Prof. Albert Sič
Gradarska ul. 18	LJUBLJANA
JUGOSLAVIJA
Posamezna štev. stane 25 stotink.
Letnik Bil.
¥ICE
za inozemsivo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosii 1 kolone (65 mm): za frgovskc in obrtne oglase 50 slok, za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2‘— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3’—
Staro poglavje
Izpregrovoriti hočemo danes par besed o starem poglavju, ki je še vedno novo, o starem poglavju, ki je bilo že tolikokrat pri nas obdelovano, a ga, je treba še vedno obdelovati, o starem grehu, o trajajoči naši — sramoti, ki pas spravlja povsod: na ulici, v vlaku, v trgovini in tudi v lastni hiši.
Evo:
Prvi prizor.
Po ulici hitita dve dekleti. Vidi se jima na prvi pogled, vkljub zidanim nogovicam in kratkim krilcem, da sta prišli pred par dnevi v mesto in da jima je zibelka tekla v kaki kraški vasi, ali v solnčni Goriški, ali v kršni Istri. Brhko korakata, živo obračata radovedno oči: mesto ju je popolnoma prevzelo. Kje je sedaj prijazna domača vasica, kje skromna a vendar tako lepa domača streha, kje mati ljubeča, ki se je s solznim očesom poslavljala od svojega otroka, odhajajočega, za zaslužkom v veliko, šumeče in nevarno mesto!
Prišli sta na trg in stopili pred ženico, ki je prinesla sinoči v mesto koš jajec, ki kričavo hvali svoje blago.
Dekleti: «Bon žorno, šjora! Po čem že ta jajca?»
Žena: «Bon žorno, bon žorno! Že bona jajca, že bona jajca inu frišna, po cinkvanta vam jih bom dala!»
Tako se ogovarjajo dekleti in žena, ki so morda zagledale luč sveta v isti vasi. Žena, ki je prinesla težak jerbas v mesto in je še vsa izmučena, seveda misli, da ima opraviti s čistokrvnima la,-hinjama in se reva še muči, da bi jima razumljivo povedala, po čem jima je voljna prodati blago...
Ali ni, da bi človek zardel od sramote?!
Drugi prizor.
Družina je pri večerji. Oče je jriišel z dela, utrujen od dela, vpognjen od trpljenja. Mati sc vrli okoli ognjišča, po hodniku se lovi z mačko mlajši sin, iz sobe se razlega krik in jok najmlajšega, ki se mu ne da še spati, v kotu stoji pred ogledalom hči in si koketno popravlja glavnik v kratko ostriženih laseh. Starejšega sina še ni domov.
Oče: «Kje pa je Tone?»
Mati: «Pred vežo je, razgo-varja se s prijatelji.»
Oče: «Ivanka, skoči in pokliči ga k večerji!»
Hči: «E, lase lo star, el vegnerä ben!»
Oče: «Pojdi ga poklicat, pravim!»
Hči: «Va ti, va ti, mamma, ehe dovaria cambiarme!»
Mati: «Ma dai, Giovannina, no te vedi...
Pogovor se tako nadaljuje s hčerjo in nato še s sinom, med slovenskimi stariši in slovenskimi otroci, ki se tudi v razgovoru z lastnimi' stariši sramujejo jezika svoje matere.
Ali ni , da bi se razjokal?!
Tretji prizor.
V vlaku se vozita iz mesta na deželo dva fanta. Njima nasproti sedita dve dekleti. Po kratkih uvodnih besedah so se spoznali in sedaj so že v živahnem pogovoru. Prihajajo iz mesta, govorijo, seveda, laški. Vlak se ustavi, in mlekarice se urno dvigajo ter hitijo s posodami proti izhodu. Nesreča je hotela, da se je nekoliko mleka iz vrča vlilo enemu fantov na hlače. Mlekarica se vsa v zadregi
opravičuje, toda za odgovor prejme poklon: «Brutta sedava!» Fanta sta eden iz Račič, drugi iz Podgrada in gresta domov za opasilo...
Ali ni, da bi človek zaklel?!
* * *
Takih in podobnih prizorov je na stotine ali nimajo potem prav naši sodeželani, da se nam sme-
jejo in nas temu primerno tudi spoštujejo? V tem oziru moramo pred našimi podeželani in sodržavljani italijanske narodnosti sneti klobuk in se jim globoko prikloniti: take sramote sinovi italijanskega. naroda niso in ne delajo svojemu imenu...
Klobuk doli pred njimi!
Novice iz vsega sveta
Otok Sumatra v nevarnosti
Veliki 438.000 kvadrat, kilometrov obsegajoči ter okrog 6 milijonov prebivalcev broječi otok Sumatra [(ob Aziji) že nekaj časa skoro neprestano zibljejo potresi. Vsak dan prihajajo strašnejša poročila o delovanju tamošnjega ognjenika Merapija, ki bruha lavo med strahovitim podzemeljskim grmenjem in tresenjem zemlje. Potresi in izbruhi ognjenika so zahtevali že nad 1000 smrtnih žrtev. Zaradi neprestanega premikanja zemlje obstoja nevarnost, da se ves otok ali deli otoka pogreznejo v morje.
Neusmiljena usoda | H
Znani ameriški egiptolog dr. Aron Ambers, profesor John Hopkinsove univerze,
zala sorodstvo med starim egipčanskim jezikom in semitskimi jeziki, s čemer bi i razvozljalo sporno vprašanje p postanku egipčanske kulture. Ko se je vnela hiša, je hitel Ambers reševat dragoceni rokopis, To se mu ni posrečilo. Med tem, ko je brskal po kabinetu, so pogoreli rokopisi, v spalnici pa njegova žena in dete. Ognjegasci so komaj rešili Ambersa na strehi, kjer je stal kakor blazen in stiskal na prsih nekoliko ožganih listov svoje knjige. V bolnici je zvedel o propasti svoje hiše in o grozni smrti svoje rodbine in je takoj nato umrl. Zadela ga je srčna kap.
10.000 steklenic v morje
Amerikanci so vrgli lani v Atlantski ocean 10.000 zapečatenih steklenic, da biugotovili, kakšni -so morski tokovi. Eno je dobil neki ribič na Francoskem. Prišla je na otočje Azo-
je umrl na opeklinah, ki jih je dobil pri TOV, kakor^ ]e povedal v steklenici požaru svoje hiše. Ambers je delal skoziIzaprti listič; spuščena je bila v deset let na svoji knjigi, ki naj bi doka- mofje 11. decembra 1925.
TEDENSKI PREGLED
Italija živi v znamenju «žitne bitke». Ta bitka se bije doslej le v obliki propagande po časopisju, po zborovanjih in shodih. Prvi minister Mussolini je izdal za taka zborovanja posebno poslanico, v kateri pravi:
«Na pokrajinskih zborovanjih je treba resno in odločno povedati vsem črnim srajcam, da je od vlade započeta velika gospodarska bitka odločilne važnosti za razvoj, bodočnost in veličino fašistovskega režima in fašistovske revolucije. Potrebno, absolutno potrebno je, da je sleherni fašist duhovno in praktično pripravljen za to bitko in da v tej smeri vpliva na vse svoje tovariše. Vlada/ stoji trdno na krmilu in deluje brez prestanka za gospodarski vzdig Italije. Vsi fašisti jo morajo posnemati. Treba je pokazati svetu drugi velikanski dokaz naše volje, naše vztraj-nosti in sile.»
Propaganda za žitno bitko se je začela širiti tudi med vojaštvom. V to svrho je državni podtajnik za voj->sko general Cavallero ustanovil pred dnevi poseben vojaški propagandni urad, ki bo pojašnjeval vojakom važnost racionalnega obdelovanja polja z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Vojaški oddelki si bodo od časa do časa ogledali posamezna žitna polja, da se na ta način prepričajo o koristnosti obdelovanja zemlje po pravilih najnovejše tehnike.
Rusija. Dva važna dogodka iz Rusije zadnjih dni: Smrt šefa »evo-lucijonarne policije «Čeka», Dzeržin-skega, in izgon Zinovjeva iz političnega biroja centralnega odbora ruske komunistične stranke. Rusko ljudstvo smrti Dzeržinskega ne bo objokovalo. Kot šef in organizator zloglasne ruske «Čeke» je postal sicer najsilnejši mož sovjetske Rusije, obenem pa tudi eden izmed najbolj obsovraženih. Vsled tega ni čudno, da se širijo vesti, da njegova smrt ni bila naravna, temveč da je bil zastrupljen. Nedvomno pa je, da mu bo «Čeka» težko našla enakega namestnika.
Izključitev Zinovjeva iz političnega biroja centralnega odbora ruske komunistične stranke je posledica hudega spora med dvema strujama v komunistični stranki, med strujo, ki se hoče vrniti k vojnemu komunizmu in med strujo, ki hoče komunistične ideje spraviti v sklad z razvojem razmer v Rusiji, tudi s pomočjo tujega kapitala gospodarski okrepiti. Prvo strujo zastopa Zinovjev, ki se izdaja za edinega pravega tolmača Leninovih naukov, drugi struji pa so
na čelu Stalin, Rikov, Buharin in drugi.
Zinovjev, ki je svoj čas z vso krutostjo nastopal, proti opoziciji v komunistični stranki, je sedaj postal vodja tfe opozicije. Na zborovanjih njegovih pristašev se odkrito napoveduje boj stranki in centralnemu odboru.
Z izključitvijo Zinovjeva iz centralnega odbora se sedanje vodstvo komunistične stranke, seveda, še ni popolnoma rešilo. Zinovjev je namreč še vedno predsednik izvršilnega odbora III. internacijonale, v kateri predstavlja vsaka komunist, stranka le en del. Tudi tukaj zastopa Zinovjev skrajno stališče. Načel je in še širi z vsemi sredstvi delo za ustvaritev enotne fronte socijalistdčnib in komunističnih strank v vseh državah, kar tudi v okviru III. internacijonale povzroča proti njemu silen odpor. Ni izključeno, da-bo tudi tukaj vpliv Zinovjeva oslabljen, kar bi imelo velike posledice za nadaljnje smernice III. internacijonale.
Francija. Francija preživlja hude čase. Vkljub tem, da je ena izmed najbogatejših dežel na svetu, vkljub temu, da je izšla iz svetovne vojne kot zmagovalka, se nahaja danes v takih križih in težavah na gospodarskem in denarnem polju, kakor malo katera druga država., Veliki stroški, ki jih je imela po vojni, da okupira del Nemčije in jo s tem prisili, da spoštuje podpisane mirovne pogodbe v Versaillesu, dalje ogromni dolgovi, ki jih je morala napraviti v teku vojne, da je lahko zmagala, in končno velikanski zneski, ki so bili potrebni za zopetno vzpostavitev najbolj industrijelnega dela plemenite francoske dežele, popolnoma uničene v teku vojne po Nemcih, vse to je vplivalo na gospodarstvo Francije tako, da so dolgovi vedno bolj rasli in da je vrednost francoskega denarja čedalje bolj padala.
Kako pomagati?
Dva izhoda sta: ali država najme pri bogatejših sosedih, na pr. pri Angležih ali Amerikancih večje posojilo, ali pa se denar nabere v deželi sami, od lastnih državljanov, potom visokih davkov, ali na podoben način. Prva pot, to je potom posojila v inozemstvu, nima nobenega pristaša v vsej Franciji, brez razlike strank. Ponosna Francija si hoče sama, brez tuje pomoči, pomagati iz zadrege, ker se zaveda, da je bogata dovolj, da prenese tako veliko žrtev.
Pri vprašanju, da bi se od lastnih državljanov pobirali prispevki, s katerimi naj bi se pokrile velike državne potrebe, so se pa stranke v parlamentu razdelile v dva tabora: v take, ki so stali bolj na kapitalističnem stališču, in ki so zahtevali, naj se uvedejo visoki davki, ki bi jih morali plačevati vsi državljani, bogati in revni, ter v take, ki so stali na nasprotnem stališču, da naj se namreč kapitalistom odvzame del njihovega premoženja. Vnel se je
hud socijalen boj.
Prvim je stal na čelu predsednik republike Poincare, drugim župan mesta Lyon, Herriot. Ta boj se je bil že v prejšnjem parlamentu, pred dobrimi dvemi leti, in oba tabora sta bila tako močna, da ni mogel eden drugega premagati. Zato je bil parlament razpuščen in 11, maja 1924, so se vršile nove volitve, pri katerih je Poincarejeva grupa propadla, Herriotova pa zmagala. Posledice teh volitev so bile velike. Konservativci in kapitalisti, katerim na čelu je stal Poincare, in ki so do sedaj imeli vlado v svojih rokah, so se morali umakniti, da, oditi je moral celo predsednik republike Millerand sam, čeprav po ustavi teče predsednikova poslovna doba sedem let, on pa je predsedoval šele dve leti, in ga nihče ne more prisiliti, da ostopa. Millerand pa je tako storil, ker je bil prepričan, da je tako v interesu domovine.
Toda tudi v novem parlamentu ni bila situacija dosti boljša. Kmalu se je pokazalo, da sta oba tabora še vedno tako močna, da drug proti drugemu ne moreta zmagati. In tako se je zgodilo, da je sledila vlada vladi. Vsaka, ki je prišla, je morala v kratkem iti, ker je imela premalo pristašev in preveč nasprotnikov. Sam Briand je v zadnjem času sestavil ‘kar deset vlad, ki so padale druga 1 za drugo, ker je hotel vzakoniti gotove davke, katerim so bili socijalisti in komunisti, pa tudi druge njim sorodne stranke protivni. Z nekaterimi finančnimi zakoni je sicer uspel, a pri drugih je zopet propadel, ker mu jih zbornica ni hotela odobriti. Ko je zadnjič padel s svojo vlado, je prišel na vlado njegov nasprotnik Herriot, ki pa' ni. ostal ministrski predsednik niti dva dni, ker mu je parlament pri' prvi -seji glasoval nezaupnico.
Vse te zmede, so povzročile Franciji veliko škodo, posebno radi tega, ker je francoska valuta strašno padala. Nekaterih se je že oprijemal skoro obup in so zahtevali uvedbo diktature ter odpravo parlamenta. Toda, Francoz je preveč ponosen na svojo demokracijo, preveč ljubi in ceni svobodo, preveč zaupa v globoko politično zrelost in patrijotizem svojega naroda, nego da bi mogel kaj takega dopustiti.
In tako je, kakor vedno, ko se je Francija nahajala v težkih časih, tudi to pot zopet zmagalo pravo in iskreno domoljubje ter dobri genij velikega francoskega naroda. Voditelji so začasno pozabili na interese svojih strank in na nasprotstva preteklih let ter, so z ozirom na najvišjo korist domovine,' sestavili vlado iz zastopnikov vseh glavnih strank v parlamentu. Zaostali so le komunisti in pa del socijalistov, ki pa bodo vlado podpirali. V tej vladi je 6 bivših ministrskih predsednikov. Tako sedijo danes pri isti mizi še včerajšnji politični protivniki: Poincare in Briand poleg Herriota in drugih. Vodi jih namreč ena skupna skrb, ena škupna dolžnost: usoda domovine. Pokazali so se zares prave in velike patrijote.
Uspeh gotovo ne bo izostal. Deloma se je že pokazal: pri prvi seji parlamenta, na kateri je nastopila ta nova vlada, je dobila ogromno večino glasov za sebe. Drugi še važnejši uspeh pa je bil v tem, da je francoski frank, ki je bil že močno padel, v samih dveh dneh pod novo vlado pridobil eno petino svoje vrednosti. Novi vladi, ki bo imela sicer težko nalogo, se gotovo posreči, privesti francosko državno gospodarstvo zopet na zdravo in solidno podlago ter tako pridobiti Franciji zopet ono mesto med prvimi državami na svetu, ki ji gre po pravici.
DNEVNE NOVICE
Ljudsko štetje iz leta 1921.
Leta 1921. se je vršilo popisovanje ljudstva v naših krajih. Ker je to bilo prvo štetje po koncu vojne in po okupaciji dežele od strani Italije, je zelo zanimivo; saj so nastopile velike spremembe: mnogo ljudi je pomrlo, mnogo se jih je izselilo, pa tudi priselilo itd.
Ministrstvo narodnega gospodarstva v Rimu, ki zbira te podatke za vsako deželo iz cele Italije, priobčuje vsako toliko statistične podatke iz posameznih dežel. Te dni je izšla knjiga, ki prinaša. uradne podatke o ljudskem štetju v Julijski krajini. Za nas
vseh so ti podatki zanimivi in važni; zato bodo «Novice» poročale v prihodnjih številkah marsikaj, kar iz te knjige proizhaja in se tiče našega ljudstva. Za danes se omejujemo na to, da priobčujemo podatke o številu in narodnosti prebivalstva v Trstu in okolici, da se tako vsak lahko poduči za oni kraj, ki ga zanima, koliko ima ljudi, koliko od teh je Slovencev, koliko Italijanov itd. Vsakdo potem tudi lahko primerja. to, kar je tu zapisano s stanjem, kakor je danes, da ugotovi spremembo.
Torej, na 31. dec. 1921. je bilo:
Kraj	skupnega prebivalstva	od teh Italijanov	od teh	! Slovencev j	tujcev
v Trstu, mesto s spodnjo okolico .	228.583	■ 198.886	11.694	- 18.003
na Koniovelju		985	311	663	11
„ Proseku 		1272	379	869	24
v Miramaru		46	16	—	
„ Sv. Križu 			 .	1792	1054	724	14
na Opčinah 			2495	1252	1218	25
v Banah		215	45	168	4
„ Trebčah 		806	152	647	7
„ Padričah		331	64	261	6
„ Gropadi 		428	47	373	•	S
„ Bazovici		820	106	702	12
„ Lipici ... 		'55	21	34 !	
„ Lonjerju . 			827	21	797	!	9
Skupaj . . . !	238.655	202.382	18.150	18.123
Škoda, da ti podatki niso razdeljeni tudi med mesto Trst na eni strani in razne kraje spodnje okolice na drugi strani (Skedenj, Sv. Mar. Magd. Spodnja in Zgornja, Rocol, Sv. Ivan, Kolonja, Škorklja, Greta, Rojan, Barkovlje). Zelo zanimivo bi bilo vedeti, koliko je celokupnega prebivalstva v vsakem od teh krajev in koliko od tega je Slovencev.
Za zgornjo okolico pa nam povedo številke, da ima skupno
10.072 prebivalcev. Kar se tiče na-j krajih
rodnosti, je posebno važno poudariti, da je bilo po statistikah, ki jih je bila Avstrija napravila leta 1900. in 1910. ter še prej, prebivalstvo zgornje okolice skoro izključno slovensko; ta najnovejša statistika izkazuje 3496 Italijanov in le 6956 Slovencev (med tem ko je 120 tujcev). Pa še od teh 6456 Slovencev jih glasom uradne statistike 4853 govori italijansko!
Prihodnjič priobčimo še kaj o ljudskem štetju, in sicer o drugih
Tržaška občina ima komisarja
Poročali smo že o krizi, ki je nastopila v tržaškem mestnem svetu vsled posredovanja fašistovskega komisarja g. Riccija. Fašistovski mestni svetovalci so kar nenadoma uvideli, da prav za prav ne gre, da bi še nadalje ostali v mestnem svetu, ki se kar ni mogel vživeti v nove razmere, katere ne dovoljujejo, da bi tržaška pokrajina živela svoje življenje, ločeno od ostalih pokrajin v državi. Podali so torej svojo demisijo, kateri je kmalu sledil razpust mestnega sveta in imenovanje komisarja, ki je prevzel njegove posle. Za komisarja je bil imenovan kom. Ernest Perez. Novoimenovani komisar je izdal proglas, v katerem naznanja, da je prevzel upravo občine. Poudarja nadalje, da so mu tukajšnje razmere povsem neznane, da pa bo po svojih najboljših močeh skrbel za prospeh mesta in za procvit njegovega itali-janstva. Novi komisar je rodom iz Palerma.
Bivši župan sen. Pitacco je tudi izdal na meščanstvo proglas, v katerem se s toplimi besedami poslavlja od mestne uprave.
«Novice» — nezaplenjene
Zadnja številka «Novic» — ni bila zaplenjena. To novico smo sprejeli mi in tudi naši čitatelji z veseljem in obenem s presenečenjem, kajti naj pišemo še tako mirno in previdno, ne vemo ne ure, ne dneva... Ob tej priložnosti prosimo naše dopisnike, naj bodo njihovi dopisi stvarni in mirno pisani. Nekoliko dopisov smo morali vreči v koš, ker so vsebovali sporočila, ki jih ne moremo objaviti, če nočemo tvegati zaplenitve lista. Naj to torej upoštevajo in razumejo tudi naši dopisniki, kakor že upoštevajo in razumejo — sodeč po več pismih, ki so nam prispela — tudi naši čitatelji.
«Istarska Riječ» posvarjena
«Istarska Riječ», ki je bila že šestnajstkrat (petkrat v tem letu)
zaplenjena, je prejela v osebi svojega odgovornega urednika g. Starega «posvarilo». To je najstrožji ukrep, ki ga predvideva novi tiskovni zakon. Po drugem posvarilu mora odgovorni urednik odstopiti in dotični list mora prositi za priznanje novega odgovornega urednika. Če prefektura tega norega odgovornega urednika ne prizna, moral list prenehati.
Hotel rešiti otroka in utonil v valovih
V Portorozah je v ponedeljek našel žalostno smrt v cvetoči dobi 45 let eden najbolj znanih in najodličnejših industrijalcev naše dežele, duša paroplovbne družbe Co-sulich, ladjedelnice v Tržiču in nenadomestljiv član vodstev vseh važnejših industrijskih in trgov-skih podjetij tržaškega mesta.
Evo kako se je zgodila nesreča:
Okoli 3. popoldne je kom. Oskar Cosulich, ki se je nahajal na letovišču v Portorozah, odjadral s katerjem, ki ga je sam vodil, na majhen izlet po portoroškem zalivu. V jadrnici se je nahajal z njim njegov 4-letni sinček, njegova žena, ki pa je že v kopališču skočila v vodo, in guvernantka.
Ko je jadrnica dosegla daljavo kakih 600 metrov od obali, jo je začel Cosulich obračati nazaj. V tem hipu je njegov otrok, ki je sedel zadaj pri krmilu, nenadoma izgubil ravnotežje in padel v morje. Oče ni niti za hip pomišljal in je planil za njim, da ga, reši. V hipu sta oba izginila v valovih... Ko je guvernantka, ki je ostala pričela je viti roke in obupno klicati na pomoč. Klice na pomoč so slišali ljudje na obali, in dva čolna, ena jadrnica in en ribiški čoln, sta takoji odhitela na pomoč. Ribič, domačin iz Izole, je brez nadaljnjega premišljanja skočil v vodo in po dolgem trudu se mu je res posrečilo najti ponesrečenca. Otrok se je krčevito oklepal očetovega vratu... S pomočjo tovariša z jadrnico je ribič potegnil očeta in otroka iz vode in ju dvignil v
svoj čoln ter odveslal z vsemi močmi proti obali:
Prepozno!
Na obali se je bila medtem zbrala množica ljudi, ki so s črnimi slutnjami pričakovali prihod čolna. Med množico je bilo tudi nekoliko zdravnikov, ki so se takoj o-prijeli ponesrečencev. Toda dočim se jim je posrečilo spraviti k življenju otroka, za očeta ni bilo več pomoči. Zdravniki — poseben letalec je šel s hidroplanom tudi po primarija dr. Gandussija —- so u-gotovili, da ga je zadela v morju kap. Trpel je baje že prej več časa za srčno hibo.
Usoda je hotela, da je tudi on našel smrt v morskih valovih kakor pred leti njegova dva brata.
Truplo ponesrečenca so začasno postavili na pare v Portorozah in
nejših pogrebov, kar jih je videlo zadnja leta naše mesto.
Vremenske izpremembe.
Letošnje leto je precej muhasto. Začelo je s potresom, nadaljuje se z nevihtami in poplavami in ni izključeno, da nas bo obdarilo še z drugimi dobrotami, kakor je toča in podobno. Po približno enem tednu lepega poletnega vremena so začeli v začetku tega tedna zopet nalivi, in v torek zvečer je udarila še toča, ki je ponekod po deželi povzi’očila precejšnjo škodo.
V takih razmerah je, seveda, tudi letina precej skromna in ne obeta nič dobrega za zimo, katero vremenski preroki slutijo dolga in trdo. Blagor mu, ki se mu je ni treba bati...
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG.
Cene dne 28. t. m. na debelo:
;radižniki 20—80, belo zelje 50 do 100, vrzote 90—100, krompir (letošnji) 40—50, radič 80—300, fižol 80—120, fižol za luščenje 110 do 220, fižol zelen mali 100—180, bledeš —.—, grah 140, buče 55—100, kumare 60—80, špinača 50—80, malancane 140—210, korenje —.— paprik (zelena) 350—400, česen 150 do 200, čebula 40—80.
Sadje: Marelice 290, breskve 100 do 750, «amoli» 80—220, cimbarji 180—120, ronglo 200—220, češplje 90 j.do 200, fige 120—200, jabolka 70 do 150, hruške 120—480, jagode 800, grozdje 200—800, pomaranče 50 do L zaboj, limone 12—45 L zaboj.
Trg je bil preobložen s paradižnikom, ki je bil predmet najživah-nejšega kupčevanja. Veliko je bilo povpraševanje po sadju, posebno finem, katerega je bilo na trgu malo. Naenkrat so padle v količini hruške in jabolka, kar je dvignilo njih ceno. Še vedno je, razen starih pokrajin kraljevine, Istra, ki zalaga trg, najsibo s sadjem ali zelenjavo. Paradižnik je sploh ves iz Istre. Krompirja je bilo na trgu zelo malo, istotako tudi interesentov.
Kupčija precej mrtva.
so ga po prihodu bratov in osta-, lih članov pokojnikove družine) prepeljali v Trst, kjer se je vršil,.™ včeraj, v sredo, eden najveličast-’
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
Izvozni trg v Gorici dne 27. in 28. julija 1926.
Cene (27. VIL): vajin od 0.60 do 0.65; paradižniki od 0.40 do 0.60; hruške od 0.90 do 2.60; češplje od 2.60 do 3.—; krompir 0.38'; jabolka od 0.80 do 1.70.
Cene ‘(28. VIL): vajin od 0.50 do 0.60; paradižniki 0.40 do 0.60; hruške od 0.70 do 3.—; češplje od 2.80 do 3.40; krompir 0.38; jabolka od 0.90 do 1.80.
Hrušk jo prišlo, kakor sedaj skoraj vsak dan, precej na trg. Takoj se prodajo večje hruške in boljše vrste, drobnjad ostaja na trgu. Po večini gre blago v Avstrijo.
Z vaj inom je še vedno dobra kupčija. Prav tako tudi s krompirjem, opaža se pa, da ga ne gre več toliko ven radi zaščitne carine v Avstriji in Nemčiji.
S sadjem jo sploh sedaj kupčija zelo razvita. Dobro blago se takoj proda in sicer po zelo ugodni ceni. Vsakdanja izkušnja mora naučiti naše ljudi, da le dobro blago, sadje boljše in večje vrste se proda po dobrih cenah. Drobnjad ostaja. Zato sadite samo žlahtne vrste.
IZ KANALA.
Na dostojen način je v nedeljo zvečer tudi kanalska Čitalnica proslavila petdesetletnico našega velikega Ivana Cankarja.
V	prijazni dvorani g. Križniča se je zbralo precej občinstva, da se pokloni spominu največjega slovenskega pisatelja, ki je pokazal slovenskemu narodu pot do luči in resnice.
V	lepem govoru nam je g. Kristjan Baudaž opisal Cankarjevo življenje, delo in trpljenje, ter njegovo neizmerno ljubezen do rodne matere. Umetniški užitek so nudile recitacije g. Milana Skrbinška, ki se ravno sedaj nahaja v Gorici in ki je iz prijaznosti sodeloval pri proslavi.
V	precejšnji meri so izvršili svojo dolžnost tudi kanalski igralci, ki se niso ustrašili trudu in delu, ker prvo dejanje Cankarjeve «Lepe Vide» so podali z najboljšim uspehom. Pri tem nam je posebno pohvaliti g. Kristjana Baudaža in mladega gosp. Staniča, v katerega brezdvomno lahko stavimo velike nade.
Goriška igralca g. Košuta in gosp. Krašna sta nam res na umetniški
način podala dva prizora iz dramatiziranega «Hlapca Jerneja», to je prizor na «Tičnici» in «V ječi».
Tudi mi imamo vero in zaupanje v Boga, kakršno je imel Jernej, iščemo pravice, a nismo je še našli, a imamo upanje, da se to, kar se ni posrečilo ubogemu hlapcu, posreči nam.
Precejšnje število občinstva se je posebno pri prizoru «V ječi» vedlo skrajno nespodobno. Ljudje, ki iščejo burk in komedij, naj gredo v cirkus.
Čitalnici pa moramo čestitati k uspehu.
PREŠNICA.
Že zdavnaj ni videla Prešnica toliko ljudi kakor minulo nedeljo. Privabilo je domače društvo «Zora» prijatelje od blizu in daleč na prireditev, od katere smo odnesli vsi najlepše, vtiske. Priznati moramo hvalevredno, da goje vsa društva v našo pesem in da bi lahko bila za vzgled marsikateremu večjemu kraju. Vsi zbori, domači, kakor oni iz Ocizle, Klanca, Črnotič, Podgorij in iz Beke kažejo od ene prireditve do druge večje uspehe. Posebno nas je razveselilo, ko smo videli «Lilijo» iz Beke t. j. prvi nastop po vojni pod j vodstvom mladega pevovodja Hre-I ščaka. Igra 1. april je vzbudila precej smeha in zabave. Po končanem sporedu se je razvila živahna zabava. Uspeh vse prireditve je bil na splošno zelo zadovoljiv. Čestitamo!
PODGORJE.
Objavljamo in potrjujemo resničnost vsebine:
«Z ozirom na razna sumničenja in šikane Vas prosim, da bi objavili v Vašem cen. listu, da nisem ne jaz, ne kak član družine Poljako, Podgorje 51 pisec dopisa, ki je izšel okoli Velike noči t. 1. pod šifro «P. S.» in z naslovom «Iz Podgorja».
Poljak Saba.»
'	IZ SEŽANE.
Na trgu v Sežani je bilo na prodaj dne 22. julija t. J. 302 glavi živine, in sicer: 134 glav volov, krav in telet, 41 konj in 127 prašičev. Cena goveji živini od 4 do 430 lir stot žive teže, teleta od 6 do 650 L st. mrtve teže, konji 1500 do 4000 L glava; prašički 5 do 8-tedenski 65 do 140 L glava. Kupčija s prašički in teleti prav dobra. Kupčija govejo živino radi valute nestalna. Iz Jugoslavije je bilo na trgu le malo živine, vzrok valuta in delo na polju.
Prihodnji tržni dan 12. avgusta 1926.
Prizori iz poplave v Jugoslaviji.
Bogate slavonske domove odnašajo valovi
Nikola Tesla, eden največjih fizi-• kov na svetu, je dne 10. t. m. obhajal svojo 70 letnico. Nikola Tesla je rodom: iz Like in živi sedaj v New-Vorku. Bil je vedno zaveden Jugoslo-ven in je ostal tak tudi sedaj, ko se njegovo ime s spoštovanjem izgovarja po vsem svetu.
Ob priliki njegove sedemdesetletnice so se ga spomnili večji listi vsega sveta z daljšimi članki. Jugoslo-venski kral j ga je ob tej priložnosti odlikoval s posebnim redom.
Teslin stolp s pomočjo katerega je mogoče brez žic prenašati elektriko za razsvetljavo in pogon strojev.
Princ Peter Petrović-Njegoš sin pokojnega črnogorskega kralja Ni- j kole, v družbi svoje žene in zdravnika (na desni), ki je nedavno obiskal ’ jugoslovanskega, kralja Aleksandra,svojega bratranca, na Bledu. Ob pri- j liki tega obiska se je baje govorilo tudi o ureditvi vprašanja imetja bivše črnogorske dinastije.	»
'0:'	" ‘J ' ir
Ženski dom v Parizu. V Parizu je bil nedavno zgrajen dom za brezr poselne dekleta in žene. Na tisoče žen in deklet ima tu hrano, stano-■ vanje, šolo in zatočišče pred nevarnostmi velikomestnega življenjdV-
!•	t tp-..(f

Nikola Tesla sredi veličastnih bliskov električnih tokov, ki jih je izumil in ki se tudi imenujejo po njegovem imenu, njemu se je tudi prvemu posrečilo brzojaviti brez žice.
Zložljivi čoln. Prva slika nam predstavlja razloženi platneni čoln, ki s da tako zviti, da ga lahko nosiš na hrbtu.
Druga slika nam predstavlja zložljivi čoln v vodi.
Z invalidskega kongresa v Parizu.
Obhod invalidov po mestu po dokončanem kongresu. Slika v okroglem okvirju prikazuje položitev venca na grob neznanemu vojaku.
Dr .Franc Detela znameniti slovenski pisatelj, ki je umrl dne 11. t. m. v starosti 76 let. Njegova dela segajo v vse sloje družabnega življenja, ha-šemu ljudstvu pa se je posebno priljubil s svojimi spisi iz življenja na kmetih.
Požar v tvornici petroleja na Romunskem. kjer je povzročil milijonsko škodo.
Čudna živalica. Iz križanja .med psom in lisico je nastala živalica, kakor nam jo kaže zgornja slika.
Zvijače Konjskih mešetarjev
Trikov konjskih mešetarjev je ne-broj. Vsak dober konjski mešetar je neke vrste umetnik, ki zna vsako malenkost izkoristiti in prilagoditi tako, da pride na svoj račun. Zato je tudi težko sistematično razdeliti te trike. Neštete fiate pri konjski mešetariji si izmisli in razdeli vsak mešetar sam. Konjski mešetarji pravijo, da se mora vsak dober mešetar bolje razumeti na ljudi, kakor na konje. In če opazujemo vrvenje na sejmiščih, moramo priznati, da je ta pri-slovica temeljno pravilo v praksi konjskih mešetarjev. Konjski mešetar ne more loviti svojih žrtev na čokolado, lepe besede ali nado na masten dobiček, kakor delajo razni drugi posredovalci. Svoje žrtve si ne more poiskati in ogledati, ker nima zato potrebnega časa. Kupca mora na mah proučiti in mu že iz oči brati, kakšne so njegove želje in kako je podkovan v spoznanju konj.
Konjski mešetar skoraj nikoli ne nastopa kot dober poznavalec konj. Tudi če takoj na prvi pogled spozna, da se kupec na konja malo razume, mu vendar na žive in mrtve zatrjuje, da je v njem takoj spoznal strokovnjaka in da prizna na konju vsako napako, ki jo kupec najde. Sam pa pri tem vljudno opozarja na to in ono napako, ki je konj v resnici nima.
To dela samo zato, da bi mogel kupec ugotoviti, da konj dotične napake nima. Konjski mešetar pa dobim ve, da kupec pri iskanju dozdevnih napak rad pozabi na napake, ki jih konj v resnici ima.Konjski mešetar že na prvi pogled ve, da je imel kupec opraviti s konji samo tri mesece v jahalnici, kjer je bil več na tleh kakor na konju. Ker to ve, mu brez sramu zatrjuje, da je spoznal v njem izbornega jahača, ki potrebuje vročekrvnega konja. Obžaluje, da slučajno nima pri roki takega konja, marveč samo mirne, ki bodo tako znamenitemu jahaču težko po volji. Tako se zgodi, da proda konjski mešetar takemu strokovnjaku mrho, ki komaj hodi. Zadovoljna sta oba. Mešetar zato, ker se je iznebil kljuseta, kupec pa zato, ker mu ni bilo treba priznati, da potrebuje konja, ki je komaj nekoliko živahnejši kakor oni iz lesa in s piščalko.
Neizkušenega kupca preslepari konjski mešetar vedno. Pa tudi izkušen kupec, ki se dobro spozna na konje, ni varen pred ploho mešetar-jevega besedičenja. Konjski mešetar ima pogosto opraviti s kmeti, ki mu na podlagi lastnih izkušenj nikoli ne zaupajo. Tu mora konjski mešetar svojo zgovornost podvojiti, da odvrne kupčevo pozornost od konja in skrije napake, ki bi jih kupec pri temeljitem ogledu gotovo zapazil. Svojo zgo-
vornost podpre mešetar s triki, ki jih je toliko, da lahko skrijejo vse konjeve napake. Če hoče kupec ogledati konja od blizu, manevrira mešetarjev pomočnik s konjem tako, da vidi kupec vedno samo ono stran, kjer ni nobenih napak. Ako pa kupec izrečno zahteva, naj mu pokaže mešetar tudi drugo stran, vodi pomočnik konja v tako zvani osmici. Tako se zgodi, da kupec vidi, da je konjeva glava po okretu obrnjena v nasprotno smer, redko pa se zaveda, da se je med pogovorom z mešetarjem, konj obrnil za 180 stopinj in da vidi zopet isto stran, kakor jo ;e videl poprej. Včasih se pa zgodi, da kupec opazi ta mešetarjev trik. Toda s tem mešetar ja še ni spravil v zadrego. Ako kupec ogleduje konja s tiste strani, kjer ima napake, napravi mešetarjev pomočnik vedno tako, da začne konj skakati in brcati. S tem je podrobni ogled onemogočen.
Zelo učinkovito in razširjeno sredstvo konjskih mešetarjev je v tem, da postavijo konje vedno tako, da stoje s sprednjimi nogami višje kakor z zadnjimi. S tem trikom skrijejo večino napak na prednjih nogah. Teža telesa je prenešena na zadnje noge in tako izgine ena glavnih napak, ki jih opažamo pri mnogih konjih, da so namreč prednje noge v kolenih prešibke. Noge se napno in konj napravi vtis dobrega
tekača. Tudi razne napake na hrbtu, zlasti izbočenost, se dajo na ta način zelo lahko prikriti. V tem primeru si pomagajo konjski mešetarji tudi s kocem, ki ga pri konju z izbočenim hrbtom nikoli ne pozabijo.
Koc rabi konjski mešetar rad tudi tedaj, ako mora pokazati kupcu jahalnega konja. Koc ne tlači konja tako kakor sedlo in zato je konj med hojo mnogo bolj prožen. Ako pa mora mešetar konja osedlati, ravna s sedlom zelo previdno in ga pomakne bodisi bolj naprej ali nazaj, kakor je pač telesni ustroj konja.
Vsak konjski mešetar ve, da nailu-šljivega konja ne sme preveč nakrmiti, preden ga postavi na sejem. Konjski mešetarji pa znajo tudi iz-horno spreminjati barvo konj. Pa ne samo to. Oni znajo napraviti konja celo večjega ali manjšega. Kadar se mora videti manjši, ga vprežejo v velik voz, v nasprotnem slučaju pa v majhen voz. Ako rabi mešetar za vprego dva približno enako visoka konja, izravna razliko med njima s tem, da vpreže večjega konja na levo stran. Ako se konj plaši, trdi konjski mešetar, da je .še mlad. Ako pa preveč opleta z nogami, ga hvali kot mirnega.
In tako se igra konjski mešetar s kupcem kakor mačka z mišjo, če le hoče.
IZ LONJERJA.
V nedeljo popoldne se je pri nas zgodila velika nesreča, katere žrtev je postal komaj 15-letni Angel .Kastelic.
Bit je topel dan, in več dečkov, med temi tudi omenjeni Angel, se je šlo kopat v vaški kal. Ta je obzidan in vsled deževja je v njem precej vode in blata. Dečko je neprevidno skočil v vodo, dasiravno ni znal plavati. Toda zagazil je v blato, iz katerega se ni mogel več rešiti. Ostali so klicali na pomoč, toda ta je prišla že prepozno. Ko so ga z velilvo težavo potegnili iz vode, je bil nesrečni deček že mrtev. Bil je prenesen v kapelo na katinarskem pokopališču-. V pondeljek ob 7 zvečer se je razvil mnogoštevilen sprevod proti cerkvi, odkoder se je vrnil na pokopališče. Vaška godba je med pogrebom igrala pretresljive žalostinke, deklice v belih oblekah so obsule prezgodnji grob dragega Angela z rožami. Nepopisna je žalost matere vdove in bratca, Ž njima žaluje vsa vas, kajti pokojnik je bil dober in priden, in dasi še tako mlad, že opora svoji materi.
Spavaj sladko, dragi Angel, saj tvoje trpljenje je končano! Nesrečni materi in bratcu iskreno sožalje.
MAČKOLJE.
Opozarjamo ponovno, da priredi naše Bralno-pev. društvo «Primorsko» s sodelovanjem bratskih društev prihodnjo nedeljo, 1. avgusta, ob 4. uri popoldne vrtno veselico s sledečim sporedom:	1. Deklama-
cija Soklato: «II cieco»; 2. J. Aljaž: «Pogovor z domom», poje mešani zbor pev. društva «Slavec» iz Ric-manj; 4. E. Adamič: «Kaj pa delajo ptički» poje «Slavec» iz Ricmanj; 5. Klemenčič: «Oj, poglejte ptičke», poje mešani zbor iz Ocizle; (i. a) S. Ferluga: «Naša pesem», b) E. Adamič:	«Lipa», poje meš. zbor pev.
društva «Slovenec» iz Boršta; 7. H. Volarič: «Na ples», poje moški zbor domačega društva «Primorsko»; 8. J. Stoka:	«Laži zdravnika» burka v
dveh dejanjih, igrajo domači diletan-tje; 9. Prosta zabava in ples.
Pridite v nedeljo vsi v Mačkolje, da preživimo par veselih uric in pozabimo vsaj za trenutek gorje.
BORŠT.
Novic nič posebnih. Pravijo, da odpre prihodnjo nedeljo naš Veli Ferluga zopet restavracijo v gradu Mocco. Velika večina vaščanov in občanov sploh, mu to iz srca želimo, saj s tem marsikateri zasluži. Koliko piščancev, jajc, kruha, vina, sadja, zelenjave smo prodali v Mocco in s tem na lahek način svoj pridelek vnovčili. Odkar je pa v Mocco zaprto, se to občutno pozna. Če se ces uresniči zopetno odpretje, iskreno pozdravljamo!
* *
Minulo nedeljo smo imeli tudi pri nas — «šagro». Ljudi je bilo povsod natlačeno. S čim se ljudje zadovoljujejo. Da le udari boben, pa lazijo ljudje od vseh strani skupaj. Godba je od zadnjič, ko sem jo slišal precej popustila. Opazilo se je, da manjka šola. Skrbite tudi za duševno izobrazbo. Proč s plesi!
* * *
Zobčevo gostilno so nekateri ponočni razgrajači pomazali s črnimi madeži. Doslej ni bilo mogoče izslediti teli nočnih «umetnikov».
❖	* »Jc
Dasi sem smrtni sovražnik plesov, vendar sem pri vseh, ki so se do sedaj vršili v Bregu: kolikor v Dolini, Bol juncu. Borštu in Ricmanjih opazil nekaj razveselijvega, to je, da mladina poje izključno same slovenske pesmi. Živela naša zavedna mladina!
IZ RICMANJ.
Šolska razstava.
Že ob vstopu v za to pripravljeno šolsko sobo sem bil sila prijetno iznenađen nad slikovito in okusno urejenim razstavljalnim kulturnim hramom. Vse lepo razvrščeno in nanizano; same pestre, a resne barve. Pri natančnejšem vpogledu v poedi-na dela, v kolikor se spoznam, se nisem mogel dovolj načuditi tako skrbno in precizno izdelanim deškim, osobito pa ženskim ročnim delom, ki so bila izgotovljena pod vodstvom vešče učiteljice gdčne Turko, ki je zlasti' za ženska ročna dela naravnost strokovnjakinja v pravem bistvu tega izraza. Razstavljena so bila tudi dela odrastlih deklet, ki obiskujejo «tečaj» za slične tvore od proste do proste minute in ure, zlasti v zimskem času.
Koliko koristi prinaša ta velikopotezno zamišljena ideja v kulturnem, moralnem in gospodarskem oziru, se
ne da popisati. Kolikih «muh» se je s tem otreslo veliko izmed teh, sedaj intenzivno pridnih deklet!
Želimo, da se te vaje ročnih del po možnosti nadaljujejo in tvori sami izpopolnjujejo, da se bo vrzel, ki je nastala v med- in povojni dobi zamašila. Skrbni in neutrudljivi ter nesebični mravlji g. Turkovi naše največje priznanje, njenim ovčicam pa kličemo:	naprej po tej zdravi
poti, pravilno in pošteno zasnovani!
Za gospodinje
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Dr. Krekova gospodinjska šola v Zg. Šiški pri Ljubljani, ki je bila 1. 1913. ustanovljena in ki je do sedaj stanovala v najeti hiši v Šelenbur-govi ulici, se je preselila na svoje lastno posestvo v Zg. Šiški pri Ljubljani.
Lega posestva je krasna, zdrava, mirna, ob gradu park in poleg velik vrt. Ta gospodinjska šola pripada k meščansko-gospodinjskim šolam in ima pravico javnosti.
Šola obsega celodnevno desetmesečno gospodinjsko šolo, posebne kuharske tečaje za boljšo kuho zvečer in v počitnicah, kakor tudi tečaje za konzerviranje sadja in zelenjadi.
Glavni predmeti so:	kuha, servi-
ranje, šivanje, gospodinjska opravila in vrtnarstvo; razen tega se pa poučuje še:	vzgojeslovje, slovenščina,
računstvo z gospodinjskim knjigovodstvom, zdravjeslovje, državoznan-stvo, hranoslovje, nauk o gospodinjstvu itd. Na željo se dajejo posebne ure za francoščino, angleščino, nemščino in klavir.
V	tem kratkem času svojega obstoja šteje gospodinjska šola do sedaj že 700 ahsolventinj.
V	šolskem letu 1925-26 je morala gospodinjska šola prekiniti s poukom radi ovir, ki jih je stavilo stanovanjsko sodišče vselitvi v kupljeno posestvo. Letošnje šolsko leto 1926-27 pa prične gospodinjska šola zopet s poukom, in sicer s 1. septembra t. 1.
Prospekti na razpolago. Priglase sprejema vodstvo dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiški pri Ljubljani; Sprejme se pa le gotovo število učenk, zato naj se reflektantke javijo čim prej.	__________
Gospodarske novice
(Nadaljevanje poglavja o gnojilih)
(Glej predzadnje «Novice»!)
Dušičnata gnojila so tista, ki vsebujejodušik. S temi gnojili do-sezamo uspeh, ki ga pripisujemo dušiku sploh. Pospešujejo torej razvoj listi in mladja. Mladike pa bodo bolj nežne in rahle, ako primanjkuje drugih redilnih snovi. Zaradi tega tudi ne kaže gnojiti s temi gnojili v poznem poletnem času, ker hi slabo dozorel les. Z najboljšim uspehom gnojimo z dušičastimi gnojili drevju, ki ima slabo rast ali ki boleha. Kot du-šičnato gnojilo smo že označili gnojnico. Od umetnih gnojil hojii-jo za naše razmere v poštev čilski soliter, žveplenokisli amonijak (amonijev sulfat) in v zadnjem času tudi apneni dušik.
Čilski soliter je lahko raztopna snov, ki vsebuje 15 do 16% dušika, to se pravi, v 100 kg gnojila je 15 do 16 kg te redilne snovi. Ker potrebuje drevo na 1 m3 na leto približno 17 g dušika, bo torej treba potrositi na vsak nv 110 g tega gnojila ali na drevo zim dolgimi vejami l1/^ kg. Čilski soliter potrosimo vedno le povrhu in ga že vsaka najmanjša vlaga raztopi in potegne v zemljo. Treba je torej z njim gnojiti pred dežjem ali po dežju, da ne bi preostra tekočina morda škodovala koreninicam. Raztopljeni čilski soliter
vsrkavajo korenmice takoj in; vsled tega tudi takoj učinkuje, j Ne zadržuje ga pa zemlja, in kolikor ga ne porabijo korenine v kratkem, zaide v globočino in je tako rekoč izgubljen. Zaradi tega smemo gnojiti s čilskim solitrom le drevju, ki je že ozelenelo, ki torej takoj uporablja in prebavlja gnojila. Tudi ga smemo potrositi naenkrat le malo, da ga morejo korenine posrkati v kratkem. Delež, ki je namenjen drevesu, razdelimo na 2 ali 3 dele in jih potrosimo v času 14 dni ali 3 tednov. Ako nam| primanjkuje gnojnice, nimamo boljšega sredstva, da pomagamo zanikamo rastočemu drevesu, nego je čilski soliter, seveda, če| mu je sploh še mogoče pomagati.
Žveplenokisli amonijak je neka sol zelenkaste barve, ki vsebuje 20% dušika, pa ne učinkuje tako hitro kakor dušik v čilskem solitru. Tudi se ni bati, da bi nam ga splaknilai vlaga v globočino, ker ga zemlja zadržuje. Kjer je pod drevjem okopana zemlja, ga pod-kopljemo. Gnojimo z njim že jeseni ali pozimi, da se do spomladi tako razkroji, da ga lahko použi-jejo korenine. Dušik tega gnojila je Vm manj vreden nego čilskega solitra. Na 1 m3 površja rabimo torej 90 g žveplenokislega amonijaka. ali za drevo zgoraj omenjene velikosti približno l1/^ kg.
Apneni dušik ima v sebi 15 do 20% dušika. To gnojilo učinkuje bolj počasi, in ker je šele kratek čas v prometu, nimamo še z njim v sadjarstvu zanesljivih izkušenj.
Kalijeva gnojila vsebujejo nam že znano redilno snov kalij in vplivajo torej na razvoj čvrstega listja in lesa. Prav gotovo pa tudi vplivata dušik in kalij na prvi razvoj sadu po oploditvi. V naših razmerah hodita kot kalijeva1 gnojila v poštev kajnit in kalijeva sol.	t
Kajnit vsebuje približno 12% kalija, razen tega pa še različne druge primesi, ki ne vplivajo vedno ugodno na globokejše korenine sadnega drevja. Mnogi sadjarji svare naravnost, naj ne rabimo tega gnojila v težki zemlji. Prav preprost račun nam tudi pokaže, da je redilna snov kot taka cenejša v kalijevi soli, ki vsebuje 40% in več kalija, torej Sokrat toliko kot kajnit. Kalij je v kalijevi soli še precej raztopen in učinkuje razmeroma hitro. Kalija je treba na 1 m2 20 g, torej kalijeve soli 50 g ali za drevo prej imenovane velikosti 60 dkg. Kalijevo sol lahko podkopljemo v zemljo ali pa tudi potrosimo samo povrhu. To delo smemo izvršiti jeseni, pozimi ali tudi v zgodnji spomladi. Ni se treba bati, da bi se nam kalij poizgu-bil, ker ga zemlja precej dobro drži. Glede kalijeve soli bi še omenili, da, se da dosti naših nosest-nikov preslepiti s tem, da dobe za isti denar veliko večjo vrečo kaj-nitai nego kalijeve soli, ne pomislijo pa, kakšna je redilna vrednost obeh gnojil.
Izvrstno kalijevo gnojilo je lesni pepel. Posebno mnogo kalija ima pepel od listnega lesa in je bukov pepel ravno toliko vreden kot kajnit. Ako zbiramo lesni pepel, ga lahko porabimo namesto kalijevih gnojil. Nespametno je torej prodajati pepel in kupovati umetna gnojila. V premogovem pepelu pa ni nič kalija, ampak le neko-
aaaonaoaaaoaaaaDDoaonaaDaana
i-f===^=====~=====j===g=i-
c
GLYKOL
proti malokrvnosti
Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le „GLYKOL“, ki ozdravi v najkrajšem času. - Cena steklenici L 7'—. Za celo zdravljenje zadostuje osem steklenic.
a
a
a
□
a
a
a
□
a
a
□
□
a
a
a
a
a
a
a
□
a
a
a
a
a
a
Dobiva se le v lekarni
Ulaiiovi. 1 Hani \l
(Sv. Jakob)
a
a
a
a
a
a
a
a
DDDaoaaDaaaaDaaaaaaaaaaaaaaa
Zobozdravnik
- D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
S perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via Imbtiani 16 IH. (prej Via S. Giovanni)
od 9—12 in od 5—7 ure
Pridnega
kovaškega vajenca išče Fran Širca, Morje-Sež.

□
□
o
D
□
□
□
□
□
□
g
D
□
□
□
o
o
□
□
□
ZOBOZDRAVNIK
Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za zobe in usta sprejema
v Gorici na Travniku št. ZO
in
v AJDOVŠČINI (nasproti posojilnici)
□
a
□
□
□
□
a
□
g
Q
□
o
□
a
a
a
□
o
o
a
□□□□□□□□□□□□□iiiDaaanaDaauciGaa
rsilsimain udruga i omulanim psraštna
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca 19, I. nad. ♦♦♦♦
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
PO 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. £j
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (safes)
♦♦♦♦
Uradne ore za stranke oda1/«-13.16-18
Ob nedeljah je urad zaprt Telefon itv. 25-67.
Nnlstorelil sloven. denarni zavod
□□□□□□□□□□
□□□□□□□□□□
A IV T E
MILAN
Italijanska zavarovalna družba Delniška glavnica 15.000.000
ü ■ ■ jn JU	Sedež Via Torino 51
1^1 I ■■ Mk |t|	Lastna palača Via F. Corridoni 59
Posluje v panogah: Življenje — Požar — Tatvina — Indlviduelna civilna odgovornost. Predsednik: E. cav. di Gran Croce senator ing. Cesare Nava.
Odbornik delegat • glavni ravnatelj Grand’ Uff. Aldo Annoni.
AGENCIJE PO VSEJ KRALJEVINI Oficijelna zavarovateljica MILANSKEGA SEJMA GLAVNA AGENCIJA V TRSTU: Piazza Garibaldi 4.	611
Stara VI.
liko apna in neke spojine, ki bi ■utegnile celo škodovati rastlinskim koreninam, ako bi jih pognojili s svežim takim pepelom. Lesni pepel je izvrstno gnojilo, premogov pepel pa raje spravljajmo na kompost.
Fosforna gnojila. Od fosfornih gnojil rabijo pri nas superfosfat in Tomasovo žlindro. Sem spada pa tudi kostna moka.
Največ fosfora je v semenu in v sadu sploh. Največ cvetja nasuje tisto drevo, ki mu ne primanjkuje fosforne kisline. S to redilno snovjo in apnom se razvije tudi najlepši sad. Razvidno je torej, da donaša sadjarstvo dobiček le, če ne primanjkuje drevju fosforne kisline. Ravno v naši zemlji je te redilne snovi povsod premalo. Računa se, da porabi sadno drevje na 1 m2 površine na leto 5 g fosforne kisline.
(Konec prih.)
Razno
VELIKANSKA EKSPLOZIJA V AMERIKI.
Največje municijsko skladišče sveta zletelo v zrak. — Dve mesti porušeni.
V	municijsko skladišče ameriške vojne mornarice v Lake Den-mark pri mestu Roverju, kakih 40 milj daleč od New \ orka, je med nevihto udarila strela. Nastala je ogromna eksplozija. Veter je zanašal ogenj na sosedna skladišča, ki so zletela v zrak eno za drugim. K sreči se je nesreča zgodila na praznični dan, ko ni bilo v tovarnah delavcev. Zletelo je v zrak 300 poslopij. Uničen je deseti del ameriške municije. Prebivalstvo okoliških vasi in mest se je v strahu razbežalo, misleč, da gre za potres. Dve manjši mesti Monat Hope in Hibernija sta se popolnoma porušili. Škoda gre v sto milijone dolarjev.
JEDILA, KI KREPIJO SPOMIN...
V	13. stoletju so takratni padarji ljudi zdravili bolj-s «coprnijami» kakor z zdravili. Takrat so si izmišljevali zdravila, katerih zdravilnost ni bila z ničemer utemeljena. |
, V letu 1523. je izšla knjiga nekega stras-burškega zdravnika, ki navaja jedila, katera baje krepijo spomin. Med drugim priporoča knjiga kokoši, kopune, male ptice, mlade peteline, ki jih je pa bilo treba vži-vati pečene. Koštrunje in ovčje meso je po mišljenju tega padarja spominu zelo škodljivo. Odsvetoval je tudi jedila, ki napihujejo. Dobra so baje kuhana sveža kokošja jajca. Vse ribe so škodljive, manj sladkovodne kakor morske. Od sadja je dovoljeval ta zdravnik samo dobro dišeča jabolka in lešnike. Od pijač je priporočal zmerno pitje dobrega rdečega vina,
KDO JE MOČNEJŠI?
Kako se je lord prepričal o kovačevi moči
Neki angleški lord, ki je bil strasten rokoborec, je slišal mnogo hvale o moči nekega kovača, kateri je delal v svoji kovačnici blizu Glasgowa. Namenil se je, da ga gre obiskat ter njegovo hvalisano moč preizkusit. Nekega dne je prijahal pred kovačnico atleta, stopil s konja, ga privezal k plotu ter stopil k presenečenemu kovaču, rekoč: «Moj dragi, jaz sem prišel iz Londona samo da zvem, kdo od naju je močnejši.» — Ne da bi besedico odgovoril, je kovač odložil kladivo, zagrabil lorda okrog pasu. ter ga vrgel čez plot na cesto. Ko je lord prišel malo k sebi, je šepal nazaj proti kovačnici, kovač pa zarjove nad njim: «Kaj še hočete?» — «Nič posebnega», odvrne lord, «samo še konja mi vrzite čez plot, da bom mogel domov jahati.»
KAJ VSE ZMORE SKROMEN MEŽNAR?
Cerkveniški pomočnik pri katedrali Chi-chester na Angleškem je bil 34 let v službi, katero je vršil nad vse «vestno. Uro je moral vsak dan navijati. V zvonik vodijo stopnice, katere imajo do ure ravno 10O stopnic. Vsak dan je vreteno 250krat zavrtel ter pri tem težo četrt tone dvignil 24 metrov visoko. To da skupno število v vseh 34 letih: 1,241.000 stopnic, vreteno je zavrtel 3,102.500 krat, ter dvignil 2102 toni, nič manj kot 302 kilometra visoko, ali natančno 302.492 metrov, t. j. za 34 Mount Everestov ali za 105 Triglavov.
Sredstva za pokončavanje rastlin-1 škili škodljivcev: Angleško modro ' galico, žveplo Amntiliraho, apneni ! arzenik «Azol» železno galico, «Sil- j vena» razkuževalno sredstvo proti vsem merčesom itd.
Kmetijsko orodje :	škropilnice
znamke «Vermorel», Ferrara, Volpi; žveplalnike, razno ročno vrtno in polsko orodje, kose znamke «Merkur» od 70/cm, znamke «Hymalaia» od 60 in 65/cm, grablje lesene, senene vile itd.
Orala znamke «Sack» in znamke «Bäcker» p lužna telesa za lesene gredlje, slamoreznice, itd.
Kmetijske stroje vseh vrst nabavlja po želji posameznika od najboljših tu in inozemskih tovarn v najkrajšem času in po na j zmernejši h cenah.
Za natačnejša navodila obrnite se na našo centralo v ulici Torre-bianca 19.
UMETNA GNOJILA.
Zbiramo predznambe za naročila j superfosfata in amonijevega suiata. i Čim več naročil dobimo, tem cenejše | bodo naše ponudbe. Cene so odvisne od Vas samih.
Vabimo vse one, ki bodo potrebovali superfosfat in amonijev sulfat, da prijavijo množino potrebe brez obveze naročila. Naročbe bomo sprejemali, ko bomo izdali naše ponudbe in navedli cene.
Prijave sprejema:
Cevljarnica Forcessln
Odlilionna na midnarodni razstavi v Gsnovi z „Diploma di gran premie"
TRST Via Giuseppe Caprin Štev. S pri Sv. Jakobu - TRST
Kdor išče obuvalo čenč a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo 1
in šel bo k „FORCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .
„■■n msff-
tevljl za delo
L 48*—
blii za delo
L 48*-

TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
ulica Torrebianca št. 19.
❖ * *
KMETIJSKI STROJI.
Tržaški kmetijski družbi v Trstu ima dospeti prihodnji teden velika izbera raznih strojev iz inozemstva in sicer:
Slamoreznice znamke «Mayfarth» raznih velikosti, grozdne stiskalnice, grozdni mlini, gnojnične sesalke, mlečni posnemalniki, itd.
Vabimo vse one kmetovalce in zadruge, ki se za te stroje zonimajo, da si jih koncem prihodnjega tedna ogledajo v naših skladiščeh v ulici Ralfineria 7. in Torrebianca 19.
t <•
Odgovorni urednik: JANKO RTTNTIĆ.
i
♦♦
♦♦
f
n
♦♦
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
J. ŠTOKA
Trst, Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigoveznica
Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - italijan. SLOVARJA.
Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige.
Naročila po pošti se izvršijo točno in hitro
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
IG.PIKEL!
BUFET PRIMC
Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commerclo
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. — Vedno sveSe Dre« herfevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. — POSTREŽBA TOČNA. ' Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.

n
s
JAKOB BEVC - TRST
urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica : S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi
RAZNA DARILA ZA BIRMANCE.
iiegJl
i
M POSTOJNA «
♦♦♦♦
Hotronje bolezni in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
I
□aaDDDaaaaaaaDDDoaoDaDacDaaci
§ ZOBOZDRAVNIK
□ _	___________________a
Spomnite se „Šol. društva“!
a Specijalist za ustne g g in zobne bolezni, g
I Ordinira | i eGgRICInaTrognlku5.ll. f
g od 9. do 12. in od 3. do 5. g
a	a
DnDDODDDDDDDDDDDDQODQDODDDQQ
POSTOJNA
♦
♦
♦
♦ ♦
t Trgovina z mešanim blagom | ♦ železnino in steklom na drobno ♦
v	. *
%	in debelo.	%
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
□□□□DDDaooDnaiaiciDonDDDnoDPPn
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
ima v skladišču ulica Raffineria št. 7 in Torrebianca št. 19:
Semena: Preizkušena semena jesenske repe, solate endivije, motovilca, brokljev, cvetočega karfijola, detelje inkarnatke, špinače, več vrst -graha in vsa ostala poljska in vrtna semena.
Josip Klun
trgovina porcelanastih predmetov
TRST, ul. Mazzini 40, prej ul. Nuovn
SKLADIŠČA:
Piazza Scorcola ši. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila :::
izključna prodaja cilindrov za luči št. 3,
3, 8, 11 na debeto za Trst, Furianijo, Istro in Dalmacijo iz naj čistejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami.
Cene brez vsake konkurence! !
DbaGaaDaDDaaunDOioaDOOBnBotia
I
I
I
.MUNDLOf šivalni stroji
„Göricke“
dvokolesa, motorini „FlflM“ in belgijske puške se vdobe ie pri
Josipu Kerševaniju
GORICA ~ Piazza Cavour 9 - GORICA
i
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Tvrdka ustanovljena 1. 1828. n 3 (3 O Tl S k© m Tvr!il!3 “stanovlj.na 1. 1838.
Gorita, al Carduccl 14 (pr. Gosposka ulica)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
ANTON BREŠČAK
GORICA, Via Carduccl 14 Cprej Gosposka ul.D