Št. 24.
V Trst«, sabota 28. decembra 1878.
Tečaj III.
„Edinost* izhaja vsako drugo in četrto sabota VBakega meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— »anaj Trstu po pošti vse leto „ 2 ,40 m , „ polu leta , 1 „ 20 ... četrt „ w —. 70 Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" se plačuje za navadne tristopno vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 » * ■ « 2 krat 6 „ „ , * 3 krat Za veče crke po prostoru.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr. v taliakaruali v Trstu pri pošti, pod obokom tik Kalistror« hiJe, na Betvedern pri g. Bertoiinu, V okolici t Na Opčiuah v loteriji, na Proaoku pri g. (iorjupu, v Bar* koli pri g. Ani Takan iu v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Fr. Snnoin M. Magdaleni zg. J. Jožu.
Naročnina in vsa pisma naj «6 pošiljajo uredništvu v Trstu,
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„Y edinosti je mor'
Vabilo.
Politično društvo „Edinost" za Primorsko bo imelo 6. januarja, na svetih treh Kraljev dan, XX. občni zbor v dvorani tržaške Čitalnice (via alle Poste N.° 10) in sicer ob 10 uri dopoludne.
Spored:
1.	Volitev odbora;
2.	Predlog letnih računov;
3.	Tajnikovo sporočilo;
4.	Volitev pregledovalcev računov.
Naj se č. udje v obilici zbora v deleže, ker se bode pri tej volitvi poseben ozir na Istro jemal, da se v odbor zbero dobri isterski rodoljubi.
V Trstu 27. decembra 1878.
ODBOR.
Vabilo na naročbo.
„Edinost" konča s to številko svoj III. tečaj ; dela se na to, da postane tednik v kratkem času, do takrat bode izhajala kakor doslej. Končali smo tri mučna leta, hodili vedno ravno pot. Koliko zaprek ima slovenski list v Trstu, to je neverjetno. Nismo se vstrašili žrtev in nehvaležnega dela ki ga slovenski list, posebno v Trstu daje. List dvakrat na mesec ne zadostuje, ker Trst je prevažen Slovencem; vsak dan je na kupe novic, kterih ne moremo bralcem podajati, trgovina važna, posebno Slovencem, ki v Trst z raznim blagom trgujejo. Sestavil se je odsek, ki dela na to, da postane „Edinost" izvrsten tednik, duševne moči so zastopane dobro, list bo prinašal dobre uvodne članke, dopise iz najvažnišili krajev, podlistek obeča biti izvrsten, politični pregled bo pojasnjeval naj novejše stvari, gospodarstvo in trgovina boste zastopani s primernim ozirom na slovenski narod. Vsem naročnikom se priporočamo, naj blagovole nas podpirati i naj vsak še enega naročnika pridobi, kajti Trst je naj važniše mesto Slovanom, kteri se hočejo po trgovini na svojih tleh okrepiti in zadušiti s tem izdaj-sko lahonsko počenjanje ter postati neodvisni, lastnemu narodu v krepko podporo. Opominjamo vse one, kteri so s plačilom zaostali, naj tekoj poravnajo, sicer bomo primorani, njih imena razglasiti in, če to ne pomore, postopati po postavnem potu. Prvi
list pošljemo mnogim na ogled, kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, kdor ga obdrži, velja nam za naročnika. Vsa pisma naj se pošiljajo uredništvu, naročnina pa naj se pošilja (via Ponte nuovo) št. 1080-1.
ZAKLJUČEK.
Sleherni človek se pobriga, da pogleda konci leta v svojo knjigo in si predoči stanje svojega gospodarstva, je li napredoval, ali zaostal, ali celo propadel. Staro leto jemlje slovo, stopa v vrsto minolih in zavzame mesto v svetovnej zgodovini na oni strani, ktera je napisana zlatimi črkami.
Na čelu minolega leta stoji beseda „Svoboda južnih Slovanov" vtisnena z rudečo barvo, da ostane potomcem tolikanj boljše v spominu in ptujim narodom v zuamenje, da je po štiristoletnem robovanji tekla plemenita kri v potokih na južnem gorovji in planinah.
Minolo leto je zastokal turški prestol v vseh svojih delih, da se le težko se vzdržuje, ter pade, ko prva prijazna pomladanska rosa poljubi vnovič zabalkanskih dežel cvetne vrte.
Izvršeno je bilo popotovanje severnega strica na jug, prekoračil je Dunav, goro-stazni Balkan, ter stopil na obrežje cgejs-kega in marmorskega morja. Bulgarija, V8tani! čulo se je od Neve in Olge, in ob balkanskih gorah je našel ta glas krepek odmev: Vitez mogočni, kdo klice na dan f —
Vstala je Bulgarija, danes je svobodna in kar ni še dovršeno, to spominja vsaoega, da ima še mnogo dni vesoljni svet, v kterih bode rastla slovanska moč, da vzraste do svoje mere.
Zaključek minolega leta vpliva na starca belolasa, vpliva na čvrstega mladeniča in na pohabljenega junaka; njegova roka ali noga počiva v zemlji, ktero je z mečem v roki osvobojeval in poškropil se svojo krvjo. Trgovec se razveseli, ko pri letnem zaključku številke rasto in mu pomnoženo premoženje kaže boljšo prihodnjost.
Slovani v Avstriji smo pri zaključku v enakem položji; naši računi so bili gotovi, na pesk nismo zidali palač in nismo šli na pot brez brešna, šli smo za jutrovo zvezdo in pripeljala nas je do cilja.
Avstrijski Slovani so se okrepili s pridobljeno Bosno in Hercegovino, pri zaključ-
ku se je sprevidelo, da je draga Indija dualizma luknjasta, ktero skuhajo vsi kolovodji nemški in madžnrski zakrpati, pa ne gre, vedno huje se potaplja, iu Bog ve, bode li pri zaključku prihodnjega leta še na površji plavala z dvema krmiloma. Madžar spredaj, Nemec zadaj sučeta krmilo, dua-lizcm pa pleše po vrtincu, da ga federalizem pogoltne.
Nemškutarstvo na Slovenskem povsod kakor lahonBtvo na Primorskem počasi umira ; v smrtni borbi ne zametava početja ba-šibožukov, ampak drži se fanatičnih načel, katera mu grob kopljejo.
Zaključek kaže Slovencem, da je minolo leto bela Ljubljana praznovala pomenljiv /godovinsk shod južnih bratov, ko je praznovala pozdravljanjem očeta Utiroda začetek novega zivenja. Omagalo je nemšku-tarstvo; bela Ljubljana je prebolela hudo krizo, vse se obnavlja, nnrodna zavest raste, narastaj obeča narodu lepo bodočnost, nem-curjeiu propad. Stari birokrati in veternjaki majo z glavo videč, da velika majka Slava vedno večje vence vije.
Minolo jo staro leto, upopolno gleda Slovan v prihodnost, mnogo nam jih je od-palo minolo leto, toda ne obupajmo, kajti, ko eden otide deset novih nam pride; naša garda raste, narodna zavest nam polui vrste z novimi močmi pod trobojnim praporjem.
Zaključek leta 1878 je tudi v ožjem krogu tržaškim Slovencem pomenljiv, padla je svojat mestnega starešinstva, ktera je samovoljno po turški počenjala, gospodarila z novci lahkoinišljeno, razvijala lahonsko zastavo ter zatirala avstrijski čut kolikor je mogoče bilo. Z veseljem zaključimo Slovenci jadranskih obal leto, kajti ponosno smemo reči: Naš trud ni bil zastonj, ljudstvo se je začelo zbirati bolj in bolj okrog nas in lahko rečemo: Mi pred vami in vi za nami.
Deset dolgih let je rogovilil laški zmaj in nikdar se mu ni moglo do živega priti, a danes je v naših brzdali, v močmi roki prave zavesti in narodnega ponosa.
Zaključek minolega leta kaže nam, da smo razkosani Slovenci v petih pokrajinah s krepko roko segli v splošni narodni stroj in postali v Avstriji oni imenitni faktor, brez kterega se ne more računiti, kakor je nemogoč postal vsak račun brez večine, ktero ima edini sloAanski narod. Enako nam
ka/e zaključek, da se krči število nasprotnikov, Madžar se je v svojih domislijuh preživel. korupcija in siromaštvo podkopavata nm vpliv, le turski dtili mu zanctava sem-tertja kak divji zubel v državnem životu. Slovani snio videli pri zaključku znamenje časa. Madžari so vpili oljen torekek, ko so nuši bratje za svobodo v potokih kri točili in ko je kramarski Anglež namerjaval Rusiji zaprečiti pot, vpili so Arpadovi sinovi: cljen Anglija. Vsaka bilka je dobra potapla-jočemu človeku, da bi si pomagal. Ali nič mu nc pomaga, enako je z Madžari, mali njih otok v slovanskem morji zgine prej ali slej.
Zator.ij gledamo pri zaključku mirni v bodočnost, naša doba je lepa spomlad, ktera prorokuje poletje, ki donaša bogate pridelke v narodni hram. Vskliknimo pri zaključku leta: Bože mili! naj bodo vsa prihodnja leta nam ugodna, kakor je bilo minulo, naj sloga se trdnejše zveze brate in junaška roka naj krepkeji cepi sovraga, viharna moč narodne edinosti naj drobi v prah zapreke, naj lomi spone svobode in vžiga luč zavesti. Zgodovina naj piše z jeklom v okvir zlato številko 1878 potomcem
v večen spomin.
------------
Tržaški deželni zbor.
(Dulje in Ivonoc).
4. Odprava najdcnimice.
Vže od leta 1874 sim so mislili na to, da bi se tržaška najdenišnica odpravila iu letos je deželni zbor po odborovem predlogu sklenol postavo, po katerej najdenišnica neha 1. julija 1879 in notri ostanejo le tisti otroci, ki bodo omenjenega dneva vže v njej. Kaj da se ima storiti z izpostavljenimi in s takimi otroci, katerih matere so umrle v bolnišnici ali so bile sprejete v blaznico, ali otrok ne morejo rediti, to odloči pozneje deželni odbor. Odborovo poročilo podaje pri tej priliki najdenišnic zgodovino in nasledke, katere hočemo tukaj le na kratko omeniti. Prvo najdenišnico je dal napraviti leta 787 v Milanu ondašnji viši Škot; po tem izgledu so nastale tako naprave tudi drugod, n. pr. v Ljubljani vžo 1. 1041, v Rimu, kjer je bilo prvo kolo, 1. 1198, največ pa v trinajstem stoletji. Tržaška najdenišnica je bila ustanovljena leta 1769, toraj 15 let pred dunajsko in 20 let pred pražko. Sprejemala jo najdence ne le iz Trsta, temveč tudi iz Goriškega, Kranjskega, Koroškega in pod Francosko vlado tudi iz Istre; zlasti veliko s Kranjskega, da si so imeli od 1. 1784 dalje tudi v Ljubljani, menda vže v drugo, najdenišnico. Zato je dobila Kranjska dežela 1. 1779 ukaz, naj plača tržaškej najdenišnici za pretekli čas 3000 gldM za v prihodnje pa po 2000 gld. na leto.
Leta 1853 pa je vlada ukazala, da mora troške za najdenišnico plačati tista dežela, v katerej se najdenišnica nahaja. To je bilo za Trst hud udarec, pa tudi nepri-
merno, kajti n. pr. 1. 1855 je bilo v trž. najdenišnici od sto žensk: 59 Kranjic, 15 Istrank, 10 Goričank, 9 iz drugih dežel in le 7 Tržačank ; pa tudi otrok je bilo od sto: 60 od kranjskih, 14 od isterskih, 10 od goriških in le 6 od tržaških mater, tO pa od mater iz drugih dežel.
Trst se je zarad tega pritoževal pri sodn'ji, pa nič ni dosegel. Nova postava od 1. 1868 ukazuje, naj vsaka dežela skrbi za svoje najdence, pa kranjska in goriška dežela nečete plačati trošleov za svoje najdence, zato bo treba nove tožbe. Pa naj bi vse to vže bilo, — pravi poročilo, da bi najdenišnica vsaj v nravnem oziru kaj koristila I Pa, kakor kažejo številke, najdenišnice ne j vstrezajo več duhu časa in tudi ne name- j nom, ki jih navajajo njih branitelji. Ne zmanjšujejo števila detomorov iii izpostavljen-cev, povečujejo umrljivost otrok; ne pospešujejo ni telesnih ni dušnih moči najdencev, ki se izročajo večidel ubožniru najemnikom: tržejo naravne vezi, ne čuvajo — še na videz ne — časti palih osob in jih ne obvarujejo za naprej, temveč jim dajejo še po-tuho in jih odvračajo od zakona; zato se tudi število najdcncev strašno množi in s tem rasejo tudi troški in zato so tudi druge dežele odpravile svoje najdenišnice, med temi sosedna Kranjska, ki enako odpravo tirja tudi od ni»s. — Le en govornik, dr. Gora-cuchi, oglasil se je zoper to postavo in še le v posebnej razpravi, rekoč, da ga odborovo dokazovanje ne prepričuje in sklice-vaje se posebno na Galicijo, ki je v poro-ročilu omenjena kot izjema, kjer so se po odpravi ene ondašnje najdešnice detomori grozovito pomnožili. Govornik je trdil, da le zarad troškov hočejo odpraviti najdenišnico in da vse drugo so le pretveze.
Mi nečemo se spuščati v razsojevanjc to reči; ščasom se vže pokaže korist ali škoda; sicer pa odbor ni hotel dokazati, da najdenišnice škodijo, temveč le to, da nič ne koriste in da ne vstrezajo več „duhu časa".
5. Razširjenje mesta.
To je konj, ki ga naši mestni očetje jašejo vsako leto, kedar sede v deželnem zboru. Naj si naši bralci, posebno zunanji, ne misle, prebravši ta naslov, da so „skrbni naši" mestni očetje sklenoli, naj se sedanjemu mestu prizida še kos novega — to delajo le zasebniki in društva — temveč, naj se mestni mejniki pomaknejo noter v okolico in na enej strani do morja. To bi bilo škodljivo okolici, ki bi s tem izgubila najbogatejši svoj del in se zmanjšala, pa tudi dotičnim posestnikom, ki bi morali veče davke plačevati; ugodno pa bi bilo, da se naši Lahi poganjajo za to, da bi se jim ta stvar posrečila, pa vselej so se jim vpirali okoliški zastopniki in vlada, katera tudi lanskega sklepa v tej zadevi, zarad nekih posebnosti ni potrdila. Ker postava tirja premem-bo §. 41 mestnega statuta, zato je treba da so pričujoče tri četrtine vseh, toraj 41 poslancev. Letos je bil ta predlog na dnevnem redu tretje seje, pa ker takrat ni bilo vkup postavnega števila poslancev, prišel je na
vrsto prvi v četrtej seji, pri katerej je bilo pričujočih prav 41 poslancev. Ker je pa okoliški poslanec dr. Loser opomnil, da se ne vdeleži ni razprave ni glasovanja o tej reči, rekel je deželni glavar — župan dr. d'Angeli žalostnim glasom: Tedaj nismo več v postavnem številu. Okoliški posl. Na-kergoj je izrazil svoje začudenje, da si upa odbor spet staviti od okoličanov vedno nas-protovani predlog o razširjanji mesta. Konec seje je hotel glavar naj se ta prej preskočeni predlog obravnava, češ, zdaj smo v postavnem števila; ko je pa še okoliški posl. Nadlišek izjavil, da se ne vdeleži obravnave in je posl. Vatovec sel iz dvorane, moral je stvar spet odložiti na poslednjo sejo, h katerej je pos'ance prav gorko povabil in pristavil : „Videli bomo, če dosežemo postavno število vkljub onim gospodom, ki so izjavili, da se nečejo vdele-žiti*. — In so videli in so dosegli — vsled vdeležbe dveh poslancev, ki sta bila izvoljena v okolici, pa nista okoličana, namreč dr. Strudthofta in Burgstallerja. Dr. Loserja ni bilo k seji, poslanci Nabergoj, Nadlišek in Vatovec pa so izrekli, da se ne vdeleže obravnave. Poslanec Burgstaller je sicer govoril zoper postavo, pa vendar jo obljubil, da bo za njo glasoval, ako zbor sprejme od njega nasvetovane premembe ter je sklenol svoj govor tako-le: „Ce prav sem okolice zastopnik, vendar sem tržaški meščan in ker vsi hočejo, naj se mesto razširi, naj se mestu dii kar je že res mesto, pa vživa dobrote okolice; izrekam, da se ne zdržim glasovanja4*. — Poročevalec je pri zagovarjanji postave rekel, da okolice s politiškimi pravicami ni, ker dežela je z mestom vred ena sama ob čina. (Zakaj pa voli okolica posebej svoje poslance? — Pristavek pisat.); pa tudi kmetom da se ne godi krivica, ker v krajih, ki se vsled te postave združijo z mestom, je 776 mestnih in le 22 kmečkih hiš; 23.326 meščanov in le 368 kmetov in med poslednjimi le 15 volilcev. Pri posebnej razpravi je posl. Burgstaller predlagal, naj vas Lonjar ostane, kakor je bila dozdaj, v drugem volilnem okraji in naj se izbriše iz petega, ki je vže tako dosti velik in obsega vasi na Krasu, ki niso v nobenej zvezi z Lonjarjem, ki je pod hribom. Večina je ta predlog v drugem branji zavrgla, v tretjem pa sprejela ; obravnava o tem je bila silno dolgočasna. Sklep je bil ta, da se mesto razširi in da ostali del okolice naj voli tudi v prihodnje svojih šest zastopnikov, kakor dozdaj. No, z volilno reformo, ki je hotela okolici vzeti še bornih šest sedežev v zbornici, vendar so odjenjali, ker se jim ni hotela posrečiti. V sprejetej postavi se ne imenuje okolica, temveč se opisuje takole : „Tržaške o bčine del, ki ni zapopaden v okrožnej črti mesta!"
Da bomo pravični tudi svojim nasprotnikom in da bo naše poročilo kolikor mogoče popolno, naj pristavimo še, da je zbor sprejel resolucijo, naj se osnovne državne postave pregledajo in prenarede pravice Trsta: na Nabergojevo interpelacijo pa je deželni glavar v četrtej seji obljubil, da dež.
odbor pripravi in predloži v prihodnjej sesiji postavo za odvračanje poškodovanj na polji, ki se gode iz hudobije, ali iz lehko-mišljenosti. — Ko je pa k sklepa dež. glavar povabil poslance, naj zavpijejo trikratni Živel (Evviva) cesarju, slišalo se je žvižganje in ropotanje na galeriji, za katero deželni glavar ni imel druge graje, nego to, da take reči se ne spodobijo v dež. zbornici in da so surove.
* *
o
K temu poročilu pristavimo le še nekoliko besed o vedenji naših okoliških zastopnikov v deželnem zboru. Obžalovati moramo, da niso vsi enakega duha. Poslanci gg, Nabergoj, Nadlišek, dr. Loser in Vatovec so se vrlo držali, g. Burgstaller je hodil svojo posebno pot, dr. Strudthoft' pa je v vseh vprašanjih držal z najhujšimi našimi nasprotniki. Cujte, volilci prvega okraja ! Dr, Strudthoft*, ki vam je pred volitvijo obetal hribe in doline, on je popolen „pro-gresist" ali „rudečkar", kakor Hermet, Mojzes Luzzatto in drugi. — No, hvala Bogu, presvitli naš cesar je lahonsko gnezdo razdejal, razpustil je tržaški zbor*) in spet bodo nove volitve. Splošna misel je ta, da ne moremo dobiti slabšega zbora, nego je bil dozdanji. Volilci naj skrbe za to, da dobode novi zbor domorodno, avstrijsko lice; okoliški volilci pa naj pri izbiranji kandidatov gledajo tudi na to, da bodo možje, katerim hočejo zaupati svojo osodo, imeli srce tudi za slovensko ljudstvo v okolici.
Na delo in Bog daj srečo!
---
Dopisi.
V Livnu, 14. decembra.
Ta mesec smo zopet došli iz Glamoča v Livno, kjer skor gotovo do spomladi ostanemo, potem pa bomo videli, kaj bo z nami. — Snega je veliko v mestu, še več pa v okolici, ceste so mehke na blatni podlagi in se snegom zametene; ne more se proiti ni v Sinj ni proti Travniku ; stvari postajajo bolj in bolj drage, vino se Še dobi po kri-stijanski ceni, drv pa velja tovor poldrugi goldinar tako, da seženj pride nad 40 gld. pa se jih še dobiti ne more.
11. t. m. je polkovnik Priger delil svetinje za junaško delovanje pri Livnu, bil je sicer en sam batalijon v ognji, pa dobilo je 5 srebrne svetinje prvega, in 17 drnzega reda.
Zvečer se nas je zbralo nad 30 podčastnikov pri „Konjičku8 (nemate ga le v Trstu) med petjem in napivanjem, tu smo se tudi vrlih tržaških prijateljev pri okrogli mizi spominjali i še le proti jutru šli vsak v svojo izbico.
Pravim izbico, kajti ne manjka dosti, da ne bi moral okna odpreti kadar košuljo menjam, če po konci stoji m z glavo v strop butnem; tolikokrat sem uže s čelom vanj in
•) Nekdo je tej veselej novici v svojem dnevniku pristavil: „Šel je rakom žvižgat hudič".
nad vrata butnol, da imam tako debelo glavo, da sem moral kapo promeniti, ker mi je bila premajhna. — Komšija me vsak dan obišče, to je hišni gospodar, mohamedancc, prinese duhana ter ga pušiva, da drug drnzega komaj vidiva, meni se jame kar kihati kakor polhu. — Ko otide, morajo biti vrata najmanj polu ure odprta, da se dim izkadi; ] sicer pa je prijetno stanovanje: na enej tru-gi sedim, drugi pa sem pokrov odtrgal, štir polena na vkriž zbil, in glej mize, na kateri pišem. Ako mi drv primanjka, vzamem pa stalo strani in peč ž njim zakurim, raji v gorki izbi, nego na ledeni mizi.
V Škofji Loki, 22. decembra.
V kratkem smo zgubili dva narodnjaka ; prvi, ki je uže pred več tedni v hladni zemlji, bil je spoštovani mož, po domače Kronvvirt J. Sušnik, posest, na glavnem trgu. Čislalo ga je vse mesto, ker je bil od nog do glave poštenjak, bil je narodnjak, če tudi star, vendar jc spoznal, da ga jc majka Slava rodila in se slovenskim mlekom dojila. Bil je dika Loki, spoštoval ga je prijatelj i nasprotnik in ni se dal na li-manice bedastih sanjarij nemčurstva nikdar zapeljati; naj počiva mirno sin matere Slave, narod se ga bode vedno hvaležno spominjal.
Drugo žrtvo smrtne kose smo izročili danes hladni zemlji, Gašper Golob po domače Strahinec, umrl jc v noj bolj i h letih; tudi njega so vedno lovili oni metulji, kteri nemčursko diše, stal je trdno in marsikte-rikrat je ironično v obraz nemčkutarskim tihotapcem povedal, kaj je prav, kterega naroda da so, in po kakih potih hodijo. Prav je imel Gašper, bodi mu zemljica lahka, mi točimo solzico za njiin ter se ne menimo, če kedo prodrzno nanj kamen meče. Ko bodemo mimo vajinih gomil korakali, spominjali se bomo dveh narodnih poštenjakov, ki nista postala nikdar izdajici, ampak
ljubila svojo domovino.
---
Kritični politični pregled.
Žalostno je končal državni zbor zadnje zasedanje. Strašno se je hudoval na mi-nisterstvo, vzvlasti na grofa Andrašija, a naposled vendar vse privolil, kar se je od njega zahtevalo.
Seje so bile burne, očitalo se je mi-nisterstvo, da je ono krivo, da državni dolgovi vedno rasto, da narodno blagostanje peša, da se uboštvo širi, trgovina in obrtstvo hira; vse se očitalo ministerstvu, kar koli se je moglo, a modri državni poslanci nijso vedeli nobenega nasveta, kako bi se to tako žalostno stanje poboljšalo ; veliko je bilo vpitja, zato pa tudi malo, ali nič vžitja. Poslance veat peče in jeza jih grabi, ker vidijo, da gre njihova poli tika rakovo pot, ker so se prepričali, da so tega žalostnega stanja najbolj sami krivi. Sli so, tužna jim majka! slave si nijso pridobili, avstrijski narodi jim voščijo srečno pot za vselej; sejali nijso državi dobrot, naj si toraj ne išče-
jo zahvale. Prav v zadnjih sejali je razodela ustaverna stranka svojo politiko.
Poslanec Schonerer jc namreč v očitnem govoru v državnem zboru izrekel, da ga srce uleče v Nemčijo.
Prav, naj ide on i njegovi pajdnši, potem se Avstrija znebi tiste ustavoverne more, ki jo tlači ter jej vročo kri pije.
Ako pogledamo naša dela i dela nam nasprotnh strank ter v poštev vzamemo vse, kar nam je rodilo minolo leto, nij treba nam žalovati, škudela državne vage, v katero pokladamo mi svoje dobitke, dobiva težo, mej tem pa vedno lažjo postaja nasprotna škudela. Delajmo tedaj v prihodnje iz vseh svojih moči, neustrnšljivo z veselim srcem i trdnim zaupanjem na boljšo bodočnost, bodimo zvesti avstrijci i rodoljubi, ra-dujmo se, da je napočila slovanska doba,
doba velike slave, neizmernega veličastva!
----
Poročilo
političnega društva „Edinostu obravnav v XIX. občnem zboru v dvorani tržaške čitalnice 77. novembra 1878.
(Dalje in konec).
V poročilu političnega društva „Edinost" se je zadnjič neka pomota vrila; po glasovanji za dr. Bleiwcisa je govoril gosp. G. tako-le:
„Gospod Trstenjak je slavil pred nek-terimi dnevi šestdesetletnico svojega življenja in Četirdesetletnico svojega pisateljst-va. Počastili so ga o tej priliki najodlič-nejši narodnjaki ali z.obiskom, aH z listi, ali s telegrami; slednjih mu je došlo nad (»0! In prav tako! G. Terstenjaku gre slava kot starosti in naj delavnejšemn sedanjih slov. učenjakov in pisateljev. On je vrlo dopisoval od začetka v „Novice", potem v „Glasnik", „Slovenca", „Slovenski Narod", ure-doval je delj časa „Zoro* in „Vestnik*, izdal je cele zvezke Matičuih knjig; a se večkrat oglasil tudi v hrvaških i u nemških časnikih. Pisal je brez števila političnih člankov v obrambo in spodbudo svojega naroda, nadalje lepoznanskih in zabavnih spisov. A pravo polje njegove učenosti je bilo starinoslovje, basnoslovje, jezikoslovje in — zgodovina. On je dokazal, da Slovenci niso pritepenci, kteri so prilomastili v 6. ali 7. stoletji p. Kr. v naše pokrajine, ampak da so bili že za Rimljanov tukaj in v sosednih deželah naseljeui i. t. d. Celo pri Nemcih in Rusih je njegovo ime na dobrem glasu. Vreden je mož, da ga slavi slovenski rod od Mure do Adrije.
Drugi gospod, kterega sem Vam imenoval, je dr. Kočevar, zdravnik v Celju, kteri je nedavno praznoval svoj 70 letni god. On je bil od leta 1848 do denešnjega dne središče in duša narodnega gibanja in delovanja na Štajerskem, kakor dr. Blei-weis na Kranjskem. Ni obračal nikoli, kakor mnogo drugih, svojega plašča po vetru, stal je kakor skala v načelih, — ter narod z besedo in peresom branil zoper napade nemčurstva.
Ustanovnik in mnogoletni predsednik celjske čitalnice, budil in podpiral jc radodarno učečo se mladino, vnemal jo za svoj narod, a tudi v svojem poklicu jc rojakom bil modri svetnik in pomočnik.
Slava možu, kteri jc že toliko let sijajni izgled ljubezni do domovine, kteri je osivel v delovanju za svoje krajane ob Dravi in Savinji, njegova dela so v prid celemu narodu, da se povzdigne do oinike, blagostanja, zavesti svojih pravic! Ona dva sta spravila v čast slovensko ime, — tedaj tudi zaslužita čast in slavo, — in jaz predlagam vsled tega: Imenujte ju častna uda svojega društva, kakor ju jc imenovala pretekli teden naša čitalnica!
Slava jima ! Živila !"
G. predsednik dii g. G. na glasovanje in bil je soglasno sprejet.
Potem je bila volitev deputacije, ktera izroči diplomo in se vdeleži slavnosti. Izvoljeni so bili ti le gospodje: J. Nabergoj, J. Gorjup, I, Dolinar, A. Trobec, dekan Jan, M. Vatovec, I. Jež. Ker so bile točke zbora dovršene, zaključil je predsednik zbor.
V Trstu, 17. novembra 1878.
----
Domače stvari.
Rnzpuščenje mestnega zbora je
naše italijančiče hudo v srce zbodlo, to ve naj nižji težak v Trstu. Naj gre človek v kakoršno družbo si bodi, povsod se čuje liudovanje nad razpuščenim zborom in velike demonstracije, ktere so ostro obsojeva-le starešinstvo, poroštvo so, da je ljudstvo sito paševanja stranke rudeče lahonske barve, ktera je vso sodrgo, ki je z onkraj A-drije v Trst pricokljala v službo jemala, da tlači avstrijski živelj. Pa mera je bila polna in vreča se je pretrgala, razlil se je lahonski strup.
Uže rijejo na tihem okoli volilcev in si pripravljajo pot italijančiči; volilci, tedaj ne držite križem rok, treba je, da se tudi vi pripravite za volitev, da zmorete stranko, ki se pase krvavimi žulji davkoplačevalcev, pa vredna nij, da zaseda stole na tribuni. Stranka, ktera ni za vračajoče avstrijske hrabre vojake hotela novčiča privoliti, take stranke nečeino, ki sanja dan za dnevom, kedaj se bode na tržaškem gradu vila laška trobojnica.
Volitve v mestni zbor bodo prve dni meseca marcija. Oboroženi s pravico stopimo na bojišče.
Tržačani, odprite oči, spreglejte, kedo je vas zastopal v mestnem in deželnem zboru pod krinko liberalizma, da je tlačil sebi na korist vse, kar ni v lahonski izdajski rog trobilo. Okoličani, tudi okoli vas so se začeli medeno besedo volkovi v vovčji obleki plaziti, ne verujte nobenemu; vaš voditelj, društvo „Edinost", vam nasvetu je dobre može in le teh se možato držite.
Ne bodite Bmahljivi, odkritosrčno povejte takim tiholapcem da ni daleč Italija, tam najdejo posla obilo, ini ne potrebujemo njih nasvetov, v svoji hiši znamo in hočemo sami gospodariti. Ako morda kteri Vaših prijateljev, ki se je dosedaj vedno narodno vedel, prigovarja kaj takega, spomnite se, da ga je uže lahon v svojo mrežo morda za čašo vina ujel. Ogibajte se takih in s zaničevanjem se proč obrnite. Pazili bomo na take kukavice, za nje bo v listu poseben predal, da bo slovensko ljudstvo znalo, kje je izdajica za sramotne novce. Proč s hinavstvom, proč z pulovičarstvom, z odprtini čelom na svitlo naj stopi, kedor je res rodoljub, brez straha, pošteno, mirno in odkritosrčno naj bode orožje našim nasprotnikom, kteri imajo le moč v terorizmu in pretenju šibkim ljudem.
To za danes v letu 1878, v prihodnjem letu pa si namažemo ude s redinjeno močjo za duševni boj, za boj pravice in ne za sleparstvo.
Tržaška čitalnica bo imela v nedeljo 29. decembra popoludne ob 5 uri redni svoj občni zbor s tem le dnevnim redom : 1. Tajnikovo poročilo. 2. Blagajnikovo poročilo. 3. Odborovi nasveti. 4. Nasveti udov in 5. Volitev novega odbora.
Doprsno podobo dr. Janeza Blei-weisa je izdelal znani narodni podobar Zajec v Ljubljani, 48 centimetrov visoko, s primernim stalom. Cena jej je 5 gld. 50 kr. Podoba očeta naroda bi morala dičiti dvorano vsacega slovenskega društva in sobo vsacega izobraženega narodnjaka. Priporočamo vsem društvenim odborom in premožnim Slovencem, naj sežejo po izvrstno izdelani podobi. Gospod Fr. Zajec, akade-mični kipar, stanuje na dunajski cesti št. 7. v Ljubljani.
„Dei' Osten", se zove časopis, kteri na Dunaji s prilogo v podobah izhaja, glasilo je Slovanov in liumunov ; v zadnjej št. je prinesel: Politični pregled, Zgodovina pravoslavne cerkve v Erdelji, Vhod cesarja Viljelma v Berolin, angleška vojna proti Afganistanu, dopise iz Petrograda, Filipop-Ija, Niša, Carigrada in Wašingtona. Malo kroniko, Gospodarstvene stvari, Gozdi v llrcegovini, reguliranje Save. Dunajska trgovina. Srečkanje i. t. d. „Der Osten" velja s prilogo V4 leta le 1 gld. 50 kr. Mi priporočamo ta list vsem.
Vabilo.
„Jadranski glasovi" iz Hajdrihove zapuščine II. zvezek. Izda jih g. Kosovelj v Crnicah pri Gorici. Kedor je poznal prezgodaj umrlega moža, kteri je skladal občutljive melodije, reči mora, da je bil Hajdrih slovenskemu narodu ženij, ki je vplemenitil petje. Njegove melodije obsegajo nekaj posebnega, nekaj Čarobnega. Tužno čuti srce, ko čuje žalostne, in radostno vtripa, ko za-
done veseli glasovi. Da se ne pogubi sem
_
ter tja raztreseni narodni zaklad, kterega je prezgodaj umrli zapustil narodu, izda ga njegov učenec, g. Kosovelj. Veselo pozdravljamo to podvzetje, posebno tržaški Slovenci, kteri se moramo najbolj njemu zahvaliti, da je narodno petje v pravi cvet prišlo. Slovenci ! ako hočete stalni spominek postaviti slovenskemu skladatelju, naročite se na II. zvezek „Jadranskih glasov", to so skladbe še boljše, nego v prvem zvezku, mej njimi se posebno odlikuje Cegnar-jeva, „Hrcegovska", ktera se le v Trstu poje. Kako milo otožno done glasovi hree-govskih sirot in kako ponosen je junak, umreti hoče, a pod jarmom ne more živeti. Zvezek velja 1 gld. 20 kr., denar se bo še le takrat pobiral, ko se bo zvezek razpošiljal. Podpisalne pole so pri našem vredniku, pri g. pevovodji Bartlju in v tržaški čitalnici. Rodoljubi, dolžnost vsacega je, da podpira to podjetje in ne izostane nobeden.
Književnost.
„Kusko-turška vojska". Tako se imenuje knjiga, ki je s 5. podobami prav lična ravnokar na svitlo prišla; spisal jo je znani pisatelj J. Alešovec in se dobiva pri knji-gotržcu g. Giontiniju, s pošto velja 55 kr. Priporočamo to knjižico vsem, naj bi si jo vsak kupil in premišljeno bral, posebno naši kmetje, da bodo imeli prave pojme o zna-menitej slovanskej vojni, ktera je bila na veliko korist našemu ogromnemu slovanskemu narodu.
„Zvon-
lepoznanski list s podobami, V. tečaj ; izhaja po dvakrat na mesec; vsaka številka z izvirno podobo; „galerija slovenskih pesnikov" z životopisi; pesmi, povesti, zgodovinski, naravoslovni, lepoznanski in dr. spisi. Naročnina 5 gld. za vse leto; 2 gld. 50 kr. za pol leta. Naslov: Kedaction des „Zvon*, Wien, Wiihring, Herreng. 74.
Opomba.
Vsem udom političnega društva »Edinosti" je razposlal denarničar listke, v kte-rih opominja zaostalo družbenino od minolega leta poravnati, to je, od leta 1878. Ker ima društvo mnogo troškov, so prošeni vsi oni, ki listke dobo, da tekoj poravnajo. Ako bi pa le kedo se odrekel temu, kar upamo, da ne bode, naj pošlje denarničarju listek nazaj. Da društvo more vspešno delati, treba, da ima denarno stanje v redu, komur je mar za narodno blagost, naj pristopi v politično društvo „Edinost" in naj podpira teško delo primorskih Slovencev.
ODBOK.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llojd«.