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 1,6 0,8 -2,5 -0,9 1,5 6,0 5,2 4,1 1,4 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 17,3 17,3 17,3 17,3 8,0 8,0 14,6 14,6 14,6 15,8 15,8 15,8 7,3 7,3 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 0,8 0,8 3,7 1,4 1,4 6,4 6,4 4,2 3,6 2,3 8,1 5,6 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 -0,1 0,1 -2,0 -1,2 0,6 3,6 3,6 1,9 0,0 Plačilna bilanca 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 1 Q2 7 | 8 | 9 | 10 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun 146 1.026 2.101 241 288 474 499 607 499 497 357 574 49 49 189 192 Blago1 -957 -171 645 -45 60 24 129 242 252 23 293 305 48 -72 84 43 Izvoz 21.450 21.631 22.026 5.559 5.283 5.424 5.367 5.635 5.433 5.590 5.698 5.865 1.829 1.606 1.848 1.961 Uvoz 22.407 21.802 21.381 5.604 5.223 5.400 5.239 5.393 5.181 5.567 5.404 5.560 1.781 1.679 1.764 1.918 Storitve 1.476 1.720 1.960 420 493 402 496 527 551 387 359 488 136 176 180 179 Izvoz 4.842 5.081 5.366 1.210 1.467 1.299 1.202 1.310 1.535 1.320 1.176 1.374 502 500 466 463 Uvoz 3.365 3.361 3.406 789 974 897 706 783 984 933 817 886 366 323 285 285 Dohodki -524 -540 -564 -165 -195 -37 -56 -192 -234 -83 -219 -258 -109 -31 -55 -7 Prejemki 936 698 503 188 173 206 124 110 130 139 153 158 54 55 64 58 Izdatki 1.460 1.238 1.066 354 368 243 180 302 364 221 372 416 163 86 119 65 Tekoči transferi 151 16 60 30 -70 85 -70 30 -70 170 -76 39 -26 -24 -21 -22 Prejemki 1.404 1.409 1.462 366 284 411 335 359 296 472 327 388 111 85 88 90 Izdatki 1.253 1.392 1.402 335 355 326 405 328 366 302 403 349 137 109 109 113 Kapitalski in finančni račun -474 -991 -2.822 -211 -468 -421 -868 -695 -696 -562 -539 -689 -30 -221 -217 -334 Kapitalski račun -85 41 109 44 4 -16 31 -4 5 76 0 -39 20 1 -18 -2 Finančni račun -389 -1.032 -2.931 -255 -472 -404 -900 -691 -702 -639 -539 -650 -50 -223 -199 -332 Neposredne naložbe 633 168 -599 91 84 -152 -101 -649 68 83 66 507 87 -29 26 -46 Domače v tujini -85 226 186 124 43 16 -25 118 62 32 -11 -80 15 44 -15 -5 Tuje v Sloveniji 718 -58 -786 -33 41 -168 -76 -767 6 51 76 587 73 -73 41 -40 Naložbe v vrednostne papirje 1.839 -222 3.982 120 -982 1.564 130 2.100 -425 2.176 3.102 1.185 -644 -152 -187 1.674 Finančni derivativi -155 -89 -32 -21 -31 -15 -20 13 -10 -15 2 14 -9 -3 -19 -7 Ostale naložbe -2.777 -920 -6.276 -439 478 -1.820 -976 -2.136 -252 -2.912 -3.551 -2.348 556 -35 -43 -1.980 Terjatve -1.490 -1.514 -2.263 -78 237 -217 -1.225 -845 66 -258 -1.854 -2.231 131 159 -54 -290 Komercialni krediti -49 64 -16 -38 108 340 -364 -51 90 308 -243 -81 15 158 -65 -28 Posojila -55 -313 -19 -95 84 -304 23 -176 88 45 80 37 40 51 -8 17 Gotovina, vloge -1.341 -1.218 -2.069 31 0 -127 -867 -545 -120 -536 -1.638 -2.153 46 -66 20 -128 Ostale terjatve -46 -47 -159 24 45 -126 -17 -73 7 -76 -54 -35 30 15 0 -151 Obveznosti -1.287 595 -4.013 -361 241 -1.603 249 -1.290 -317 -2.654 -1.697 -117 424 -194 11 -1.689 Komercialni krediti 107 268 -159 138 -94 62 -300 93 -200 247 -175 73 -6 -144 57 5 Posojila -1.234 -723 409 -227 -173 -202 373 599 -532 -31 -361 -76 -79 -63 -30 13 Vloge -169 1.026 -4.246 -288 530 -1.503 188 -1.981 429 -2.883 -1.176 -117 527 12 -9 -1.726 Ostale obveznosti 9 24 -16 17 -22 40 -12 -2 -15 12 15 3 -17 1 -6 18 Mednarodne denarne rezerve2 72 31 -5 -6 -21 19 67 -19 -83 30 -157 -8 -41 -3 23 26 Statistična napaka 328 -35 721 -30 180 -53 369 88 197 66 181 115 -19 172 28 141 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.042 2.112 2.163 569 514 552 521 533 531 579 552 590 172 164 179 193 Blaga za vmesno porabo 12.008 12.138 12.425 3.101 3.019 2.955 3.051 3.159 3.115 3.100 3.261 3.286 1.052 935 1.032 1.116 Blaga za široko porabo 6.950 6.811 6.960 1.734 1.604 1.788 1.673 1.824 1.672 1.791 1.776 1.871 554 460 590 610 Uvoz investicijskega blaga 2.505 2.402 2.573 584 570 687 646 667 564 696 642 684 217 163 190 219 Blaga za vmesno porabo 14.107 14.005 13.635 3.578 3.410 3.382 3.457 3.448 3.282 3.448 3.318 3.391 1.175 1.096 1.140 1.244 Blaga za široko porabo 5.943 5.671 5.906 1.400 1.350 1.486 1.392 1.485 1.475 1.554 1.518 1.600 442 447 461 530 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: ]Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2012 2013 2014 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7 227 55 81 102 316 271 114 222 150 152 197 187 95 214 75 -7 289 252 122 199 167 98 -117 -53 58 123 132 -21 131 154 9 89 59 -4 -33 87 52 154 142 -3 165 163 1.926 1.537 1.710 1.731 1.926 1.956 1.839 1.840 1.964 1.545 1.924 2.023 1.905 1.662 1.851 1.816 2.030 2.006 1.875 1.984 2.069 1.828 1.654 1.763 1.673 1.803 1.824 1.861 1.708 1.810 1.536 1.835 1.964 1.908 1.695 1.764 1.763 1.877 1.864 1.878 1.819 1.906 142 82 166 120 210 167 181 178 195 198 158 151 125 112 100 94 165 158 174 157 131 412 424 388 352 461 426 434 450 526 530 479 453 408 459 383 347 446 448 464 462 492 270 342 222 232 251 259 252 272 331 332 322 302 283 348 283 253 281 290 291 305 361 -14 -16 -4 -3 -48 -51 -60 -81 -157 -36 -41 -24 -19 -39 -67 -78 -74 -79 -76 -104 -75 59 90 39 39 46 35 35 39 46 45 39 39 44 56 51 48 55 50 54 54 56 72 106 43 42 94 86 95 120 203 80 81 63 63 95 118 126 128 129 130 157 131 1 106 -28 -73 31 23 14 -7 -43 -19 -8 2 -7 175 -45 -75 44 31 27 -19 -52 108 212 86 96 153 140 116 103 101 92 102 103 89 280 78 87 161 161 133 94 81 108 105 114 169 122 116 102 110 145 111 110 101 95 106 124 162 117 130 106 113 133 -312 225 -412 -99 -357 -295 -132 -267 -109 -290 -297 -446 -117 1 -83 66 -522 -254 -83 -351 -256 -29 14 12 7 12 12 -14 -1 16 0 -11 22 9 45 1 0 -2 7 -29 -17 19 -283 211 -424 -106 -369 -307 -118 -266 -125 -290 -287 -468 -126 -45 -84 66 -520 -261 -54 -335 -274 32 -138 22 -1 -122 -695 0 45 151 -22 -61 232 -100 -49 31 83 -49 222 163 121 26 42 -21 21 22 -68 20 50 47 19 14 29 50 9 -27 -25 9 6 -49 37 -68 6 -10 -117 2 -24 -54 -715 -50 -2 132 -36 -90 182 -109 -22 56 74 -54 271 126 189 20 -55 -56 -155 16 270 -142 2.589 -346 -130 -90 -204 -24 1.828 372 410 2.740 -47 950 215 20 330 -2 -6 -15 -2 -4 18 -14 9 -6 -2 -2 -5 -1 -9 1 3 -2 12 0 2 -4 -270 429 -298 -130 -547 495 -2.719 88 -58 -179 -15 -671 -1.847 -394 -464 -2.645 -442 -1.452 -421 -474 -628 -443 516 -350 -302 -573 -231 -448 -166 -73 166 -27 -501 -137 379 -469 -1.210 -176 -1.296 -354 -582 -360 38 330 -61 -85 -217 -25 55 -80 -2 182 -89 -53 20 341 -57 -102 -84 -107 82 -55 14 -49 -272 2 8 13 -67 -68 -42 9 75 3 -33 -15 94 -12 28 64 -32 22 47 70 -428 429 -286 -225 -356 -70 -441 -34 -79 -99 58 -346 -94 -97 -358 -1.169 -111 -1.117 -441 -595 -454 -4 29 -5 1 -13 -69 6 -10 -1 8 0 -68 -48 41 -43 34 -45 -40 -16 21 10 173 -86 52 171 26 727 -2.271 254 15 -345 12 -170 -1.710 -774 4 -1.435 -266 -156 -68 107 -268 21 35 -235 86 -152 -5 35 64 -127 -137 64 80 136 31 -283 93 15 -76 2 147 -80 -190 -25 31 -152 495 674 -18 -57 -375 42 -199 6 -8 -29 19 -219 -161 -8 -89 22 -157 358 -136 274 234 -319 68 -2.299 251 524 -250 155 -259 -1.843 -780 224 -1.296 -104 -58 -19 -40 -9 -17 39 -18 3 2 -10 12 -4 -7 0 -8 3 5 5 44 -13 -16 -14 39 -22 -21 11 -18 22 11 33 17 25 -61 -82 3 -4 1 -6 35 -62 -116 21 7 -11 -4 2 86 -280 331 -3 41 25 18 45 -40 138 100 258 22 -215 8 -59 232 2 -39 152 89 191 168 157 160 203 182 178 173 204 149 178 197 197 185 168 179 204 202 183 204 np 1.062 777 998 980 1.073 1.102 1.045 1.012 1.115 912 1.088 1.163 1.069 869 1.089 1.030 1.142 1.129 1.068 1.089 np 628 550 508 555 611 632 577 614 604 449 619 623 599 569 560 570 646 633 584 654 np 209 259 197 195 254 219 260 189 204 155 205 221 241 234 185 202 255 241 221 222 np 1.160 978 1.218 1.104 1.136 1.195 1.196 1.057 1.165 987 1.130 1.237 1.208 1.003 1.123 1.063 1.132 1.114 1.147 1.130 np 508 448 444 465 482 491 489 505 509 438 528 549 516 490 474 518 527 547 550 503 np Denarna gibanja in obrestne mere 2011 2012 2013 2012 2013 4 1 S 1 6 1 7 1 S 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 102 221 2.. 169 188 204 227 227 207 226 224 221 2.2 2.. Centralna država (S.1311) 4.299 5.057 6.56. 4.752 4.796 4.811 4.870 4.805 4.874 5.1.8 5.144 5.057 5.0.6 5.111 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 584 610 581 591 580 584 589 590 585 58. 580 610 609 61. Gospodinjstva (S.14, 15) 9.454 9.267 8.917 9380 9380 9362 9341 9346 93.8 9341 9318 9.267 9.191 9.160 Nefinančne družbe (s.11) 20.876 19.470 14.902 20.922 20.84. 20.69. 20.561 20.488 20398 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.229 2.1.5 1.76. 2320 2300 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 2.1.5 2.116 2.102 Denarni sektor (S.121, 122) 5.445 5.194 5.020 5.527 5.61. 5.918 5.248 5.2.7 5.210 4.9.0 5.012 5.194 5.085 5300 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti .5.692 .4.558 29.620 .5.955 .5.979 .6.202 .5.461 .5.422 .5316 .5.1.1 .4.94. .4.558 .4349 .4342 V tuji valuti 1.5.6 1309 1.097 1.472 1.458 1.4.9 1.42. 1.402 1372 1354 1348 1309 1.26. 1.277 Vrednostni papirji skupaj 5.659 5.862 7.026 6.066 6.076 6.018 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 28.420 29.582 27.051 .0.165 .0.208 .0322 29.70. 29.591 29354 29.460 .0.062 29.582 29.575 29.961 Čez noč 8.245 8.678 8.558 8.404 8375 9.151 8.57. 8.6.. 8.52. 8.651 8.76. 8.678 8.726 9.185 Vezane vloge - kratkoročne 7.868 7.056 6.689 7362 7.441 7.111 7.1.4 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 Vezane vloge - dolgoročne 12.248 1..780 11.569 14319 14309 1..982 1..9.0 1..851 1..751 1..755 1..76. 1..780 1..86. 1..829 Kratkoročne vloge na odpoklic 59 68 2.5 80 8. 78 66 55 116 74 119 68 81 120 Vloge v tuji valuti skupaj 579 552 487 568 559 58. 597 591 579 571 576 552 5.8 554 Čez noč .86 .72 .24 .85 .81 .97 410 412 .97 .88 .99 .72 .72 Vezane vloge - kratkoročne 12. 91 124 116 125 125 119 124 126 119 12. 109 114 Vezane vloge - dolgoročne 59 56 72 58 61 60 61 59 57 56 57 56 56 56 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,22 0,20 0,11 0,22 0,22 0,22 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,1. Vezane vloge do 1 leta 2,15 231 1,86 238 237 2,29 2,27 2,2. 2,2. 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,46 5,48 5,40 536 5,45 5,42 537 5,41 5,62 5,5. 6,00 531 5,46 6,40 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,69 532 ^86 5,81 6,27 5,8. .,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 .,75 .,76 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,25 0,88 0,54 1,00 1,00 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 139 0,57 0,22 0,74 0,68 0,66 0,50 03. 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 6-mesečni 1,64 0,8. 034 1,04 0,97 0,9. 0,78 0,60 0,48 0,41 036 032 034 036 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,12 0,07 0,02 0,11 0,11 0,09 0,07 0,05 0,05 0,02 0,0. 0,01 0,02 0,02 6-mesečni 0,18 0,15 - 0,18 0,19 0,18 0,18 0,16 0,16 0,11 0,12 0,07 0,08 0,08 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2013 2014 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8 229 233 233 233 233 232 231 232 233 233 239 239 245 209 227 228 229 230 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 4.881 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 6.262 6.296 6.459 6.512 609 610 600 600 601 601 604 610 570 581 585 585 584 582 577 582 594 596 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 8.850 8.835 8.810 8.808 8.814 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 17.918 14.902 14.691 14.599 14.543 14.531 14.429 14.039 13.867 13.764 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 1.929 1.921 1.881 1.858 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 4.752 5.020 5.014 5.294 4.818 5.012 4.863 3.896 4.347 4.108 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 32.569 29.620 29.594 29.706 29.154 29.298 29.017 27.756 28.005 27.645 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 1.144 1.097 1.090 1.075 1.046 1.036 1.025 1.019 1.010 1.011 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 7.026 6.921 6.944 7.028 6.731 6.845 6.763 6.933 6.987 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 30.194 30.091 29.645 27.051 27.255 27.501 27.034 27.187 27.067 26.578 27.060 26.869 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 9.066 8.979 9.278 9.390 9.582 10.236 10.138 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.260 8.222 8.110 6.689 6.730 6.888 6.893 7.215 7.088 6.955 6.876 6.928 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 11.264 10.852 10.389 10.252 9.689 9.585 9.368 158 174 192 205 249 274 279 320 311 235 324 283 310 305 337 352 363 435 549 520 548 536 520 541 521 506 511 487 493 488 490 496 496 508 510 516 363 361 354 340 342 362 333 324 334 324 328 324 333 335 336 350 345 354 128 103 103 113 97 95 109 104 98 91 93 93 90 94 92 90 96 92 57 55 91 82 81 84 79 78 79 72 72 71 67 67 68 68 69 70 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,07 - 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 1,07 1,04 1,00 0,93 - 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 5,58 5,23 4,84 5,20 - 3,70 3,48 5,68 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 5,51 1,53 5,05 - 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,15 0,15 0,15 0,21 0,21 0,20 0,21 0,22 0,23 0,22 0,23 0,22 0,28 0,29 0,29 0,30 0,33 0,32 0,24 0,21 0,19 0,33 0,32 0,30 0,32 0,34 0,34 0,34 0,34 0,33 0,37 0,40 0,39 0,41 0,43 0,42 0,33 0,30 0,29 0,02 0,02 0,02 0,03 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,01 0,01 0,02 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 - - - - - - - - - - Javne finance 2011 2012 2013 2012 2013 2014 2012 Q2 | Q3 | Q4 Q1 I Q2 | Q3 | Q4 Q1 1 Q2 8 9 | 10 | 11* KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.982,3 14.999,1 14.728,2 3.712,2 3.577,2 4.091,3 3.419,9 3.495,0 3.733,1 4.080,2 3.633,3 3.904,2 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 Tekoči prihodki 14.037,9 14.030,6 13.637,4 3.485,9 3.367,4 3.766,5 3.184,6 3.293,1 3.510,9 3.648,8 3.409,1 3.694,5 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 Davčni prihodki 13.209,2 13.118,3 12.648,4 3.314,0 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 3.406,0 3.147,0 3.317,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 2.656,6 2.137,4 723,0 511,1 793,0 577,1 510,9 442,5 606,9 595,6 686,3 210,5 209,0 215,7 311,1 Prispevki za socialno varnost 5.267,6 5.244,1 5.127,2 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 1.317,6 1.303,9 1.302,5 446,0 428,2 430,0 360,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 29,2 25,6 23,4 6,4 5,8 6,1 5,5 6,1 5,5 6,3 4,8 5,3 1,7 1,9 2,0 1,6 Davki na premoženje 215,2 233,9 254,1 64,8 79,4 63,1 24,2 67,8 91,3 70,8 19,2 29,3 26,4 26,6 20,0 30,5 Domači davki na blago in storitve 4.856,2 4.876,1 5.027,4 1.164,5 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 1.406,5 1.170,9 1.300,1 414,2 333,2 512,5 444,9 Davki na medn. trgov. in transaksije 100,2 82,5 77,5 21,9 17,9 20,5 19,4 22,9 18,2 17,0 19,1 19,0 5,6 6,3 7,6 7,5 Drugi davki 17,2 -0,6 1,3 0,5 5,8 12,6 16,5 -8,4 12,4 -19,2 33,5 -25,7 3,0 -1,4 1,0 5,9 Nedavčni prihodki 828,7 912,3 989,0 171,9 197,0 305,3 237,8 185,7 322,8 242,7 262,0 377,5 82,4 53,6 67,6 67,0 Kapitalski prihodki 65,3 62,5 67,1 10,8 11,7 29,5 10,7 13,1 12,8 30,4 11,6 10,5 2,9 4,1 3,6 5,3 Prejete donacije 10,4 9,2 32,7 1,8 1,6 4,5 12,9 2,7 14,7 2,4 1,3 10,9 0,7 0,4 0,3 1,1 Transferni prihodki 53,8 51,7 52,7 0,5 50,0 1,1 0,5 0,4 50,9 0,9 1,4 0,4 0,1 49,8 0,5 0,2 Prejeta sredstva iz EU 814,9 845,1 938,4 213,2 146,6 289,7 211,2 185,6 143,8 397,7 210,0 187,9 41,3 41,6 39,7 68,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.546,3 16.125,7 16.286,4 3.857,4 3.836,0 4.105,7 4.137,4 4.011,6 3.846,2 4.291,2 4.290,2 3.956,9 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 Tekoči odhodki 6.926,7 6.813,5 6.838,4 1.668,7 1.553,2 1.596,6 1.842,8 1.819,0 1.496,7 1.679,8 1.923,6 1.692,5 507,0 516,2 563,7 530,6 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,7 3.727,7 3.616,7 973,9 910,8 884,7 908,5 936,6 871,2 900,4 920,5 909,4 305,0 282,5 294,3 314,8 Izdatki za blago in storitve 2.443,4 2.373,0 2.238,9 599,1 551,1 633,1 559,1 565,9 526,7 587,2 530,8 537,8 195,1 157,0 215,4 209,5 Plačila obresti 526,7 647,9 840,1 81,5 79,4 55,3 319,1 295,2 77,8 148,0 451,8 221,9 2,2 72,1 48,5 2,3 Sredstva, izločena v rezerve 73,9 64,9 142,6 14,3 11,8 23,4 56,2 21,3 20,8 44,2 20,5 23,3 4,7 4,6 5,5 4,1 Tekoči transferi 7.818,9 7.687,0 7.671,3 1.878,7 1.903,2 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,4 1.906,6 1.984,4 1.848,4 607,4 598,8 611,3 662,3 Subvencije 496,3 502,7 519,5 107,8 57,3 160,5 190,5 111,9 77,5 139,6 205,5 80,3 20,6 22,0 27,4 68,1 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,5 6.384,2 6.343,1 1.588,7 1.636,6 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,0 1.554,5 1.562,0 1.600,1 519,8 505,1 524,2 511,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 737,2 741,0 734,2 169,6 196,7 216,8 158,1 185,2 185,7 205,3 204,5 147,7 62,3 67,0 56,7 70,0 Tekoči transferi v tujino 52,0 59,0 74,4 12,5 12,6 20,8 23,3 10,7 33,2 7,2 12,3 20,4 4,6 4,7 3,0 12,3 Investicijski odhodki 1.023,5 915,0 1.031,8 179,2 223,4 347,2 141,6 146,3 259,7 484,2 188,0 269,5 72,4 74,2 86,5 95,7 Investicijski transferi 372,1 319,9 319,5 44,3 74,3 154,3 42,5 52,0 69,3 155,6 31,5 50,7 24,5 26,3 43,3 41,6 Plačila sredstev v proračun EU 405,1 390,3 425,5 86,5 82,0 59,9 161,8 100,5 98,0 65,0 162,7 95,9 29,9 32,6 27,9 22,2 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.564,1 -1.126,6 -1.558,2 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2012 2013 2014 12 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 12 1|2|3|4|5|6|7 1.486,9 1.183,0 1.143,6 1.093,2 1.187,0 1.133,7 1.174,3 1.290,1 1.204,9 1.238,2 1.275,2 1.201,0 1.604,1 1.231,5 1.196,4 1.205,4 1.285,9 1.337,0 1.281,3 1.173,9 1.281,6 1.130,5 1.072,7 981,5 1.107,7 1.060,8 1.124,5 1.225,5 1.159,5 1.125,9 1.210,9 1.144,3 1.293,5 1.199,0 1.139,8 1.070,4 1.185,2 1.279,0 1.230,3 1.128,1 1.111,0 1.076,5 955,1 915,2 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 1.063,1 1.064,0 1.142,4 1.067,1 1.196,5 1.135,8 994,4 1.016,8 1.116,3 1.072,3 1.128,4 1.029,8 266,3 199,9 194,1 183,1 70,9 163,5 276,6 62,6 188,7 191,2 187,8 190,0 229,1 207,0 199,3 189,3 241,3 185,7 259,4 75,3 472,3 424,7 418,9 421,4 432,4 426,3 424,7 423,0 419,4 418,9 420,1 427,8 469,7 430,5 445,0 428,5 435,7 432,5 434,2 436,8 2,5 1,9 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 2,2 1,6 1,6 1,9 2,0 2,5 1,7 1,4 1,6 1,8 1,7 1,8 1,9 12,7 6,1 9,0 9,0 17,3 30,4 20,1 32,1 29,3 29,8 19,9 35,7 15,3 6,8 6,6 5,9 11,9 6,0 11,4 23,6 346,1 438,3 319,3 281,6 521,1 375,5 328,1 527,3 408,0 421,6 512,7 408,8 485,0 478,9 329,6 362,4 444,9 439,2 416,0 489,1 5,4 5,3 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 6,3 5,3 5,8 6,1 5,1 5,0 7,2 6,9 6,6 5,7 6,7 6,2 5,7 0,3 5,7 10,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 9,7 -4,5 -5,8 -3,2 -10,2 6,0 5,3 22,2 -25,9 1,4 -1,2 -3,0 170,7 54,0 117,5 66,2 61,2 63,9 60,6 164,5 96,4 61,9 68,5 77,2 97,0 63,1 145,3 53,6 68,9 206,7 101,9 98,4 20,6 4,0 3,5 3,1 4,1 4,6 4,4 5,8 2,7 4,4 4,7 5,5 20,2 3,8 4,4 3,4 3,0 3,5 4,0 4,7 3,1 0,2 12,4 0,3 0,9 0,3 1,4 10,4 0,2 4,0 0,3 0,5 1,6 0,6 0,1 0,6 1,0 0,4 9,5 0,3 0,3 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 50,2 0,3 0,5 0,2 0,7 0,1 0,6 0,1 0,2 0,2 0,1 181,1 47,9 55,1 108,2 74,1 67,9 43,6 48,0 42,0 53,8 59,0 50,2 288,5 27,4 52,1 130,5 96,6 53,8 37,4 40,6 1.420,6 1.460,9 1.348,6 1.327,9 1.452,2 1.260,2 1.299,3 1.373,0 1.179,8 1.293,4 1.332,4 1.367,6 1.591,3 1.439,9 1.474,7 1.375,7 1.335,2 1.326,1 1.295,6 1.411,3 502,2 664,4 568,6 609,9 727,3 519,2 572,5 503,8 460,8 532,1 532,6 565,1 582,1 624,9 672,0 626,6 622,5 535,9 534,1 516,7 275,6 327,2 269,0 312,4 294,5 280,7 361,5 295,0 290,5 285,7 285,1 295,5 319,8 299,9 345,5 275,1 287,8 290,8 330,8 299,9 208,3 197,1 155,4 206,6 197,5 194,0 174,3 198,3 161,0 167,4 173,1 183,1 231,1 176,2 183,8 170,9 182,9 165,1 189,8 207,6 4,5 133,3 101,8 83,9 227,9 38,8 28,5 3,9 1,7 72,2 66,8 78,8 2,3 141,9 135,9 173,9 143,0 73,3 5,7 3,4 13,8 6,8 42,4 7,0 7,3 5,7 8,3 6,5 7,6 6,8 7,6 7,7 28,9 7,0 6,8 6,7 8,8 6,8 7,7 5,8 674,2 683,1 639,8 625,7 637,4 633,4 622,9 731,8 582,5 608,2 617,1 628,6 660,9 697,0 652,4 634,9 590,1 644,3 614,0 717,3 65,0 94,2 60,0 36,3 33,2 44,7 34,1 28,4 21,2 27,9 34,4 48,5 56,6 119,7 65,7 20,2 31,9 33,2 15,1 31,0 513,6 526,3 521,5 529,0 534,5 525,4 526,0 610,4 503,5 512,1 516,7 513,9 523,9 514,9 524,3 522,8 531,1 543,8 525,1 612,9 90,1 57,9 41,6 58,5 67,2 57,7 60,3 67,1 53,7 64,8 63,2 63,3 78,8 56,5 57,4 90,7 25,1 55,8 66,8 59,3 5,5 4,6 16,8 1,9 2,6 5,6 2,5 25,8 4,0 3,4 2,7 2,9 1,6 6,0 5,0 1,3 2,0 11,4 7,0 14,0 165,0 49,5 50,8 41,4 38,1 50,6 57,5 80,9 83,2 95,5 122,6 125,2 236,4 68,6 59,1 60,4 75,1 92,5 101,9 129,5 69,4 12,6 11,9 17,9 16,1 23,3 12,7 23,0 21,3 25,1 41,5 29,6 84,5 1,7 9,4 20,4 14,8 20,3 15,6 22,7 9,8 51,3 77,5 33,0 33,2 33,7 33,6 33,5 32,0 32,5 18,6 19,1 27,3 47,7 81,7 33,3 32,7 33,1 30,0 25,2 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DDV - davek na dodano vrednost, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU -European Monetary Union, ESR-2010 - Europski sistem računov 2010, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EU - Evropska unija, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IKT - Informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF - International Monetary Fund, Libor - London Interbank Offered Rate, LTRO - Long-term refinancing operation, MF - Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Cooperation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, TLTRO - Targeted Longer Term Refinancing Operations, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, Zew - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZDA - Združene države Amerike, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEF - World Economic Forum, WIIW - Wiener Institut für Internationale Wirtschaftsvergleiche, WTO - World Trade Organization. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.