GLASILO OBCINE DOMZALE ?T innnor r>nrM. inii^vi ni ?i i *T^^ ^^^- RADIO i cprav snu) /c v drugi polovici janiKirju, hoslc v prvi Ictošnji štcvilki našli kar lickaj prispevkov o dogrelkih v drugi polovici decembra 2(K)3. Prav je, da najdejo prostorna stranch Slamnika, da jih ne po/abimo. Tako borite o prazničnih sreeanjih. koncertih tor drugih do-godkih, ki so nam polopSali zadnje dni leta 2(XB. Fotografija je s prijetnega silvestrovanja v Domu upokojeneev Domžiile, kjer je varovancem voščila ludi Županja C'veta Zalokar Ora/em. Med Nievnnimi pra/niCnnni prueditvanii je unci tuđi letos posebno mesto novoletni koncert, ki ga je Simfonični orkesler Domžale Kamnik pripravil tako v Domčalah kot v Kamniku. S 33. novoletnim koncertom pod vodstvom dirigenta Stel'ana Garkova ter solisti: sopranistko Petyo Ivanovo, baritonistom .lakijem Jurgecem ter flavtislom Matejcm Županom so navdušili. OBČLNA DOMŽALE in KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE vabita ob slovenskom kuKurnem prazniku na SVEČANO AKADEMIJO v petek, 6. februarja 2004, ob 18. in 20. uri v Tomčevi dvorani Kulturnija doma Pranca Bcrnika Domžale Kulturni clogodek, v k;itcrcm se bosla v celolo /lila glasbena govoriea in unietniška beseda, bo s svojimi mishmi obogatil akademski slikar mag. Črtomir Frelih. I 'sln/iiiine ni. hn-.../ihiriic v\ln/ii:i< <■ Jnhilc r Kiiiliiniein {hum I i,in< <-■', ' tllu'„„. t\.,„,~,,t„ ■;■!,, Stran Mavrica vabi na festival I MMMMMMmMaMMMMMMMMMMMMMM|^M|Mi^iiiiiii ni im ii piiinm i.....u miimimp n ..J ,5 ;,,,,,,,, .^-^ .?/. jammrja }W)4 ht, v !'■:'-->•'?■•■'■ .....• vuku. MAVHICA. ki In- di-ht ter 4(1 Iclnn <, /oln nililmskctkl- ske^i /limu m vidtu K.-U'ill'viljl: .."/"7 Stran Predstavljamo Ml ^** 1 Tildi v fcf sk'vilki hftsh* našli neka/ ztmirmvih sf>yovttmikn\: ()i)ishili snv> (Jrtčino Ciahršc^. '\uintiu\vrw r ( Crniku i>> t\v(k'h inar^ikaj zammivcvo " nitho'-i'rti ;/■/';/''' fHisu nas Uulntiii>n>i>l'.'i}u.tuh> h>i(1ii\!\'(.\. /'u/- . uu'hli-'yosjHi.hihjmtn t,~/,v, ki ■"'.' ■ i/ihu/hvii"itt t'vslikmin, ju ■t,{\invt}a/n*t\m tucJi Jato niiitinanlk" Ma/n Khffh' H't" Kaljo Šknf'u . ki ;r ■>' mluthnski tiaiJalirvanki Nina i-jnihfhivno vhn"> Stran Razpisi [ijBiHjjHr Ne prezrile javnih povahit za predhiilcv vhtg za .«»-IliHUKiranjc pnivrainnv. ki jili v te/ klevilkl nhjuvljti ()l>-čina Domiule Ddilelek :a dnifhene i.lfjavmnli delu : mladimi, preventivnih pr<>ynnnov ;.:.u l«>/ pinti ilrnv/.mi, ;:rilj, dosedanji direktor Davčne uprave RS, IMojca Pavlin, direktorica Davčnega urada Ljubljana (desno), ter Metodija Homar Jerman, vodja Izpostave Domžale (levo), slovesno odprli nove prostore Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana Izpostave Domžale. SREDNJA ŠOLA DOMZALE Cesta talcev 12, 1230 Domžale LRTOS SO INFORMATIVNI DNEV1 13. IN 14. FKBRUARJA. VABIMO VAS, DA V TEH DNEH OBIŠČETE SREDNJO SOLO DOMŽALE. PREDSTAVILI VAM BOMO: • program SI'LOŠNE GIMNAZIJE • programe s področja STRO.INIŠTVA • programe s področja TR(K)VINE Se vidimo ! Trikraljevska akcija 2003 - 2004 Naj bo upanj e v očeh i POLIGLOT TECAJITUJIH JEZIKOV PRIPRAVA NA MATURO Mir in dobro vsem pri vas, to pozdrav je zdaj od nas; Gašper. Miha Bolleiar. pred vami tu smo ravnokur. DOMŽALE, Ljubljanska cesta 110, tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si L/O r ion ««« DVfiNAGMUffltt J 1MTK wnugonec-sp.si DOMZALE stran 2 Dober dan, dragi bralci in bralke Prepričana som da sic bili tuđi \si naši bralci in bralkc ob koncu lota 2003 deležni štcvilnih voščil, dobrih želja in ludi dobrih misli, ki so tuđi do mene prihitele pn vse bol) priljubljeni elektronski pošti. V seli po vrsti setu bila vesela in se vani žanje iskreno zahvaljujem Pa vendar .ste bili nekateri Se /lasti i/virni in duhoviti ter ste se potrudili, da vaše želje ne bi bile podobne tisočem drugih. Kar precej vas je bilo. vaše misli ter želje in iskrene besede pa greieio kot toplo soiice. ki se ga v /unskom Času Se posebno ra/veselimo. Naj žarki pogreiejo tuđi vas! l'red vaun je letošnia prva številka Slamnika. ki bo ludi v letu 2004. 15-krat obtskal vaše domove let vanie pnnesel odsev življenia m dela Občine Dom/a-le. včasih ga zajamcino tu širše tnorda premalokral. vendur dobro \emo. da je Slamnik na-menien predvsem naši obćmi. ki v proračunu tuđi /agotavlja pre-eejšen dcl tinančnih sredstev /a njegovo izhajanjc. Zavedamo se. da kljub več desetim sodelavcem in sodclavkam. ki se jim /a že (spravljeno delo 111 /a nadaljnje sodelovanje zahvaljujem, včasih kaj poniembncga pre/remo, česa ne opa/tmo. /alo vas ludi \ pri-hodnje prosimo /a sodelovanje. Pokličitc katero od telefonskih številk in nas opo/ortte. čc smo kai pie/ili in eesa ne srnemo po-zabili. Potrudili se borno ni ee se bo le dalo borno vaš predlog. pobudo ali kritiko tuđi upoštevali. Se naprej bo Slamnik v vaše domove pnnašal informacije o deki občinske uprave, njihove objave, obvestila in vabila, saj je ena od naših pomembnili f'unkcij ludi |avno obv eščati|O.Tudi tokrat boste v Slamiiikii našli kar nekaj javnih povabil, ob tej priložno-sti pa ne po/abite, da številne aktualne informacije lahko dobite ludi na našem Internetu vvvvvv.domzale.si. Današnja številka ie na nekaterih stianeh kar inalee »zgodovinska«. saj pišemo o dogodkih iz zadnjih dni leta 2OO.v 1.'parno, da nam tega ne boste posebej /amerili. saj vsak od dogodkov, ki smo jim bili priče, zasluzi objavo in na tak način ohranitcv za zgodovino. Na prvi strani boste našli tuđi povabilo na osrediiio občinsko slovesnost ob S tebruarju slo-venskem kultuniem pra/mku. Mi mu borno voč pozornosti in prostora namenili v pnhodnji številki, ko homo napisali nekaj tuđi o Pre-šeniovem stricu, ki je služboval tuđi v dom/alski tari. eno stran pa homo namenili tuđi vašim pesmim in krajšim pro/nim delom, ee nam jih boste poslali. Zato povahljcui k sodclovanju. Na pozabite, da druga šlev ilku Slamnika v letu 2004 izidc 1 .3. tebruarja, zato vaše prispevke pričakujemo do vključno 2. tebruarja na disketah ali po elektronski posu. Za prijetne|ši dan pa še nekaj želja, ki smo jih od vas. spošto-vam bralei in bralke. prejeli ob zaključku prejšnjega leta: C'eprav je sreća opoteča. naj jo bo lokrat polna vreća. Na pragu novoga leta naj Vam čas vladar nakloni spoznati prave ljudi. storiti prave roči. ubrati prave poti in v sobi i ti v dragih najti le dobrih sledi. Naj pod Vašo streho tuđi v novem letu sreća biva. smeh obraze naj vedri, slabe misli v nič ra/bliuja, idei nešteto porodi. Lep pozdrav in bodite kulturni vsak dan, ne le X. tebmarja 2004. Odgovorna urednica Basist Zoran Potočan In dirigent Godbe Domžale, prot. Gregor Vldmar. Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in praznični koncert domžalske godbe 26. december 1990 -mejnik za Slovenijo V življenju slehernega izmed nas so stevilni mejniki, dobri in slabi. Mejniki pa so tuđi v življenju države in za Slovenijo lahko rečemo, da je 26. december 1990 dober mejnik, «je bilo med drugim povedano na osrednji občinski slovesnosti ob dnevu samostojnosti, združeni s tradicionalnim prazničnim koncertom Godbe Domžale, ki je v halo Komunalnega centra Domžale prav na praznični večer privabil številne občane in občanke. . Vse je najprej pozdravil podžupan Toni Dragar ter jih spomnil na decembrske dni v letu 1990, ko je Skupščina Republike Slovenije 26. decembra na osnovi odločitve slovenskega naroda na plebiscitu sprejela odločitev o samostojni Sloveniji ter nato nadaljeval: »To je bil kratek sprehod po dneh novej-še zgodovine naše države, dneh, katerih temelji so stari več sto let, v katerih smo Slovenci iskali svoje priložnosti za samostojnost in neodvisnost Tuđi danes iščemo svoje priložnosti in prav v letu 2003 smo se na referendumu odločili, da poskušamo svoje možnosti in priložnosti uresničiti v okviru Evropske unije in NATO. Zavedamo se, da so drugi narodi mocnejsi, vendar vemo, da borno uspeSni, uspešni v toliko, kolikor borno znali druge prepričati, da je naš predlog, naš interes boljši, morda ćelo najboljSi in na tak način uveljavljati naš položaj. Zato sem prepričan, da borno znali in zmogli v letu 2004 in v vseh naslednjih letih združiti vse sile in v okviru združene Evrope najti v njej svoj prostor pod soncem, da borno enakopravni z drugimi narodi in trdno odločeni, da tuđi v prih(Klnje ostanemo suveren in samostojen narod. Ne bo lahko, vendar moramo vedeti, da naša suverenost kljub povezavam z Evropo ostaja trdna suverenost naroda, ki ne bo nikoli pozabil svojih korenin, svoje zgodovine, svojega jezika, predvsem pa se borno vedno borili za to, da borno ostali samostojen, srečen narod v okvini evropske družine. Ta pa ne srne nikoli pozabiti, daje družina srečna toliko, kot je srečen posamezen družiaski član. Naša sreča bo, če borno tuđi v pri-hodnje ohranjali naso nacionalno samobitnost, krepili nacionalno zavest, razvijali lastno ustvarjalnost, spoSto-vali preteklost in izročila, predvsem pa ostali ponosni na svojo preteklost in sedanjost. Samo tako borno ohrani-li svoje bistvo, svojo drugačnost, ki ji včasih svet zavida, in uresničili tisto. Slavnostnl govornik podžupan Toni Dragar: Zaželimo nail domovini ob njenem prazniku veliko miru In enotnostl. Tradicionalno srečanje Županje z nekdanjimi predsedniki občine ter izvršnih svetov Izkušnje so dragocene Ena izmed tradicij, ki jih iz leta v leto ohranja Županja, Cveta Zalo-kar Oražem, so tuđi srečan ja z nekdanjimi predsedniki Skupščine Občine Domžale ter predsedniki izvršnih svetov, s katerimi se sreča navadno v dneh po novem letu. Tuđi letos se je zbrala prijetna družba, da bi poklcpetala, se seznanila / utripom Občine Domžale v letu 2003, pa tuđi posredovala Županji nekatere svoje izkušnje, saj so po njenem mnenju »izkušnje zelo dra-goeenc, vedno se je treba učiti od predhodnikov...« Nekdanji vodilni možje občine. Franc Habjan, Jože Pogačnik, Viljem Držanič, Herman Breznik, Milan Marolt, Anton Prc-skar in mag. Tomaž Štebe, so pozorno prisluhnili Županji ob njeni informaciji o najpomeinbnejših in-vesticijah in dogodkih v občini v letu 2003. posebej živahna debata pa se je razvila v pogovora o plinifikaciji, saj so nekateri na probleme v zvezi z razkopanimi cestami opozarjali že med letom, Županja pa jim je ob tej priložnosti posebej razložila vzrokc za zaostanke pri vzpostavljanju čest v prvotno stanje. Kar nekaj pred-logov so posredovali tuđi v zvezi s predvidenimi spremembami pro-metnega režima v našem mestu, kjer so bila njihova mnenja sicer različna, vsa pa usmerjena v cilj, da končno v mestu zagotovimo već reda, manj hnipa, predvsem pa več prometne vamosti. Zelo zanimivi so bili pogovori, povezani z nekaterimi problemi, ki izvirajo iz časa, ko so pomembne funkcije opravljali prav povabljeni. Županja jih je seznanila z nekaterimi problemi ter se jim zahvalila za širša pojasnila, kako je v njihovih časih prišlo do posameznih doku-mentov (pogodb ipd.), pa tuđi za nasvete, ki bodo morda pomagali pri razreševanju teh problemov. Veliko vprašanj so postavili tuđi v zvezi z županjinim delom v Držav- nem zboru Republike Slovenije, kjer se nišo mogli izogniti vpra-šanju »izbrisanih«, ob čemer so se strinjali, »da, če je bila krivica narejena, naj se popravi — vendar, če je bila narejena«, povedali pa so tuđi svoja mnenja o primerno-sti dosedanjih načinov plačevanja cestninc ter o svojem viđenju raz-reševanja problematike avtocest v Sloveniji, pohvalili pa so županjina prizadevanja pri opozarjanju na probleme povečevanja centralizma ter njenem zavzcmanju, da v Domžale dobimo katero od fakultet. Prijeten pogovor je pokazal, da nekdanji vodilni Ijudje v naši občini spremljajo aktualna dogajanja v Občini Domžale, da so pripravljeni tuđi povedati svoja mnenja, opozoriti na probleme pa ne le na srečanju, tem-več, če je potrebno, tuđi med letom, predvsem pa, da so veseli, ker občina napreduje. Zato so se vsi po vrsti strinjali, da je potrebno z zacrtanim razvojem občine nadaljevati ter zaže-leli Županji veliko sreče in uspeha pri vođenju občine ter zdravja v njenem osebnem življenju. Županja, Cveta Zalokar Oražem, se jim je za dobre želje zahvalila ter tuđi njim v letu 2004 zaželela vse dobro. Odgovorna urednica česar se nocoj spominjamo in na kar bi morali biti vedno znova ponosni. Ob koncu je nekaj besed namenil tuđi godbenikom ter njihovemu dirigentu, prof. Gregorju Vidmarju, za katere je leto 2004 še poseben mejnik, v njem bodo namreč praznovali 120-letnico uspeSnega delovanja, ki ni bilo nikoli prekinjeno. Sledilo je še podžupanovo voščilo, v katerem je domovini zaželel veliko enotnosti in miru, vsem občanom in občankam pa ob prazniku samostojnosti iskreno čestital ter voščil prijetne praznike, v letu 2(XM pa veliko zdravja, zadovoljstva, medsebojnega razumeva-nja, pa tuđi sreče, ki bo bogatila vse, ki živimo v Občini Domžale. Nato se je s Funeral music iz melodrame E. Griega Bergliot začel praznični koncert, v katerem je z godbo nastopil tuđi basist Zoran Potočan, recitator Pav-le Ravnohrib, vse skupaj pa je povezal Niko Robavs. Koncert je dokazal, ela naši godbeniki napredujejo, na tej poti pa jim skušata pomagati tuđi novi god-benici: llavtistka Špela Kos ter klarine-tistka Anita Kozelj. Stevilni poslušalci in poslušalke so bili nad koncertom navdušeni ter so s svojim ploskanjem iz godbenikov izvabili tuđi slavno Av-senikovo Golico, ki jih je pospremila v praznični novoletni čas. V. Vojska Predstavljamo občinskega svetnika Roman Kurmanšek (Slovenska demokratska stranka) /akaj ste se odločili za kandidiranje v Občinski svet Občine Domžale? Odločitev za kandidaturo za Občinski svet je nastala iz notranje potrebe po izvajanju poslanstva - delati dobro v korist vseh občank in obćanov občine in pri tem upoštevati sprejete in uvc-Ijavl jene standarde. Ohčinski svetnik ste že tretji mandat. Kako ocenjujete razvoj ohčine v leh ohdohjih? Prva obdobja po letu 1994, ob sprc-jeinanju proračuna, so bila skoraj brez prave usmeritve. Zahleva po nekem razvojnom programu je bila vseskozi prisotna in tuđi zahteva-na.Tcdanji predsednik Občinskcga sveta, dr. Miha Brcjc, je po znanem reku «Če ne vemo, kam gremo, je vsaka pot dovolj dobra«, postavil začetek za izdelavo razvojnoga programa občine. Program je bil tuđi narejen in sprejel. V njem smo sodclovali tuđi opozicijski svetniki. Program naj bi bil okvir, znotraj katerega bi se polnile vsebine vsa-kolctnih proračunov. Seveda ta ne more biti statičen, tetnveč se mora nenehno prilagajati spremenjenim razmeram. Sprcjet je bil v letu 2001 in bil bi žc skrajni čas, da se ga ustrez.no korigira. Nil bi krivičen. če bi dejal, da se od leta 1994 ni nič bistvenega uredilo. Lahko pa bi se mnogo več, z veliko manjšimi sredstvi in z manj škodljivimi posegi v okoljc. Kar nekaj projektov, ki so potrebni za občane, ni bilo realiziranih (Dom za ostarele na Vira, ...). Vse preveč se prepušča trenutnomu navdihu in vse preveč je parcialnih rešitev. Bili ste tuđi podžupan, katere projekte ste vodili? Kot podžupanu sta mi bila zaupana najprej dva projekta, to je bila Plini-fikaoija in Projekt ločenega /biranja odpadkov, nato pa šc Projekt začas-ne tržnice. Kot vodja projekta som vključil v projektni tim slrokovnjakc tuđi z druge politično opcije. Lahko po-vom, da smo dobro sodclovali in je bila najvažnejša vsebina in rezultat, ki bo dober prvenstveno za občana. Projekta sta se dobro prijeki, saj tako kažejo številke. Za priklop na plin je podpisanih več od tisoč pogodb, z ločenim /biranjem odpadkov pa tuđi beležimo lepe količine in tako raz-bremenjujemo deponijo odpadkov. Projekt začasno tržnice na žalost ni zaživcl tako, kot je bilo pričakovano. V projekt je treba verjeti in nenehno delati v smislu dobrih rezultatov (več reklame, zmanjšane najemnine, pestrejša ponudba itd..) Kot opozicijski svetnik si že vrsto let prizadevate, da bi Domžalc »dobile dušo«... Kos jo. Naša prizadevanja so že od lota 1994 naprej. Domžale nimajo pravega centra s priincrno vsebino, ki jo je potrebno začutiti, tako občanu, kot tuđi turistu. Prepotrobni WC'-ji so bili izvedeni Sele z izdelanim projektom začasno tržnico. Do nedavnoga so bili postavljeni montažni, komični in zasilni na želozniški postaji. Prepotrobnih vsebin za oenter je veliko (mestna kavama, parki, galerija, muzej, ...) Ni nam uspelo priti do programa in do izdelanoga osnutka zazidalnoga nacrta za samo mostno jedro Kot opozicijski svetnik sem vosol, da nam je uspelo vsaj deloma uhraniti nepozidanost zomljišća, kjer bi morale biti potrebne vsebine centra, in osmisliti dušo mosta. Osrednji dol bi moral biti dol neko colotc, tako vsobinsko kot tuđi oblikovno. Zato jo potrebno izdolati okvir za potrebo občine (teren za rekreacijo," izobražovanje in kulturo, trgovski centri...) Kakšni kontrasti in anomalijo. Čcz noć so postavili reklamni pano na ploščad prod Vele. Ob vprašanju na občinskem svetu ni nihče znal odgovoriti, kdo je dal dovoljenje. To so drobei, ki kažejo na dobro voljo za »ureditev mesta« in tuđi širše. Se vam zdi, da trenutna vladajoča oblast v občini res dola vse v korist občanov in občank? To seveda ne. ludi ni mogočc za vse Slamnik je glasilo Obiine Dorožalc in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 19.15 (I Številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.19ft2 pričcl izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca W9I, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Mcdijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VFiRA VOJSKA Tcl.: 72-20-100 (041) 634 505. 1'omočnik odgovorne urednice ŽKiA C'AMliR- NIK, Clani uredništva: ŠAŠA KOS, .IANH/. STIBRIĆ, BOGDAN OSOLIN, IMR.IA ANDRIUKA, URHAN /".NIDAR- ŠIČ, MKTKA7AJPANEK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARK'1 Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJKK KO("'AR, 722-50-50, fa*: 722-50-55, e-mail: infoMikd-domzale.si URADNE URE: od ponedcljka do petka od 9. do 13. ure, ob srediih tuđi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brczplaćno. Na podlagi Zakona o I)I)V (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po slopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR imaged.o.o., Podgorjc 61b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., VevSkae. 52, 1260 Ljubljana Polje. SLAMNIK - januar 2004 stran OBCINSKI SVET 7. januar 2004 - Nadaljevanje 11. seje Občinskega sveta Občine Domžale O idejnih zasnovah muzejev, spremembah in dopolnitvah statuta, programu kulture, mladinskem kulturnem centru ter nadzornih pregledih Po tem, kn je pnedscdiijocl Toni Ora-gar, podžupan Ohčine Donižalc, v nadaljcvanjii 11. seje, 7. januarja 2004, zažclcl vscni svetnicam in svetnikom srtfno in uspfšno 2004, so prisotni najprej prisluhnili uvndni informaciji o idejni zasnovi poslovnega projektu Mestni muzej liomzsilc (MMD) in Slovenski muzej industrijskega razvoja (MlRUS), ki jo je v imenu Sveta ohčanov civilne družbe, podal I ranci Orbee, občinski svetnik. Borno dobili kulturno muzejsko četrl Predstavil je dosedanje delo civilne iniciativc Icr posebej poudaril potrebnost slovenskog;] muzeja, ki bi sistematično spreinljiil sodoben tehnološki, industrijski in rxxljetniški razvoj in bi omogočal vrednotenje naše industrijske identitete. Po njegovom mnenju Domžalc potre-bujcjo razvoj kulturnih institucij, ki bi mestu dale potrebno identitete) z etnografskoga in zgodovinskoga vidika ter bi hkrati poudarilc dragoceno industrijsko urbano tradicijo. Civilna iniciativa je zato pripravila predlog sklepov, s kate-rimi bi zagotovili, da bi občinski svet toj problematiki namenil bistveno več pozornosti, kar bi omogočilo, da bi organiziranost področja ohranjanja dcdiSčine dvignili na bistveno viSjo raven, hkrati pa obranili kompleks Univer/alc. V imenu civilne iniciativc je daljšo infonnacijo v enakem obsegu. Prav pa bi bilo, da bi /agotovili vsetn občanom najnujnejše standardc( zdrava pitna voda, možnosl priklopa na kanalizacijo, solidarnost-na stanovanja, rekreacijske površine, parkirni prostori..) Maloga človeka se velikokrat pozabi. Ljudem, ki jim je bila vsiljena deponija komunalnih od-padkov in živijo v neposredni blizini deponije, je bila na ta način bila pov-zroćena velika škoda, tako materialna na vrednosti nepremičnin, kot tuđi na zmanjsanju kvalitete bivanja, ki ima posledice, ludi zdravstvene. Tem ljudem je bila od vzeta renta, ki jo je država dolžna plačati. Studija, ki jo je naročila občina, je bila prikrojena in netočna. Ko sem na občinskcm svetu navedcl dejstva, so mi odgovorili, naj naročimo svojo Studijo, ki bo dokazala nasprotno. Studija stane od dva do tri milijonc SIT. Premalo so zavedajo, da moramo skrbeti za naravo in jo čim bolj neobremenjeno pustiti našim za-nameem. Vsc tako k;iže, da obstoječa oblast želi, da bi bilo v Občini Domžale regijsko odlagališče komunalnih odpadkov s sežigalnico za potrebe večjega števila občin. Kako kratkoročno gledanje... Kaj ste si kot občinski svetnik zadali /a svoj cilj? C'iljcv je bilo veliko in seveda tuđi idcj. Na žalost smo v občinskem svetu v manjšini in tuđi v ostalih projektnih skupinah ni opozicijskih svetnikov. Osobno tnoniin, da je to velika škoda, šc posebno, ko se spomnim projektov, v katerih smo bili vključcni eni in drugi in smo dosegli dober rezultat in seveda tuđi podporo na Občinskem svetu. Dobre projekte vodno podpiramo, slabem pa ne moremo zaustavili, ker smo preglasovani. Ali pri vašem delu občinskega svetnika upoSlevate program stranke SDS? Vsekakor, koliko nam to uspeva,je pa drugo vprašanje. Smo Ic opozicija. Zavzcmamo se za socialno pravičnost, resnično demokracijo, za družbo svobodnih ljudi in dejavnih posameznikov, ki sprejema in varu-je dclovanje prostega trga, hkrati pa lajSa njegove poslediee. Kaj si želite v letu 2004? Predvscm veliko zdravja in tuđi malo sreće, kar želim tuđi vsem občanom in občankam Občine Domžale. Najlepša hvala za tale pogovor. Janez Stlbrlč pnčar, SDS, predlagal, da je eden ixl prvih projektov prav priprava cclovi-lega programa varovanja kulturne dediš- čine v občini v okviru kulturnoga doma, na predlog Jancza Stibriča, SDS, pa je ()bčinski svet odšcl na krajši odmor. Po njem je v razpravi Lovro Lončar, SDS, želei še dodatna pojasnila v zvezi z zagotavljanjcm finančnih sredstev za to področje, po odgovoru Županje C'vete Zalokar Oražem je Jancz Sti-brič, SDS, predsUivil tri sklepc, ki sta jih pripravili svetniški skupini SDS in N.Si. Po razpravi mag. Marka Vreska, LOS, in Županje CVctc Zalokar Oražem ter dr. Romane Jordan ('izclj, SDS, in odmora na predlog uprave, je Občinski svet soglasno sprejel prva sklepa, ki sta ju predlagali svetniški skupini SDS in N.Si, z 12 glasovi ZA ter 9 PROTI pa tretji sklep, ki gaje predlagala uprava: 1. Občinski svet Občine Domžale se se/nanja s pobudo Sveta občanov civilne družbe za ustanovitev lokalnoga /mestnega muzeja in Slovenskega muzeja industrijskega razvoja. 2. Občinski svet Občine Domžale soglaša, da se pri pripravi proračuna Občine Domžale /a loto 2004 na podlagi ustrezne utcmcljitve, ki jo pripravila Kulturni dom Franca Bcrnika Domžale in ohčlnska uprava, predvidijo sredstva za pripravo programa varovanja kulturne dediščine in muzejske dejavnosti ter v zvezi s tem ustrezen odlok. 3. Občinski svet Občine Domžale soglasa, da se območje dosedanje tovarile I niver/alc prostorsko nameni predvsem za visokosolsko izobraževalno dejavnost. V primeru, da se omenjeni interes ne bi realizirat pa se del ohmočja (secesijska industrijska hala na južnim delu, prostorsko nameni za kulturne programe, \ ključno / muzejsko dejavnostjo. Občinski svet poohlašca Županjo, da ustrezne pobude posreduje pristojnim ministrsrvom v navedeni smeri. Priprava ustreznih podlag za prostorsko ureditev tega obmofja se zagotovi po razjasnirvi vsebine oh-močja dosedanje tovarne Univerzalc v zvezi / visokoNolskimi programi. 0 spremembah In dopolnitvah statuta Uvodno informacijo je podal Kdvard Jošclnik, direktor občinske uprave ter tajnik občine. V razpravi so sodclo-vali: Lovro Lončar, SOS. ki je pohvalil upravo zaradi progleda novosti, opozoril pa, da so v razpravi v Državnom zboru spremombe novega Zakona o lokalni samoupravi tor bi bilo tako umestno s sprejemom sprememb po-čakati; Roman Lenassi, N.Si, je želei pojasnila v zvezi z nekaterimi členi, pohvalil pa predlog, da bodo zunanji člani svetov javnih zavodov, imenovani s strani občinskega svete, enkrat letno poročali o svojem delu; Franci Gerbec, ZLSD, je opozoril na delovanjc sveta Upravne enote ter predlagal razpnivo o delovanju upravne enole, večjo skrb za javnosti dela občinskcga sveta, zlasti ob razpravi o proračunu, zavzcl se je, da KS ostanejo tuđi v prihodnje ter predlagal, da zbori občanov o občinskem proračunu mzpravljajo enkrat letno; Anton Prcskar, LDS, je opozoril na proceduro sprejemanja prostorskih dokumentov in predlagal preveritev možnosti njenoga skrajšanja; Janez Limbck, N.Si, je raz-pravljal o redakcijskih popravkih ter šlcviiu svetnikov in svetnic glede na število prebivalcev Občine Domžalc. Po pojasnili!) Mdvarda Jcšelnika. direk-lorja občinske uprave ter tajnika občine. Novo občinsko vlo/.isčc OBVEST1LO ObveSčatTK) vse občane in občanke, da s I. fcbriiarjciii 2004 začne z dolom dbčinsko vlozišfe, kar pomeni, da bosla vložiše'i občine in Upravne enole Domžalc oclslcj poslovali ločeno. Vlo/išče upravne enolc osta|a na sedaiijcin mostu - v sobi šl. I, vloge za občino pa oiklajatc v sobi št. 4 (prva vrata levo ob vstopn v občinsko stavbo (Domžalc ljubljanska cesla Stev. W). Občina Domžale in Županje Cvete Zalokar Oražem, je bil soglasno sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale ponovno sprejme predlog Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Domžale v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Program kulture gre v razpravo Uvodno inlbnnacijo je pixlal Pavcl Pevec, tajnik Območne aiote Javncga sklada za kulturne dejavnosti Domžale. Prodstavil je gradivo, ki kaže stanje na področju kulture, poudarck pa je dan področju ljubiteljske kulture. V razpravi je Franci Oerbec, ZLSD, pogrešal eilje programa razvoja kulture v prihodnje (5 do 10 let) ter opozoril na problematiko organizacije Festivala komorne glasbo Cirobljc, Roman Lenassi, N.Si, pa je opozoril na pomanjkljivosti s področja kulturne dališčinc. Darka Bitenc, LDS, je predlagala uroditcv kartomata v centru, Lovro Lončar, SDS, pa vprašal o poveza-vi z nacionalnim programom kulture ter organizacijo javne obravnave. Po cxlgo-vorih Pavla Pevca ter pojasnilih Županje Cvcte Zalokar Oražem, ki je predlagala nadaljevanje pogovorov v zvezi z organizacijo festivala komorne glasbc v (irob-Ijah, je Občinski svet Občine Domžale soglasno sprejel naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme predlog Programa kulture Občine Domžale za obdohje 2004-2007 in ga daje v 45- dnevno javno razpravo. 2. Občinski svet Ohčine Domžale nalaga predlagatelju, da se v 5. po-glavju predloga Programa kulture Občine Domžale za obdobje 2004-2007 določijo prioritete, tinančne obveznosti iz tega naslova pa se konkretizirajo v izvedbenih progra-mih in proračunih naslednjih let oz. obdobij. 0 Mladinskem kulturnem centru Akumulator Uvodno inlbnnacijo je [Kidala I.iljana Planine, direktorici! Mladinskega kul-tumega centra Akumulator IX)inzalc. skupaj s s(xlelavci. V razpravi so sodclo-vali: Majda Pučnik Rudi, SDS, Franci (ierbee,ZLSD, Matjaž Pcčovnik, SMS, po (xigovorih direktorice MKC pa sta bila sprcjeta naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Informacijo o delu zavoda Mladinski kulturni center Akumulator v letu 2003 in s planom za leto 2004. 2. Občinski svet Občine Domžale predlaga Mladinskemu kulturnemu centru Akumulator, da svoj program in tinančni plan prilagodi realno pri-čakovanim sredstvom i/ Proračuna Občine Domžaie ter predlaga, da v planu predvidi rudi sredstva iz naslova razpisov Ministrstva za kulturo KS in drugih institucij za svoje programe. Občinski svet se seznani s poročlll o nadzornih pregledih Sledila je obravnava Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plaćah občinskih funkcionarjev in nagradah delovnih teles občinskega sveta terčlanov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. V razpravi so sodclovali: Roman Laiassi, kot iircdscdnik Odbora za linanec ter kćisneje svetnik N.Si, Matjaž Pcčovnik, SMS, Franci Gerbec, ZLSD, dr. Romima Jordan Cizelj, SDS, s 15 glasovi ZA je bila točka prckinjena in se 4xi nadaljcvaJa na eni exl prihodnjih sej. Uv(xlno obrazložitcv točke, v kateri se je Občinski svet seznanil s poročili o opravljenih nadzornih pregledih Nadzornoga odbora v prejšnjem mandatu, je podal Anton Tomažin, član prejš-njega in sedanjega Nadzornoga odbora. V razpravi so scxlelovali: mag. Marko Vresk, LDS, je Občinski svet Občine Domžale sprejel sklope o seznanitvi s poročili o nadzornih prcglodih poslovanja: Nogometnoga kluba Domžalc za leto 2001. zaključnega računa Proračuna Občine Domžalc za leto 2001, segmenta Cestna infrastruktura in Komunala, Vrtca Urša Domžale v letu 2000 in 2(X)1, Knjižnice Oomžale v letu 2000, Javncga komunalnega podjetja Prodnik ter občinskoga glasila Slamnik za obdobje 1995-1999, hkrati pa se je Občinski svet seznanil tuđi s poročilom o dolu Nadzornoga odbora Občine Oomžale v letih 2001 in 2(X)2. Po tem, ko je Občinski svet Občine IX)mžalc sprejel Infonnacijo o sprcjetem sklepu o začasnem financiranju Proračuna Občine Oomžale za loto 2004, so v okvini zadnje točke svetniške pobude, piuiloge in vprasanja postavili: Jancz Sti-brič, SOS, Franci Gerbec, ZLSO, Roman Kunnanšek. SDS. Odgovorna urednica Občina Domžale Povabilo k javni razpravi Občinski svet Občine Domžale je v nadaljevanju 11. seje sprejel predlog programa kulture Občine Domžale za obdobje 2004 2007. Vabimo vse Institucije, društva In posameznlke, ki delujejo na področju kulture, da sodelu|e|o v javni razpravi In posijelo svoje plsne predloge, komentarje In prlpombe na predlog programa na Občino Domžale. Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69,1230 Domžale. Predloge, komentarje in pripombe pošljite do vključno 8. marta 2004. Predlog programa kulture lahko dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spretni strani Občine Domžale www.domzale.si. Županja Cveta Zalokar Oražem Nataša Pustotnlk: Vsem podjetnlkom in seveda vsem občankam in ob-ćanom Domžal želimo uspešno, predvsem pa lepo in mirno leto 2004. Svetovalna pomoč podj etnikom Podjetniški center Domžale de-luje dobre štiri mesece in prav je, da napovemo, kaj lahko center podjetnikom ponudi v naslednjih mesecih. Država obljublja dodatne spod-bude za razvoj podjetništva in ena pomembnejših spodbud, ki se izvaja že dve leti po vsej Sloveniji, je program vavčerskega svetovanja. Ker naj bi bilo tuđi v letošnjem letu veliko finančnih sredstev namenjenih temu programu, vam bolj natančno predstavljamo, kakšno korist imajo podjetniki in potencialni podjet-niki, če se vključijo v omenjeni program. Program vavčerskega svetovanja predstavlja obliko podjetniške sve-tovalne podpore, namenjeno malim in srednje velikim podjetjem in vsem tištim potencialnim podjetnikom, ki se odločajo za dinamično in razburljivo, a vendarle tvegano pot podjetništva. Osrednja storitev programa je podjetniško sveto-vanje sploSno in specialistično, z vključitvijo v program pa so cene storitev programa brezplačne ali subvencionirane. Potencialnim podjetnikom je storitev svetovanja 100% subvencionirana, za delujoča podjetja in kmetije pa je subvencija 50%. Potenciaini podjetniki lahko koristijo subvencionirane svetovalne storitve do visine trch minimalnih mesečnih plač, podjetja in kmetije pa do 300.000 SIT letno. V program vavčerskega svetovanja vključujemo naslednje ciljne skupine: • Mala in srednja podjetja z razvojnim projektom, poslovnim problemom, ali podjetja v začet-nem obdobju poslovanja (od 0 do 36 mesecev poslovanja), • Potendalni podjetniki (Ijudje, ki načrtujejo samozaposlitev še zaposleni, nezap"^1'-"1 ■■>!'< studenti / absolventi) • Kmetije, ki opravljaju osnovno ali dopolnilno dejavnost. Storitve svetovanja v okviru programa nudijo na javnem razpisu oziroma pozivu izbrani visoko strokovno usposobljeni svetoval-ci, kar dokazujejo s pridobljenimi refereneami, strokovnim znanjem in izkušnjami. Podjetniki lahko koristijo svetovanja iz praktično vseh področij, najbolj pogosto pa povprašujejo po: pomoč pri pripravi poslovnih načrtov, finančno in računovodsko svetovanje, trženje in promocija, pravno svetovanje. internacionalizacija in drugih. Če se ludi vi želite vključit v program, se oglasite na PodjetniSkem centru Domžale (Šaranovičeva 21/a na Viru) v času uradnih ur, ob ponedeljkih in petkih od K.00 11.00 ure in ob sredah od 14.00 16.00 ure, tel. 72-19-370, kjer vam borno dali se več informacij in kjer boste podpisali pogodbo o vključitvi v program. Podjetnike pa zanima tuđi, ali lahko pričakujejo kakšno finančno pomoč. glede na to, da vstopa-mo v EU in da je veliko govora o evropskih skladih in evropski pomoči. To je tema, ki bo zago-tovo zanimiva v prvih mesecih letošnjega leta in tuđi Podjetniški center Domžale bo podjetnikom preko različnih predstavitev, delavnic poskusil zagotoviti kar najveć kakovostnih informacij. Nataša Pustotnlk Podjetniški center Domžale SLAMNIK -Januar 2004 OD TU IN TAM stran 4 Iskrene čestitke Dr. Miroslav Stiplovšek, zaslužni profesor (Nadaljevanje s 1. strani) Kako je potekalo vaše pedagoško delo na filozofski fakulteti? Po 41 Ictih neprekinjenega dela na Filozofski fakulteti, sem se jeseni 2002. leta upokojil. S pedagoškim delom sem začel kot asistent za zgodovino novejše dobe, z vođenjem proseminarja po promociji za doktorja znanosti v letu 1966, z zagovorom doktorske disertacije: Dejavnost strokovnih-sindikalnih organizacij v jugoslovanskem delu Slovenije 1918-1922. Leta 1972 sem bil izvoljen za docenta, leta 1976 za izrednega protesorja in v letu 1981 za rednega protesorja, predavanja in seminar pa sem imel predvsem iz zgodovine Slovencev in prve jugoslovanske države 1918 - 1941. Sodelovai sem pri skoraj vseh studijskih programih podi-plomskih studentov novejše zgodovine, mentorsko delo pa sem iz slovenske zgodovine med vojnama opravil pri osmih disertacijah, s cimer sem, kot ugotavlja strokovna utemeljitev za po-delitev priznanja, pomembno prispeval k usposabljanju raziskovalcev za delo v inštitutih, arhivih in muzejih ter visoko-šolskih zavodih. Kakšni posebej ljubi spomini? Z zadovoljstvom sem vselej pomagal studentom, med njimi pa naj posebej obudim spomin na Karla Kušarja, ki je v času svojega županovanja z izjemno prizadevnostjo zelo uspešno končal studij in tako udejanil svojo mlado-stno neizpolnjeno željo, da postane profesor zgodovine. Kot zanimivost pa naj povem, daje leta 1941 kot prvi Domžalčan diplomiral iz zgodovine Milan Flerin, ki je bil moj profesor na nižji gimnaziji in je pozorno spremljal moje delo. V ilustracijo porasta pedago-škega dela naj navedem podatek, daje v zadnjem času v enem letu diplomiralo okoli 50 studentov, v prvem desetletju po ustanovitvi oddelka za zgodovino do leta 1930 pa je bilo le 34 diplomantov. Katera so poglavitna tematska podrocja vaših raziskav? Svoje pedagoško delo sem povezoval z raziskovalno dejavnostjo in moj znanstveno-strokovni opus obsega 435 enot. od številnih poljudno-strokovnih člankov v časopisju in enciklopedijah do obsežnih razprav v vseh slovenskih osrednjih znanstvenih revijah in številnih zbomikih. pa tuđi v tujini ter samo-stojnih publikacijah in monografijah, ki kronološko obsegajo čas od šestdesetih let 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Prvo težišče mojega raziskoval-nega dela je bilo preučevanje različnih vidikov sloveaske socialne zgodovine, ukvarjal sem se z nekaterimi vprašanji oboroženega in političnega boja proti nemškemu okupatorju na zahodnih območjih Štajerske in vzhodnem delu Gorenjske, tuđi na domžalskcm in kamniškem območju. Tretje težišče mojega preučevanja, kateremu name-njam skoraj v celoti zadnje desetletje, pa je problematika ustavnopravnega, političnega, gospodarskega, socialne-ga in kulturnoga položaja Slovencev v prvi Jugoslaviji in med obema vojnama. Med več kot dvajsetimi znanstvenimi razpravami, napisanimi predvsem po preučitvi arhivskega in časopisnega gradiva, sta bili v stro-kovnih krogih zlasti odmevni objava razprave Die verfassungsrechtliche Lage und die Avtonomiebcstrebun-gen Slovveniens im jugoslawischen Staat 1918 - 1941 v osrednji reviji za zgodovino jugovzhodne Evrope Osterreiehische Osthette na Dunaju (1997) in izid obsežne monografije Slovenski parlamentarizem 1927 - 1929 (500 strani) v letu 2000. Prvi v slovenskom zgodovinopisju sem opisal dosežke in neuspehe slovenskih prizadevanj za udejanjenje čim večje avtonomijc in začetkov slovenskoga parlamentarizma v prvi jugoslovanski državi. S temi deli sem po ugotovitvi omenjenega strokovnega poročila »zlasti za obdobje med vojnama, pomembno dopolnil podobo slovenske politične in socialne zgodovine«. Med številnimi priznanji za znanstveno delo naj omenim dvakratno podelitev nagrade Sklada Borisa Kidriča. Ob obsežnem pedagoško-znan-stvenem delu ste opravljali šte-vilne funkcije? Med tiinkcijami na Filozofski fakulteti naj omenim zlasti predsednikovanje izvršilnemu in gospodarskemu odboru tor 15. letno vođenje raziskovalne skupine za področje zgodovine v okviru fakultetncga Znanstvenega instituta. Sodelovai sem v republiški izobraže-valni in raziskovalni skupnosti, eno mandatno obdobje sem bil poslanec republiške skupščine s podrocja pro-svete ter kulture in več let tajnik Zgodovinskega društva za Slovcnijo. Predlagatelji za zaslužno profesuro so poudarili, da sem si »prizadeval kar škim taborom ter grad Krumperk, kjer je o Ravbarjih in bitki pri Sisku sprc-govoril tuđi znani krajevni zgodovinah. Stane Stražar. V obnovljeni grobeljski cerkvi sem pripravil koncert za lektorje slovenskega jezika na evropskih in zunajevropskih univerzah, v Domžalc pa sem pripeljal tuđi udeleženec inter-katedrske konferenec profesorjev in studentov zgodovine z vseh jugoslovanskih univerz. Za svoja kulturna prizadevanja sem prejel najvišja obćinska priznanja, toda vsem, ki smo nekdaj in ki šc dancs soustvarjajo različne kulturne prireditve, je najpomembnejše, da so te postale nepogrešljiva in pomembna obogatitcv življenja v naši občini. In za konec povejte še nekaj o vaših načrtih. Podelitcv naziva zaslužni profesor daje tuđi posebne pravice do nadalj- najbolj zastopati interese Filozofske fakultete ter prispevati k poglabljanju povezanosti Oddelka za zgodovino, njegov predstojnik sem bil v letih 1982-1984, z osrednjimi slovenskim] ustanovami s podrocja zgodovine. Domžalčanom ste poznani tuđi kot predan kulturni delavec. Izjemno lepe spominc imam na predsednikovanje občinskemu odboru za kulturo 1963 1965 in skupštini Kulturne skupnosti Domžale, ustanovljene leta 1971. V skoraj dveh desetlerjih njenega obstoja smo kulturni delavci s številnimi posredovanji in utemeljitva-mi.ob polnem razumevanju županov in predsednikov izvršnih svetov, uspeli obeirtno izboljšati gmotno osnovo za delovanje vseh starih in novih kulturnih dejavnosti v domžalski občini. Ta uspeh je omogočil razmah delovanja društev Zveze kulturnih organizacij ter nacrtno delo za obnavljanje kulturnih domov, pa tuđi na področjih spomeniškega varstva, knjižničarja, muzejske, arhivske in drugih kulturnih dejavnosti. Kulturni napredek, kakršen je bil do-sežen na vseh obmocjih tedanje velike domžalske občine, je bil izjemen tuđi v primerjavi z drugimi slovenskimi obči-nami. Obseg je bil ob mojih fakultetnih obveznostih tolikšen, da sem le na pri-govarjanjc mojih iskrenih prijateljev in sodelavcev, Staneta Habeta .lemeja Lc-niča in Slavka Piska pristal na ponovni predsedniški mandat v letu 1985. Ob tem naj poudarim svoje zadovoljstvo, da so nekdanji sodelavci, s katerimi smo utrjevali temeljne domžalske kulture, kot Milan Marinič, Pavle Pevec in Lojze Stražar, ki so še danes »motorji« profesionalne in Ijubiteljske dejavnosti v domžalski občini. Oblikoval seje tuđi nov kader mladih kulturnih delavcev in rezultat je odmevnost domžalske kulture tuđi zunaj občinskih meja. Vesel san tuđi velikih naložb v domžalski občini v zadnjem desetletju za izboljšanjc pros-torskih pogojev za kulturne dejavnosti, pri čemer naj zlasti poudarim pomen prenove Kultumega doma Franca Bcr-nika in poletnoga gledališča na Studencu ter začetek gradnje novih prostorov za domžalsko knjižnico. Želim pa si, da bi ustrezno mesto dobila tuđi muzejska dejavnost, za katero je zametek zbirka o razvoju slamnikarstva na Domžalskem. Svoje fakultetno delo ste povezo-vali tuđi z domžalsko občino Tako je, skrbel som za njeno promocijo, kot se danes popularno pravi. Tako sem v Domžalah organiziral prvi simpozij slovenskih zgodovinarjev o krajevni zgodovini, na oglede spomeniških objektov, ki so bili obnovljeni zlasti s sredstvi Kulturne skupnosti Domžale, sem organiziral ekskurzije studentov zgodovine ljubljanske in zagrebške univerze, in sicer so si v Krtini ogledali cerkev z gotskimi freskami in protitur- njega sodelovanja v univerzitetnem pedagoškem in znanstvenem delu. Toda na njegov obscg vodno bolj vplivajo omejitve, ki se začenjajo ob približevanju sedemdesetletnici. Po upokojitvi opravljam konzultacije pri več študentih podiplomskega studija, na raziskovalnem področju sem pred kratkim napisal obscžno razpravo o lokalni samoupravi v Sloveniji med vojnama za revijo Lex localis, ki jo izdaja mariborska Pravna fakulteta, žc polovico dela pa sem opravil za novo monografijo o problematiki avtono-mije in razvoja Slovenije v tridesetih Ictih. Skratka, sodim v kategorijo tistih upokojencev, ki se pozdravljajo z besc-dama »nimam« časa. Toda tega vedno najdem za redno obiskovanje kulturnih prireditev, pa tuđi za srečanja s starimi domžalskimi prijatelji in druženja s fakultetnimi kolegi. Ti so, bolj kot je običajno, takoj po upokojitvi pohiteli s predlogom za visoko univerzitetno priznanje, s cimer so prispevali k mojemu »zametnomu« prohodu v novo življonjsko obdobje. Še enkrat iskrene čestitke za visoko priznanje ter hvala! Vera Vojska Predstavljamo Uspešne ženske Občine Domžale V ohčinskcm svetu naše občine je svetnica Jožica Polanc, ki je ravnateljica OŠ Domžale in predsednica KS Slavka Šlandra. Naše bralce zanima, kako ji uspeva uskladiti vsakdanjc obveznosti s poklienim in političnim delovanjem l/voljeni ste bili na listi I.DS, v kateri so tri svetnice in Županja. Menilc. da je dovolj žensk v politiki? Mislim, da bi jih moralo biti več, saj zagotovo ženske na nekatere zadeve, ki jih ureja politika, gledamo z drugega zornega kota kot moški, predvsem kar zadeva socialno politiko, izobraževanje ipd.. Kot kaže pa većina žensk odločanjc v politiki raje prepušća moškim. Sama menim, daje treba delovati povsod tam, kjcr lahko, torej tuđi v politiki. Ste vsestransko dejavni. Pred leti ste prejeli ohčinsko plaketo, sedaj pa vodite odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve. Kakšna so merila? Občinsko plaketo sem prejela predvsem zaradi dela v šolstvu, ki je kot široko zastopana družbena dejavnost zagotovo zelo odmevna v širšem prostoru. Moj prispevek v politiki je vsekakor manj viđen, čeprav sem z redkimi presledki tuđi v politiki vse od leta 1991 dalje. V prejšnjem obdobju na tem področju aktivno nisem delovala, čeprav morda kdo povezuje moje dolgolctno delovno mesto ravnateljice z delom v politiki. Merila za podelitev občinskih priznanj vseh nivojev so zapisana v poslovniku odbora. Vsako vlogo temeljito pretehtamo vsi člani in čc se le da, uskladimo mnenja Naš cilj je, da pri podelitvi priznanj ne bi nikomur prbndejali krivic in da bi jih prejeli tišti, ki si to resnično zaslužijo. Tuđi v KS Slavka Šlandra se angažirate. Ste prvič izvoljeni? V krajevni skupnosti sem tretji mandat. Ker je šola, kjer sem zaposlena, na področju te krajevne skupnosti, se mi zdi prav, da sodelujem tuđi v svetu, saj tako lahko nekatere zadeve osvetlim šc z druge plati, ne samo z vidika šolske vzgojno-izobraževalne problematike. Naša krajevna skupnost ima še dancs, prav tako kot takrat, ko sem se sama priselila v Domžale, značaj naglo spre-minjajoče se skupnosti ljudi, bivalnih pogojev in prometnih tokov. Iz naše krajevne skupnosti se umikajo tovarne, ki so več desetletij dajalc kruh številnim prebivalcem. Na njihovih mostili rastejo novi stanovanjski bloki, trgovski center, prostori za nove podjetnike, morda se bodo v prihodnosti v katero od teh stavb vselili študentje, morda borno uspeli vsaj nekatere od teh stavb obdržati kot primer kulturne dediščine. Ob robu krajevne skupnosti je avtocesto, ki nas povezuje s svetom. Vsc našteto prinaša novo kvaliteto življenja krajanom, a obenem tuđi številne nevšečnosti in težave. S pomočjo občine borno skušali čim več slcdnjih odpraviti in zagotoviti krajanom zgledno kulturo bivanja tuđi v teh, spre-menjenih pogojih. Naj več časa preživite v OŠ Domžale, kjer ste ravnateljica žc vrsto let. V tem obdobju je bilo v soli veliko spremom!). Kako ste se prilagajali? Delovno mesti) ravnateljice opravljam od leta 1979, prej pa san bila na tedanji soli Šlandrovc brigade pol leta pomoćnica ravnatelja Kako je bilo pri 2K-ih letih starosti in brez vsakih vadov iz tehnk'nih razli igov, ki/ih kl/uh velikim prizadevunjem vzdrževalnih služh ni mogoće ci/vol/ hitru odjrraviti. ni nadtimestnih kafiacitet. OpKzaseaenih vlakihzaradinaveJenih težav se vođi doslednu evkJencu. katere namenje fakti/ razpoivditi pniste ka/m-citete na kritične aeheke prag. Žal vam ne maremo zagotoviti glede na dolrajanosl dizel-motornih /lotni-ških garnitur, ki edine lahko vozijo na progi Ljubljanu Kamnik Ljubljana da se Unrstni problemi vsaj ohCusno en hodu še kdaj pojavili, lahko pa zair-dimo. da si borno še naprej prizudevali urediti pogoje prevozu v zadovoljstvo vseh uporabnikov naših slorilev, .saj se zavedumo nujnasti urejenega juvnega /xitniškega prometu. Iskreno ohžulujemo vse neprijet-nosti, ki jih občuni Domžal občus-no doživljaja pri prevozu r vlaki in Vas lepo puzdruvljumo v Urad Županje Dobrodošli SI. januar ja 2004 -Mavrica praznuje Praznik filma in videa v Radom Ij ah Osrednja prireditev v počastitev »mavrifnih« jubilejev, 35-letnice kluba MAVRIC A in 40-lctnice za-fetkov organizirani' IjiibiHljskc foto in filmski' dejavnosti v ledanji domžalski občini bo FESTIVAL ijubitkijskk(;a filma in VIDKA RADOMIJK 2004. Festival se bo »odvrtcl« v sohotn, 31. januarja 2004, v prostorih kulturnega doma v Radomljah, kjer bo v treh projek-cijah prikazanih okoli 30 izbranih, pohvaljenih in nagrajenih igranih, dokumentarnih, eksperimentalnih, putopisnih, etnoloških in drugih kratkih filmov. V 35 letni zgodovini kluba MAVRICA smo pripravili šest klubskih in dva med- Najdetejih na Ljubljanski 72 a (SPB) Davčna izpostava v Domžalah ima nove prostore klubska festivala, zaupana nam je bila organizacija štirih republiških lestivalov iuiiaterskega filma v okviru tadanje Foto kino zveze Slovenije. Za vzomo organizacijo festivalov nam je tedanji /vezni odbor Ljudske tehnike Jugoslavije podclil srebrno plaketo »Borisa Kidriča«. Tradicijo prirejanja festivalov smo po osarnosvojitvi obnovili v letu 2(X)I. tako da je letošnji festival žc drugi po vrsti v sainostojm Sloveniji ob Festivalu neodvis-nega filma v Ljubljani in mcdnairodncm ITJTLM festivalu v Mariboru. Vsak naš festival je pomemben kulturni praniik. za nas, filmske ljubitelje in ustvar-j;dcc pa praznik in veselo srečanje ,v prvi vrsti pa pregled naše usrvarjalraisti. Ođziv na natečaj _je NI izjcinm velik. saj je prispelo X6 filmov 16 samostojnih avtorjcv. osmih klubov in drujah druSev, štirih krožkov s sol in djja&ih donxiv. Tako so fihni prispeli i/ vseh večjih krajev Slovenije, sodelujc kar IX filmov i/, Ratlurndj in kar je Se posebej razvcscljivo filme so na festival poslali tuđi rojaki iz Trsta m Ccfovca Prvo dejanjc festivala je že za nami. 10. januarja je strokovna žirija v sestavi: filmska režiscrita MAJA WKISS kot predsednica. režiser FRANC ARK(J ta Ijubiteljski filmar i/, Velcnja BORIS SALOBIR kot član. v desetih urah pregledala in ocenila prispele filme. Prcveč bi bilo naštevati vse nagrajence oz. nagrdjene filme. Že sedaj lahko po-vemo, da so bile za zares izjemno kvalitetne filme pcxlcljene zlata, sntbma in bronasta plaketa ler štiri diplome ter posebne nagrade za režijo, scenarij, kamero (oz. fotografijo), igro. idejo, montažo, za zvočno opremo filma, animacijo ter šc nekaj pohval za posebne dosežke. Organizatorji festivala, ćlani kluba MAVRICA vabimo bralce Slamnika in občanc. da preživite sobotno popol-dne in zvečer 31. januarja v Radomljah in uživate ob gledanju zanimivih filmskih pripovedi. izpovcdi in dornis-lic, ki so jih posneli Ijubiteljski filmski ustvarjalci iz vse Slovenije. JK Z inanjšo slovesnostjo je Davčna uprava RS, Davčni urad Ljubljana, Izpostava Domžale, v torck, 13. januarja 2004, odprla nove prostore. Med številnimi gosti so bili tuđi Stojan Grilj, direktor Davčne uprave RS, Mojca Pavlin, direktorica Davčnega urada Ljubljana, Cveta Zalokar Oražem, Županja Občine Domžale, mag- Tomaž Štebe, župan Občine Mcngeš, ter Anton Peršak, župan Občine Trzin. V kratkem nagovoru ob slovesnem rezanju traku je g. Stojan Grilj poudaril prizadevanja republiške davčne uprave, da posamezne izpostave pri- dobijo ustrezne prostore in tako omogočijo boljše pogoje zaposlenim, predvsem pa stran-kam. Cestital je domžalski izpostavi ob veliki pridobitvi in vsem zaželcl prijetno delo, predvsem pa, da bi bila izpostava uspešen osnovni servis za vse zavezance za uveljavljanje svojih obveznosti do države. Gospa Metodija Homar Jerman, vodja domžalske izpostave, je poudarila, da novi prostori pomenijo uresničitev tihih želja in upov, se vsem zahvalila za trud in pomoč ter poudarila, da 13. januar 2004 za izpostavo ljubljanskega davčnega urada v Domžalah pomeni novo upanje, priložnost za • sveže ideje in nov elan. V imenu Občine Domžale je vsem zaposlenim, ki so do nedavna več kakor 20 let »gostovali« v občinskih prostorih, čestitala Županja Cveta Zalokar Oražem in jim v novih prostorih zaželela veliko uspeha. Navedimo še enkrat najpomembnejše telefonske številke: avtomatski odzivnik: 724 60 00, informator: 724 60 21, vodja izpostave: 724 60 23, Članl žirije pri delu (od leve proti desni): FRANC ARKO. filmski režiser, MAJA WEISS, filmska režlserka. In BORIS SALOBIR, IJubrteljskl filmar; stoji KAROL STEINER. predsednlk Organizacijskoga odbora. ZAHVALA#fcžx Podarimo ocem nasmehJsT ^Prll|,v SpoStovani. v imenu UONS KLUB-a DOMŽALE in ROTARV OLUB a DOMŽALE St zahvaljujemo vsem donatoijcm. nastopajofrm in oNskovakrm dobrođrlnrga simfonifnrga koncerta, ki so vei jeli v zgodbo z nasioram PODARIMO OCEM NASMEH 15 oktolm 2003, DomJale. HHHNM|H|Mi|MMHal|lljj|wU B^HwiyBlfU^u^^^^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^Bj BoStjjii Pavlič. vodja piojrkta ORGANI7ATORJA: Lions dub Domžale in Rotary dub Donižale DONATORI SREDN|A GLASBENA IN RALETM^i ŠOLA LJUBIJANA, dirigf nt: piof Tomaž Habc. operni solisti iiriu Baar. Matrja Amež VolćanSek, Mirjam Kahn. Jeineja IV>dbrv5«k. AMICIG d.o.o. Domžalr. Simps d o o Trzin. R.ADIO HIT Domzak. BALOH d.o.o. Onfcr talnih oblog Tixin, PRO GEM d.o.o. svrtovanjr, m»Lrtin;.. VEI.E, fijovska dnilba d d, PROTECHNIK d.o.o Domžalp liga di^italnrga tiska. 700 OBISKOVA1.CEV. ki so i nakupoin vstopnic prsprvali deiiania sitdsna. LEO CLUB Domzale. Koi»rka*ki klub Domžale. HERLE M&V d.o.o. TRZIN. VARNOST MENGEŠ d d , TOSAMA d d Domialf. OSMINKA&co.d.o.o. Radomlje. Vesna Bukovec -oblikovanje, EIS elrknoinstaUcije Milan Skoif»j s.p.. SIPSA Miro Flerin s.p.. Cvetličama BONSAI idrija. Video srkdja MAVRICA. LESTRA dx> o . Inter marketmy d.o.o. Ljubljana. Casibko dmMvo Domzalr. kulturno drnino Miran Jare Skotjan. Požarni tenwr KoWfvo, VEMIZ media, Milan Zavrsnik. EMERAN REYA Ko?J!u namirPerirnAnO. MatjažjuvanJ p SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Cesta talcev 12,1230 Domžale INFORMATIVNI ĐNEVI NA SREDNJI SOLI DOMŽALE Bralke in bralci Slamnika ste skozi vse leto dobro obveščeni o življenju in delu na Srednji soli Domžale, o naših projektih in o uspehih naših dijakov. Vsako leto, letos bo to 13. in 14. febnjarja, pa se še posebej pripravimo na obisk osmošolcev in devetošolcev, ki skupaj s starši razmišl jajo o vpisu v najprimernejšo srednjo solo, o/iroma v najprimernejši srednješolski program. Tuđi letos osmošolce in devetošolce vabimo, da skupaj s starši obi-ščejo Srednjo solo Domžale. Predstavili borno življenje in delo na Srednji soli Domžale, obiskovalce pa seznanili tuđi s programi po katerih izobražujemo in z možnostmi za nadaljnje izobraževanje (studij). Izobražujemo po programih: - SPLOŠNE GIMNAZIJE - EKONOMSKI TEHNIK - STROJNI TEHNIK (PTD - TRGOVEC (prodajni«:) - STROJNISTVO (avlomchanik. strujni mehanik. instalater strojnih instalaciji Ker pa šola ni samo pouk, bomo naše bodoče dijake povabili tuđi k raznim krožkom, k sodelovanju pri raznih projektih in k sodelo-vanju na različnih tekmovanjih. Predstavili bomo tuđi ekskurzije, ki jih organiziramo za naše dijake in še marsikaj. Osmošolci in devetošolci! Vas in vaše staršc pričakujemo v petek, 13. februarja 2004 ob 9.uri in 15.uri in v soboto, 14. februarja 2004 ob 9.uri. Mag. Prlmož Škoflc, direktor Depala vas Kdor caka, dočaka Tako bi lahko rekli za križanje ciste in /t'le/nKkc proge v /ahod-nem delu v Drpuli vaši. Za kaj sploh gre? Žc leta 1980, ko seje zaradi priprave na gradnjo sta-novanjskih hiš povcčal promet na tem prehodu, so bili prometni znaki / andrejevim križem in znakom STOP v dokaj slabem stanju, da ne rečem klavrnem. Že takrat sem opozoril cestno službo in vzdrže-valte železnice, da se slabo vidijo in jih Ijudjc ne jcmljejo resno, ker se ni nihčc ustavljal pred progo. Tuđi kasneje, ko so progo obnovi, postavili semaf'orje v prvih dveh prehodih, smo jih opozarjali na ta prehod. Vedno smo dobivali le obljube in Se sama sreča, da se ni ta čas zgodilo kaj neprijetnega. No. in sredi novembra 2(X)3 so obljubo uresničili in sedaj to i/gleda tako, kot se vidi na sliki. Uporabniki se sedaj usta-vijo, pogledajo in sele nato prećkajo progo. Še bolje bi bilo, če bi bile luči ali zapornica. V tem koncu smo zadovoljni tuđi s to signalizacijo. UpamO, da ne bo minilo 20 ali več let, da dobimo na cesto asfaltno pre-vleko, da ne bomo vozili slaloma, ko se izogibamo luknjam na cesti. To so pobožne želje. Jože Nemanlć SLAMNIK -januar 2004 IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV stran 6 Spremenjen program vrtcev \ tem šolskcni lotu so solo prešlo na dcvctletno obvezno šolanje. Ih je /a Mtoo pomonilo. da gredo njihovi otroei v solo ono loto prej. torej ono loto mlajši. Na prvom strokovnem aktivu v/gojiteljic in pomočnic smo raz-pravljalc o tom. kako smo dol/ni naše programe vsebinsko malo spremeniti. glede na starost otrok. Avtomatično je odpadel program priprave na solo. pa ludi nekaj naših projektov, ki so bili \c/ani na malo siarejše otrokc. lakšcn program je npr prouram Vlati sonček« IVI lega programa še izvajamo ( i/lete, igre / žogo, osnovne elemente rolanja oz. kotalkanja tor letovanje). Strukovni aktu je bil mnenja, da je najbolj vprašljiva i/vedba zimovanja. Olrok. ki ga starši pošljcjo na lakšno zimovanje, mora biti kar precej samoslojen kar se liče oblačenja, sLičenja.... L.e katen petletnik se samostojno obleee v smtičarska oblačila tor nađene še \ so potrebno smučarsko opremo' Mla|ši otroei tuđi fizično ne zmorejo naporov. ki jih takšne aktivnosti vscbujcjo. Po dveh dneh ie olrok prculrujeu tti poire-buje manneo in očka. Vprašljiva jc odsottiost olroka od doma. Zvcč'er, ko je utrujen. poln vtisov in nezaupanja v svoje sposobnosti, bi potreboval topet tlom in domačo posteljo. Aktiv novli na snegu. po\e/ane z učenjem smucaina. so do starosti petih ali šestih let i odvisno je od posanuvnega otroka ) sl\ar učenja s staršem. (Hrok mijno polrebuje odraslo osebo. ki mn pomaga. ga individualno se/naii|a / osnovni-mi elementi smueania in skrbi /a njegovo lelesno dobi1. otrok, ki bo Ie osin« i živci \ veselili in bre/skrbuo. bo kasneie / veseliem smueai Šola ie program /imovania ine-vzela in ga bo i/vajala v treiiem razredu. Otrok je v te| starosti, pa tuđi /e kakšuo loto prei, sposoben pre/iveti leden zimovanja, ki mu bo v veselje in radost, kar bi moral biti osnovni cilj takšne oblike prc-življanja prostega časa. Samosto-jen je. kar se tiče osnovnih potreb. pa tuđi že seznunjen z osnovami gibanja na smučch.Ker je starcjsi. tuđi lažje /more It/ični napor. Del slroškov takšnega bivanja na snutčeh plačajo slarši. Del stroškov pokriva občina, kar je pohvalilo, kor ta oblika aktivnosti ne sodi v redne programe sole. torej ludi ne v obvezno doplačilo občine. Cilj obeine je pomagati vsem staršem. ki svojega otroka v toobliko vpišejo. da la/je zmorejo ne lako maihne slroške. Dniga. / vidika starosti olroka delikatna oblika v/gomega dela, je tečaj pla\aii|a. lečaj smo i/vajali v spoinladansketn času v bazenu v Kranju. Skupina prijavljenih otrok seje v času. ki ga malčki pre/ivijo v počitku na ležalnikih. odpcljala z avtobusom v K,raiij. Tam so se otroei s pomoeio primemih oblik vzgopiega dela pnvaiali na vodo in spo/navali osnovne elemente plavanja in gibanja v vodi. Seveda je tuđi ta oblika /ahlevala od otrok lako lizieno. kol ludi psihično pripravhcnosi. Mlaiši otroei ne samo. da nišo dovoli samostojni pri oblaeeii]u. slačcniu. sušenju las.... ludi ti/ično ne zmorejo lakšnih naporov (posame/niki so seveda i/v/eti). l'o dveh mah napornih telesnih aklivnosli je potrebno /opet na avtobiis. poiesti maheo. se pripeljali do Dom/al in veseli in nasmeiani pneakali slarša (ker če otrok ni nasmejan. slarši logično pomislijo. da mu na tečaju ni všeč). Tako smo se odlučili, da bo /a otroke bolie, ee tuđi la tečaj organizira šola. ker bodo tako otroei telesno in psilnčno te napore laže premagovalr l'o obliko aklivnosli je do sedai delno linaneirala Šport -na zveza Dom/ale. kar pa bo mo-žno ludi |v< nov em preko sole. Vrte v naprej no.silet dogajani /a podroeie predšolske vzgoje Malee homo prilagodili programe, poiskali kaj novega-.preverili ustre/nost žc i/vajanega, predvscm pa še naprej skrheli, da bo našim in vašim olrokom ob preživljanju bie/skrbnili otroških dni le|x>. Dirka Bltmc VrtBcUrša Slovesen podpis Izjave o skrbi za okolje Nastopajoči so razveselili prepolno dvorano Kulturnega doma Groblje Eko šola Roje Domžale V Kulturnom domu Groblje so se v prazničnih dneh lanskega leta /brali učenci, njihovi starši, učitelji in nekateri gostje, da bi prisluhnili pestremu kulturnomu programu, v katerem so sodelo-vali tako učenci kot učitelji, hkrati pa so srečanjc izkoristili tuđi za svečan podpis listne, s katero se šola Eko šola Roje zavezuje, da bo skrbela za svoje okolje, ter za obisk božička, ki je darila prine-sol prav vsom razredom. Prisrčen novoletni program je navdu-šil vse prisotne, ki so zaploskali tako učiteljem, ki so se predstavili z igrico o velikem paketu, kot številnim učen-eem in učenkam, ki so peli, igrali, recitirali in plesali ter v vseh točkah izraža-li svoje sprošćeno veselje, da se lahko predstavijo številnim staršem ter drugim gostom, med katerimi je bila tuđi Županja,Cveta Zalokar Oražem. Taje skupaj z Marjanco Bogataj, ravnatelji-co OS Roje, podpisala tuđi posebno listino, s katero seje eko šola zavezala, da bo, tuđi ob pomoći občine, skrbela za čisto, zdravo in prijetno okolje. Ob tem je bilo posebej poudarjeno, da je šola že doslej na tem področju veliko naredila, saj je bila nenazadnje proglašena tuđi za najbolj urejeno osnovno Solo v Občini Domžale, učenci pa so skupaj z učitelji na probleme upozorili tuđi na srečanju z vodstvom obćinc. Ob tcj priložnosti jih je Županja pohvalila ter se pridružila voščilu gospe ravnateljice: naj bo leto 2004 srečno, zdravo, uspešno in prijetno za vse prisotne. Učenci so se razveselili tuđi darila občine - vsak je prejel čokolado z novoletnim motivom, še posebej pa didaktičnih igrač, ki jih jc vsem razredom prinesel Božiček. Hko šola Roje Domžale je ob HKO dnevu izdala ludi IX. številko glasila šolc PLAMHNČHK, v kateri so posebno skrb namenili celinskim vodam. Posamczni razredi so preučevali in si ogledovali ribnike, bajerje, mrtvice, posebej so govorili o Kamniški Bistrici, pozabili pa nišo niti na izkoriščanje voda, na pesmi o vodah, na pomen vscblja prav dr. Jožo Pučnik. SDS Domžaie Nova Slovenija sistemskega zakona o izbrisanih ne podpira Rok Ravnšor prtžkja »svečfco za Evropo« v Budknpesti Ko je bila v državnem zboru javna razprava na temo sistemskega zakona o izbrisanih, je v razpravi sodelo-val tuđi vod ja poslanske skupine NSi Janez Drobnić, in sicer je predstavil v svojem prispevku stališča stranke. Prepričan sem, da je potrebno pri informiranju in seznanjanju slovenske in s tem tuđi naše, lokalne, javnosti o tem več in večkrat kaj napisati tuđi v Slamniku, kajti le dobro in vsestran-sko informiran državljan se lahko odloča o »drzavljanskih zadevah«. Vsi zapleti, ki se dogajajo v Sloveniji glede t.i. izbrisanih, so v največji meri posledica spoliti/iranega Ustavnoga sodišča Republike Slovenije, ki svoje odločitvc in obrazložitve prilagaja političnim zahtevam vladajočc koalicije, namesto da bi so opiralo na slovensko ustavo in ustavne zakone, ki utcmclju-jejo našo nesporno državnost, ki sojo priznale demokratične države. Tako tehnični kot sistemski zakon imata dve temeljni napaki: tujcem, ki soodklonili državljanstvo kljub naklonjenosti Republike Slovenije in pozivu najvišjih organov oblasti, da postanejo državljani Republike Slovenije, so želi zagotoviti večje pravice kot državlja-nom, na škodo državljanov Republike Slovenije. Polcg tega izpušča vse ostale primerc resnično izbrisanih, ki bi jim že zdavnaj morali uroditi status. Zakon nič no govori o izbrisanih ljudeh, ki jih je partijski režim pred skoraj 60 leti izbrisal - ne samo iz registra stalnoga bivališča pač pa tuđi iz registra državljanstva. Ta koalicija, ki je v bistvu prcoblečena kontinuiteta prejšnjega ešalona ob-lastnikov, no kaže voljo po uvelja-vitvi takšnega zakona, ki bi vsaj vse državljane obravnaval enako, pač pa si prizadeva, da bi tujcem zagotovil vočjo pravice kot državljanom Slovenije, državljane Slovenije, ki jih je režim dejansko izbrisal in pregnal - mnoge pa ludi likvidiral - pa prezro. 170 tisoč ljudi drugih narodnosti z ne-urejenim slovenskim državljanstvom v Sloveniji se je odločilo, da bodo postali državljani Slovenije, nekaj tisoč posameznikov pa si je pridobilo status tujca s stalnim ali začasnim bivališčem, 18 tisoč pa tega ni hotclo, kar je bila njihova legitimna odločitcv. Će so se tako odločili, potom scveda no morojo uživati cnakih pravic kot državljani, pač pa kot tujci in nič drugaćc. Nokateri državljani SIR.I, ki nišo želeli uvcljaviti statusa državljanstva niti si urediti statusa tujca, so v većini primerov tuđi zapustili državo Slovonijo. Polog tega, da so nekateri povsem demolirali državna stanovanja, so tuđi svoj status pustili neurejen, ker so mislili, da z državo Slovenijo ne bo nič in bo propadla. Če/, čas so ugotovili, da jo Slovenija postala urejona demokratična država z gospodarsko in socialno prosperiteto in takrat so začutili, da bi mogli iz te zgodbe tuđi kaj iztr/.iti. Med voditelji te skupine so tuđi taki, ki se norčujejo iz države Slovenije, govorijo, da nikoli ne bodo postali njeni državljani, kor je necivilizacijska in grozijo z odškodninami ob asistenci tistih, ki so se v obdobju osa- N.Si Nova Slovenija Ktšitmmka nvamlm armntm mosvajanjći opredelili za oportuniste. Morda obslaja možnost, da je prišlo do morebitnih napak v tistem času. Lahko da kdo od teh ljudi ni vcdcl, daje nastala država Slovenija, čeprav smo imeli ćelo vojno, ni glodal televizije, ne bral časopisov, ne poslušal radia, ne bral uradnih listov in ne slišal predsednika države, ki jo pozval ljudi, naj si v skladu z zakonom uredijo status bivališča. In ravno za takšne je utemeljeno omogočiti ureditcv tuđi za nazaj, vendar ne na tak način, da se vsem povprck brez ugotavljanja dcjstev in mimo njihove volje uredi status ter milijardne odškodnine za nazaj. To ne bi bilo niti ustavno niti pravično in niti odgovorno do države in državljanov te Slovenije, ki so davkoplačevalci in skrbijo za socialni razvoj ter blaginjo države. Ne drži obrazložitev ustavnoga sodišča, tla zakon ni potreben in že odloćba ustavnoga sodišča zadošča za popravo nekakšnih krivic. Žc obotavljanjc ministra kaže zadrego, kako mimo zakona izdajati odločbo. Kako bo mi-nistrstvo izdajalo odločbo, na podlagi katerih kriterijev, katerega zakona, katerc vlogc državljanov, s kakšnim prcverjanjem dcjstev? Nić, pravna praznina. Polog tega je treba, da se limitira visina morebitnih odškodnin. tako kot se je omejilo v primerih za-konov o žrtvah vojnoga in povojnega nasilja. Kje so v zakonu Ui določila? Predloženi zakon ni primeren in bo postal trasa za sporne posamične akte. Refcrendumski zapleti so posledica aroganec vladajočc koalicije, ki je povozila prodlog, ki ga je podprla koalicija Slovenija, in šc nokateri drugi postanci toga DZ, ki imajo odgovorcn odnos do države, državljanov in primeren odnos do pravičnosti. Mnogi Slovenci so pričakovali, da bo parlament razpravljal o vojni škodi, ki jo jo povzročila agresija JI.A v Sloveniji in da bodo agrosorju i/stavili račun za povmitov škcKlc kot jo praksa v svotu, kjcr mora listi, ki napade in izgubi, plaćati vso vojno škodo. Namesto tega so pod taklirko libcraliio-komunistične levico dogaja ravno nasprotno. Ćelo nagraditi hoće tiste, ki so so pregrešili proti Sloveniji ali se iz nje javno norčovali ćelo v najvišjih organih oblasti. Trditve nekaterih, pri tem so v prednosti tišti, ki jim jo bilo vsoeno za samostojno Slovenijo, da tujina opo/urja Slovenijo na ksenofobijo, nišo resnične. Državu Slovenija je / naklon jenostjo ponudila državljanstvo ledanjim prebivalcem, će so to hoteli, Niko (xlprU> ne ilela nobena evropska država: praviloma si je treba /a državljanstvo rosno pri/adevati z kijulnost-jo, pripadnost jo, znanjem jezika in še čim, Slovenija je na primorcn način uredila to zapleteno vprašanje osamosvajanja in piv stavljanja državnosti, kar jo bila novost tuđi za Hvrono, k;ir je ta pozitivno ocenila. V tem članku san pov/el samo »drobec« argumentov, ki kažejo. /akaj Nova Slo-venija-krščansko ljudska stranka ne pvanje MSD-ja namenja občina? Občina je za leto 2003 namenila kar 6/7 vseh sredstev (nekaj nad 3 milijonc sit), razlika je bila dodcljcna s strani Urada za mladino. Je praktično celoten proračun MSD-ja namenjen delo-vanju njegovih članic? Res je. da bi radi breme delovanja MSD-ja prenesli na članice. V minulom letu smo većino aktivnosti izvajali člani upravnoga odbora, nosilci projektov pa nišo bile članice MSD-ja. To nili ni biln tako slaba praksa, npr. pri okroglih mizah je bilo na začetku zelo malo ljudi, vendar so se vse razprave razvlcklc do te more. da smo jih morali prckiniti. Na podlagi ugotovitcv iz izvedenih okroglih miz, bomo pripravili pov/etke. ki jih bomo posredovali našim člani-cam in občinskcmu svetu. Kako si osebno razlagaš slab odziv na te okrogle miže? Zakaj ni prišlo več ljudi? Hno je to. da ni bilo veliko ljudi, najbolj razočarani pa smo piav/aprav nad dejstvom, da ni bilo predstavnikov svetniških skupin. Kaj je lislo. /aradi česar Ijudje ne pri-dejo, predvsem če se osredotočimo na našo ciljno skupino: mlade; na to nimam odgovora. Morda (pa niti ne vcm, če je ravno to glavna napaka)je kriva recimo slaba reklama. Reklame so bile sicer zunaj, vendar je očitno res. da se /. določenimi zadovami ukvarja le peščica ljudi. Vcčja udoležha bi bila kvečjemu, če bi komu ponudili konkretno stanovanje (na okrogli mizi o slanovanjski problematiki). Kar se vsebinske izvedbe tiče. ludi ni bilo nekih posebnih napak, saj gre za aktualno problematiku. Tuđi same teme okroglih miz so se prepletale ona / drugo: zaposlovanjc in samozapuslovanjo mladih, slanovanjska problematika ter zdravstvena in pokojninska zavaravanja. S Centrom zaso-cialno delo smo se dogovorili za eno samostojno okroglo mi/o v prihodnje. po potrebi tuđi več. Pripravljamo ludi okrogle miže na temo delovanja občinc in vpliv mladih nanjo. oziroma delovanja države in vpliv mladih nanjo. Ste na teh okroglih mizah prišli do kakSnih novih ugotovitev? Smo. Đonimo, na okrogli mizi o zaposlovanju, je predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialnc zadeve, obelodanil novico, da država subvencionira samozopos-lovanje / nepovratnimi sreJstvi, pri čemer je poudaril. da je to splošno znano. Sam. prav tako kot većina prisotnih. nisem imel te informacije. Na področju slanovanjske politike smo ugolovili, da bi občina Domžale lahko sodelovala s Stanovanjskim Skladom Republike Slovenije nekoliko bolj aktivno, kot je to delala do sedaj. Zanimaju me Se glavni projekti v lanskem letu ter tuđi v bodoče. Izdali smo Vodnik za mlade. Gre za brošuro, v kateri so za-jete vse naše organizacije, vključno s tistimi, ki sodelujcjo / MKC'-jcm. nolri je tuđi občina. C'entcr za socialno delo. razna športna in kuUurno-umctniška društva, politični podmladki itd. Po dolgcm času smo prišli tuđi do lastne pisarne v stavbi TF.N-TEN, poleg MKC-ja. V pripravi je spletna stran, trenutno smo šc v fazi zbiranja gradiva. Imeli smo tuđi športne igre: mali nogomet, paint-ball. katerih namen je bil poskrbeti za »lastne vampc.« V prihodnjem letu pa se ponovno vračamo na okrogle mize z isto tema-tiko, kcr izhajamo iz tega. da gre za »večne teme.« Namen je primerjati spremembe v enem letu. Krcnili bomo s projektom Mladinskc kartice, nosilec je podpredsednik MSD-ja, Gorazd Križanić. Ste idejo za ra/pis. ki ste ga izdali z namenom financiranja vaših članic, dobili sami? Da. Razpis bomo v tckoeem letu tuđi ponovili ter pozvali članice, da se nanj prijavijo, saj prejšnji odziv ni bil takšen. kot smo pričakovali. To bo nek nov način, kako bomo kre-nili v samo organizacijo projektov. Nosilec bo pač društvo ali politični podmladck. Kako pa si razlagaš dejstvo, da sta se na prejšnji razpis prijavili zgolj dve organizaciji od 17-tih, kolikor ima MSD članic? Pri sami pripravi projeklov Ictošnjega programa smo pozvali k sodelovanju vse članice. Na podlagi tega odziva. ki res ni bil ravno najboljši. smo oblikovali neko skupno programsko izhodiščc. ki smo ga dali na vpogled Občini Domžale in Uradu za mladino. Karkoli odgovorim na za-stavljcno vprašanje, pa je zgolj špekulacija: morda imajo dovolj sredstev sami. morda je znotraj posamezne članice premalo ljudi, ki bi lahko izvajali projekte, morda nimajo programskih eiljev itd. Tuđi tukaj vidim prednost delovanja MSD-ja v tem. da članicam pri navedenih problemih pomaga. V Ickočem letu homo skopaj z drugimi Mladin-skimi sveli tako organizirali seminarje na temo mladinskih voditcljcv, pri čemer se bomo osredotoćali na problcmati-ko vsakc članice posebej. Je morda problem komunikacija med MSD-jem in njenimi članicami? Mislim, da ne. Imamo dobrega generalnoga sekretarja (Boris Ružnič). ki vestno opravlja svoje naloge, vsaj kar se tiče dola preko elektronske pošte. Zato ne verjamem. da bi bila problem komunikacija. Je pa možno. da si pusa-mezniki v članicah, v glavi sami ustvarijo neko prepreku, zaradi katere mislijo, daje tcžko priti do MSD-ja. Kako si potem razlagaš nizko udeležbo na sejah zbora MSD-ja? Za razliko ud većine MS-jcv po Sloveniji, imamo v Domžalah demokratično varovalko. ki omogoča udeležbo dveh predstavnikov z vulilno pravico iz posamezne članice. Morda si posamc/niki znotraj članic prelagajo odgovornost, morda pa je problem iudi sam program oziroma dnevni red. Z zadnjim zborom v mesecu decembru sem bil kar zelo razočaran, saj so manjkale 3 ali 4 članice. Za samo razpravo bi bila optimalna udeležba zelo zaželjena. Se pravi si zato, da se na samih sejah razvijejo tuđi kakšne vsebinske diskusije? V kolikor gre za točko dnevnega reda, vsekakor. Najlepša hvala za intervju in veliko sreče pri vođenju MSD-ja v hodoče. Hvala ludi lebi. Pogovarjal se je Žiga Čamernlk. Studentski klub Domžale Veselo popraznično dogajanje Novolelni prazniki so za nami. novo leto pa skoraj v celoti pred nami! I parno, da ste lepo preži-veli počitnice, se odpočili od napornih izpitov in pripravili moči za nove dogodivščine - učenje in zabavo. Slcdnji' tuđi v januarju in februarju ne l>o manjkalo. Studentski klub Domžale za vas pripravlja kar nekaj dogodkov tako za športne navdušence na snegu, kot tuđi za kulturno usmerjene duše. SMUČKANJE Že v decembru smo na veliko na-povedovali divjanje z motomimi sankami in konćno je tuđi to pred vrati! Prvi smo se sankali pred-preteklo sredo, naslednjič pa se nam lahko pridružiš 21. januarja. Pri tem se zavedaj. da je pnporo-čena hitrost 100 km/h, pospešek od 0-100 v 5 sekundah, obvezna oprema: čelada in desna rukavica, očala za smuk, kompas z lučko, rožni venec in nujno pila za noh-te! Kje so nam odstopili prostor1.' V Kriški dolini na Krvavcu. Pa brez skrbi! Če se boste pravočasno prijavili v svojem studentskom klubu, boste dobili sanke, na katerih bo poleg vas le še ena osebii Po vngajalo 22. januarja 2(X)4, cena pa je 5500 Sl'f za člane kluba (7000 SIT za nečlane). Če vas do zdaj smučanje še ni pogrdo, vam za konce nudimo šc eno mamljivo zadevo. Smu-čarske NOČNH srede v Kranjski Gori! Za 3200 tolarjev se boste člani lahko naužili nočnega smu-čanja2X. 1.. 11.2. in 25. 2. DNEVI KULTURE Studentski klub Domžale in MKC Akumulator od 22. do 25. januarja pripravljata Dneve kulture 2004. V ćetrtek 22. januarja bo otvoritev DNK festivala s fotografsko razstavo v SKD in koncertom Iztoka Mlakarja v Akuinuliitorju. 23. januarja bo v MKC Akumulator otvoritev klasične likovne razstave "Drum and poetry'\ medtem ko bo v soboto, 24. januarja, stojeća raz-stava in filmski maraton, ki se bo najprej dogajal v ŠKD, druga polovica maratona pa se bo preselila v MKC. Zadnji kulturni dan bo v nedeljo. popestrila pa ga bo kiparska razstava in Dejmo stisn"t teater s predstavo Diareja. Glasba, umetnosl in igra obelajo veliko kulturnega dogajanja in veliko zanimivosti za vsakogar. Tuđi v mesecu januarju vas v KUD Franc Kotar caka KISTA! Dogajalo se bo v petek, 30. januarja 2004 od 21. ure dalje. Tokratni gostje Kiste bodo NUDIi. LINK'inBGIDA. Za člane SKD in ŠKK pa ugodnosti nudi tuđi Spas leater Vsi člani omcnjciiih klubov imate namreč možnost ogleda predslav s 50% popusta, vse informacije pa dobite v Studentskem klubu Domžale. Naj vas opomnimo še. da je od decembra dalje v Studentskem klubu Domžale osnovnošolcem in dijakom na voljo studijska pomoč instrukcije po ugodni ceni. Z člane kluba in osnovnošolce po 500 tolarjev na šolsko uro, za nečlane pa po 1200 tolarjev na šolsko uro. Informacije dobite na 041 /757-727 in 01 /721 -97-10. Matela Kegel SLAMNIK -januar 2004 IZ DRUSTEV IN ORGANIZACIJ stran 10 Turistično društvo Jarše - Rodica Čajanka z razstavo čajev in starih ur l.c kaj je v dc4crmhru. da nas misel na ta mcsec napolni z nekim optimizmom, veseljem in pri-čakovanjem. To je čas lepih želja, bogatih daril, okrašenih mest in pa čas, ko se spomnimo prijateljev in vseh, s katerimi smo preživeli lepe trenutke. Skušamo gledati na svet skozi vesele oči in nam vsaj v teh dneh življenje postane nekaj lepega in dragocenega. Zato ni nakljucje. da se Turistično društvo Jarše-Rodica v lanskem decembru že četrtič organiziralo tradicionalno čajanko. Dvorana kulturnega doma v Grob-Ijah s je nedeljskega decembrskega popoldneva napolnila z vaščani. ki so se polnoštevilno udeležili čajanke z razstavo čajev, Stcvilnih starih ur in peciv. ki smo jih napekle članice društva, Stane pa je poskrbel za 50 litrov zdravilnega čaja, ki je zadosčal za vsc obiskovalce ... Za kulturni del programa so poskrbeli učenci turističnega krožka na OŠ Rodica, ki so nam čudovito odigrali odlomke iz Lenče Flenče, pridružili pa sta se jim se dve glasbeni skupini New Game in Pop teans z glas-beno točko. Bratcc Matic in sestrica Jana Hribar sla nam z igranjem na harmoniko dodatno popestrila druženje ob skodelici čaja in poskrbela za pravo vzdušje, saj je z njima pre-pcvala vsa dvorana. Ljudske pevke, ki so se ob krušni peči ukvarjale z različnimi ustvarjanji, so zapele stare že pozabljcne pesmi. saj so ponosne, da ohranjajo dragoceno slovensko narodno blago in prvo- Medobčinsko društvo invalidov Domžale V novih prostorih bo lažje Kot smo že pisali, so člani in članice Medobčinskega društva invalidov Domžale v novo leto vstopili z novini koledarjem. predvsem pa v novih prostorih, kjer jih najdete ob uradnih urah ob sredah in ponedeljkih. V novem koledarju, ki so ga pridni poverjeniki raznosili vsem članom in podpornim članom ter jim ob tem zaželeli vse dobro v letu 2004, lahko vsi najdejo najpomembnejše aktivnosti, ki jih tuđi v novem letu ne bo malo. Tako je tuđi letos zelo bogat program ohranjanja zdrav-ja, športa in rekreacije, v njem pa ima pomembno mesto tuđi skrb za težke invalide in starejše. katere so obiskali tuđi ob koncu prejšnjega leta ter jih razveselili z darili in dobrimi željami v imenu Medobčinskega društva invalidov Domžale. Več kot 300 jih je bilo, ki so se razveselili obiskov ter daril, predvsem pa dobrih želja. V letu 2004 pa bo Medobčinsko društvo invalidov Domžale na-daljevalo tuđi tradicijo obiskov starejših bolnih članov ob njihovih okroglih jubilejih, skušali bodo pomagati socialno šibkim, načrtujejo pa tuđi dokončno opremo novih prostorov, v katerih še kar precej manjka. Upajo, da bodo posamezne občine, območja katerih pokrivajo, prisluhnile njihovim prošnjam ter jim pomagale, kot so jim v letu 2003 pri nakupu prostorov pomagali Občina Domžale, Občina Trzin ter Zveza delovnih invalidov Slovenije, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujejo. Ker pa bo letošnje leto tuđi leto pred jubilejno 30-obletnico dela, bodo začeli tuđi s pripravami na jubilejno leto 2005. Vse člane in članice vabijo, da se jim pri uresničevanju programov pridružijo in skupaj z njimi po-lepšajo svoja življenja. D.l. Ročna dela - umetnine Tradicija vezenja in raznih ročnih del pri nas spet oživlja in dobiva veljavo. Ko smo si 21. II. 2003 v Kodrovi dvorani KD Radomlje ogledovali lepe ročno vezene izdel-ke, smo se spomnili tuđi razstave izpred nekaj let, ko so bile na ogled umetnine gospe lvke ('erar. Njeno delo nadaljuje njena hčer-ka Majda Škrjanc, ki že nekaj let vodi skupino žena pri učenju teh spretnosti. Vsako sredo se zberejo v KD in delajo nove vzorce, sive in razno vrstne vbode. Nekaj letno delo smo si lahko ogledali na tej razstavi. Beseda je tekla tuđi o lanu, tericah in predicah. Dogodek je spremljala gospa Silva Kosec s svojo kitaro in pesmimi iz naše starodavne zakladnice. Doživeli smo lep večer. Ob tej pri-ložnosti smo podelili rudi priznanja in nagrade za najlepše okensko in balkonsko cvetje tištim, ki so vse leto skrbeli za lepši obraz kraja. Nagrade so prejeli: - družina Sajevic, Prešernova 73, Hudo pri Radomljah, je prejela priznanje za najlepše cvetje na oken-skih policah. Cvetje so občudovali številni obiskovalci bližnjega parka, kot rudi sokrajani. - Posebno priznanje so dobili stanovalci na Cesti Radomeljske čete 17 (gasilski dom) za barvito ocvetličenje vseh okenskih polic večstanovanjskega objekta. - Pogačar Vanda in Pavšek Polona, Hujska c. 4, Hudo pri Radomljah je dobila priznanje za poseben izbor in zanimivo barvno kombinacijo balkonskega cvetja. - Družina Pohlin, Škrjančevo, je prejela priznanje za najbolj raz-košno razevetene rože na okenskih policah in balkonih. V.P09IČ* bitno slovensko kulturo. Od vse-ga začetka jih vodi neumorna ga. Mara Vilar, ki je z recitacijo »Lepa Vida je pri morju stala« v različnih jezikih zaslužila veliko navdušenje med udeleženci. Ker pa vsako leto ob čajanki organiziramo tuđi druge razstave, smo se odločili za razstavo starih ur in se tako povrnili v časc naših dedkov in pradedkov, saj je bilo mnogo eksponatov starih preko 150 let. Temu primemo smo opremili tuđi naš odcr, kjer smo prikazali staro kmečko izbo, stare ure z mehanizmi pa so razstavljali številni zbiratelji tovrstnih eksponatov. Med njimi velja še posebej omeniti g. Draga Cerarja, ki se z urami ukvarja že štiri desetletja, saj vse njegove ure delujcjo, če-prav so stare preko 150 let. Tuđi g. Frančišek Kočar in Slavko Stefanac sta veliko zbiratelja in ljubitelja tovrstnih ur. Med prireditvijo nas je zabavala citrar-ka Barbara, ki je žc stalna gostja naših prireditcv in je poskrbela, da nam je bilo leno in prijetno. Razstavo so si na-slednji dan ogledali tuđi osnovnošolci in otroci iz vrtca Ostržck, katerim smo tuđi odstopili mizo za njihovo samo-stojno razstavo, saj je potrebno s turistično vzgojo začeti žc v vrtcih. Hvala vsem krajanom in ostalim, ki so nam omogočili tako čudovito razstavo ur, vsem članicam in članom za pecivo, Stanetu in Ani za čaj, vsem obiskovalcem za tako številno udeležbo, saj bi bil brez njih ves naš trud zaman. Tuđi ta prireditev sodi med prizade-vanja našega društva, da širi vede-nje o bogati ustvarjalnosti, ki pa je še posebej pomembna, če se napaja iz naše dediščinc in jo tuđi na ta način oznanja bodočim rodovom. Hevenka Narobe Društvo vojnih invalidov Domžale Prijazna praznična srečanja Društvo vojnih invalidov Domžale vsakn leto v okviru svojih socialnih programov večkrat obišče svoje člane v domovih upokojencev, pa tuđi doma. Sredstva pridobivajo od letnih članarin, donatorjev. občin in po programu FIIIO Zvczc društev vojnih invalidov Slovenije. Obiskc opravljajo skozi vsc leto v vseh petih občinah bivše skupne Občine Domžale, pa tuđi v Občinah Kamnik in Komenda. Upravni odbor je tuđi ob koncu leta 2003 sklcnil, da se vsem članom v domovih in doma ob novem letu izroči praktično darilo »nosilka« s kozarcem medu. Člani so tako obiskali domove ter vojne invalide rudi na njihovih domovih. Ob darilu so bili člani deležni tuđi prijazne besede ter voščila za zdravo novo leto. Obiski so del prostovoljnega dela, ki ga tuđi v letu 2004 ne bo manjkalo. Vsem, ki nam zaupajo in nas financirajo ter tako pripomorejo k obstoju in delovanju društva, se lepo zahvaljujemo in obljubljamo, da borno izvajali so-cialni program ter skrbeli za svoje člane vojne invalide. Zabeležll In fotografirah Jože Novak Delegacija Društva vo|nlh Invalidov Domžale, v katerl so bili predsednlk Jože Brodar ter člana Jože Kveder In Jože Novak, je obiskala tudl gospo Pavlo Pogačar v Zlatom polju. Učna ura sindikalistov Člani domžalskega sindikalnega aktiva so se ob koncu lanskega leta /.brali v Čebclarskem centru na Brdu pri Lukovici. Vabilo je ohljuhljalo presenećen je in zato je bilo preetj vznemirjenja že pred začetkom uradnega programa. V/nemirjala je tuđi oprema, saj je spominjala na učilnice iz časov avstroogrske monarhije. Ko seje oglasil šolski zvonec, seje začela prava šolska ura. Pod strogim očesom gospodične učiteljice, oblečene po modi iz konca 19. stoletja, smo učenci doživeli učno uro, podobno tištim izpred stotih let. Okusili smo tuđi čar takratnih disciplinskih ukrepov: pregled rok in še posebej nohtov, leskovo palico, klečanje na koruzi v kolu in sedenjc v oslovski klopi. Ob tem smo se učili o solidarnosti, slogi, spoštovanju, zaupanju, odnosu do domovine... S pomočlo učiteljice Iz šolskega muzeja smo se domžalskl slndlkali-stlvrnlllv začetak 19. stoletja. Obiskali so nas tudl rokovnjačl Vzdušjc je bilo lepo, pristno do-mače, igrivo, ustvarjalno ... Po končani učni uri so nas obiskali še rokovnjači, prišcl je tuđi Božiček. V prijetnem vzdušju smo se še dol-go zadržali na Brdu. Želimo si, da bi prijateljstvo med sindikalisti trajalo in trajalo. Prav bi bilo, da bi bili vedno tako prijazni drug do drugoga. Justl Arnuš Koledovanje v Dobu Koledovanje je star ljudski običaj, s katerim želijo »po-slanci« župnije oznaniti prihod Boga med nas in z /biranjem prispevkov pomagati Ijudem, ki trpijo /aradi pomanjkanja. Že v začetku adventa smo se /brali koledniki voditelji, da smo se dogovorili o tehničnih stvareh in s tem začeli intenzivno pripravo na svoje poslanstvo. V soboto, 3. januarja 2004, se je zbralo vseh 70 kolednikov v domači, obnovljeni cerkvi Sv. Martina, kjer nas je nagovorit naš župnik Slavko. Po blagoslovu je vsaka skupina od-šla v določen del župnije. Z ozna-njevanjem Jc/.usovcga rojstva in zbiranjem darov za Kongo smo na-daljcvali vsc do poznih večernih ur. Po zaslugi dobrosrčnih ljudi smo bili konce dneva veseli in zadovoljni. In šc povabilo trikraljevskih kolednikov: Naj se vaše srce odpre v Ijubc/.ni in roke v dobroti. Naj bo upanjc v očeh. VAT Iskrena hvala za pomoč Iskreno se zahvaljujemo sponzorjem ter vsem, ki so pomagali pri izvedbi slavnostne akademije ob prazniku Marije Brczmadežnc, H. 12. 1003, v Župnijski cerkvi v Domžalah: I Ivala Lojzctu Stražarju za vso pomoč pri izvedbi akademije; gospodu Bojanu Borcu za organizacijo pogostitve in zunanjo osvetlitcv okolice ecrkve ter Božidarju Stupici za gralično oblikovanje in tisk obvestil, hvala pa tuđi naslednjiin: I'IGARO, prodćijalna slaščic in pekama, SI'B Domžale; (iostinsko podjetje Trojanc; Agroind Vipava, klet Vi-pava; Farma Ihan; Meso Kamnik; Slaščičama Lenček Domžale; Crvstalnova, pekama Duplica; Slaščičama Kalimero Domžale; Žito; Marko Bregar, Ijubiteljski vinogradnik iz Trzina; K.Z. Metlika, diskont Savije, Ljubljana; Svečarstvo, Rovanšek Martina, Vir; Pelati, Domžale; Vele Domžale; Jože Josipovič; (ioslilna Ke-ber, Domžale; Cvetličarna Omcrs, Domžale; Cvetličarna Vesel, Domžale; Cvetje Ksenija, Domžale ter Kopirnica Slak, Domžale. Vsem še enkrat hvalal Domžalski in moravski upokojenci Izlet v neznano manjkalo niti odlične pijace niti plesa, za kar sta poskrbela harmo-nikar in citrar. V poznih večernih urah smo se poslovili in rekli: Na-svidenje v januarju 2004. Besedllo In loto: Jože Novak Izletniška sekcija pri Društvu upo-kojenecv Moravče je v decembru skupaj s člani DU Domžale pripravila izlet v neznano. Voznik avtobusa Ciril Grčar je skupaj z vodičko Šonjo 30 udeležencev popcljal v Zgornje Palovče na Budnarjcvo domačijo - muzejsko hišo, po domačc Pri Matjaž. Upraviteljica Iva Šubclj Kramar nas je povabil v crno kuhinjo z ognjiš-čem, potem pa še v kmečko hišo z ni/kim stropom, krušno pečjo vsc v starem stilu. Gospa Iva je povedala: »Toliko lepega imamo, pa tega ne znamo ohraniti. Sem ena od redkih, ki znajo ohraniti 500 let staro hišo. Domačini so me sprejeli za svojo.« Veliko je postorila za obnovo hiše in ohranitcv muzeja. Vsako leto je veliko obiskovalecv, največ iz tujinc. Upokojenci smo bili deležni šilca žganja in ogleda vseh prostorov, mnogi izmed nas smo prvič obiskali to znamenito muzejsko hišo. Srečanje smo nadaljcvali na znani Turistični kmetiji Pr Soud v Zago-rici pri Rovah, kjer nas je sprejela prijazna Anica Globočnik, ki nam je pripravila večerjo, ob kateri ni Udeleženci ob ogledu Budnarjeve domačlje SLAMNIK-januar 2004 stran 11 SRECNO 2004 Novoletni obiski Naj bo srečnih vseh 366 dni leta 2004 ob obisku mlade družinice v Prescr-jah, kjcr oči skrbi za Karin in Sanjo, prijctni dcklcti. od katcrih bo Karin morda nekoć frizerka, mcdlcm ko je Sanjina želja, da bi nckoč postala vzgojiteljica. Le korajžno. dcklcti! Srečno tuđi Majčini družini In gospe Tllkl »Ne vem, kako bi bilo, če ne bi bilo moža,« ga pohvali Mojca, mlada gospodinja in mamica Katarine in Tomaža, omeni pa tuđi pomoč brata in očeta. Letošnji praznični dnevni žanje nišo bili veseli, preveč blizu je bil še spomin na prezgodaj ■umrlo mamo, zato jim želimo, da bi jim leto 2004 prineslo več dobre-ga. Enako velja tuđi /a gospo Tilko iz Preloga, ki je pohvalila domaće, da lepo skrbijo zanjo, hkrati pa obudila spomine na umrlo mamo, ki je ne bo nikoli pozabila. Srečno, gospa Tilka! V prazničnih dneh je Županja Cveta Zalokar Oražem obiskala tuđi Dom upokojencev Domžale, kjer je vse va-rovance razveselila z voscilom ter čo-koladami, obiskala pa je tuđi prireditev, ki jo je v prazničnih dneh s finančno pomočjo občine pripravilo Kršćansko bratstvo bolnikov v Grobljah. Odgovorna urednica Tuđi v IctoSnjem letu je Županja Cvcta /alokar Oražem, pomagala pa sta ji podžupana Toni Drajjar ter Vinko .luhart, ohiskala nekatere ohčane in ohčanke. Nekaj pred-logov smo oblikovali med letom, ostale so posredovali Ohmočno /druženje RK Domžalc, C'cntcr za socialno delo Domžale, Društvo Jesenski cvet ter Medobčinsko dru-Stvo invalidov Domžale. Oblsk pri častnem občanu C'astni obCan .lože l'ogačnik je bil županjinega obiska vcscl. V pri-jetnem domu je bila velika miza pogrnjena z lanenim prtom, za katerega je lan vzgojila še njegova mama. Njen obraz, ki ga je v letu 1954 naslikal Božidur .lakac, krasi steno, Županja pa je v klepetu z g. Jožetom in njegovo ženo, ki Se prid-no plete, izvedela, da bosta novo leto pričakala pri hčerki Metki, da rada prebirata časopise in potem po-klepetata o njihovi vsebini, vesela sta obiskov vnukov in pričakujeta, da bo leto 2004 prijetilo, vsaj tako kot lansko. Srečno, blseroporočenca Za zakonca Milana in Vido l.ikar je bilo leto 2003 zelo pomembno, saj sta v njem praznovala biserno poroko in sta se tuđi ob prihodu Županje rada spominjala slovesnih trenutkov. Po-sebej g. Milan je bil vesel priznanj za več deselletno delo v Planinskom društvu Domžale, prcdvscm pa dejstva, da ga nišo pozabili. V pogovoru smo se spominjali domžalske zgodovine, starih Domžalčanov. njunega pestre-ga življenja, katerega pomemben del so uspešni otroci in številni vnuki, ki so njuno posebno veselje. Pohvalila sta pomoč na domu, se zahvalila za pozornost ter Županji v novem letu zaželela veliko zdrav ja, ki jima gaje želela tuđi Županja. Gospodu Vinku z Vira pred-vsem veliko zdravja Tako je Županja zaželela veliko sreće gospodu Vinku z Vira, ki je več kot 40 let pridno delal v Papirnici Količcvo ter skupaj z ženo Tončko skrbel tuđi za štiri otroke, ki so danes vsi poroče-ni in stara starša obiskujejo skupaj z osmimi vnuki. Njuno življenje je bilo skromno in tako je še danes, ko ima. žal, gospod Vinko zaradi kapi kar precej zdravstvenih težav. Pa se nič ne pritožujeta, pohvalila dobre prijatelje, med njimi zlasti Šornovc, ki ju obiskujejo, vesela pa sta tuđi drugih obiskov. Srečno, gospod Vinko in gospaTončka! Na] bo Janez Robert tudl v prlhodnje sonček Marija Ana in Karin sta odlični pevki, ki redno naslopata / Otro-škim pevskim zborom župnije Vir in nadiiljujcta družinsko tradicijo. Županja Cveta Zalokar Oražem: Na zdravje. blseroporočenca Vida in Milan Ukarl Na] bo leto 2004 za vse vas prijazno: Marila Ana. Karin In Janez Robert saj je pel tuđi njun očka. Najmlajši Janez Robert, pa je s svojimi pet-imi leti pravi sonček v družini, ki ji čas ni ravno naklonjen. Pa se ne pritožujejo, ćelo malce pošalijo se, češ da nikoli nišo bili toliko skupaj, kot so zdaj in upajo, da bo leto 2004 za vse boljše. Tuđi Županja jim je to zaželela. Dober dan, gospa Mihaela (iospo Mihaelo / Vira je obiskal podžupan Vinko .luhart. (iospa je redna obiskovalka skupine za samo-pomoč in s sinom Janezom živi na Viru. Vse življenje je pridno kvač-kala in tuđi danes jo vodno caka košarica s pravim gamom, pod nje-nimi spretnimi prsti pa vodno /nova nastajajo novi in novi prtički. Rada ima lep in pošten pogovor, ko kvač-ka in šteje, da nastajajo vzorčki, po-zabi vse tegobe in se spominja zlasti veselih dogodkov na Viru. Povc, da jo redno obiskuje mladi kos, ki ima celo svojo »šalčko«, rada pa se spominja tuđi obiska hčerke Mojcc in njene družine v Rimu ter prijet-nih srečanj z vnuki. Srečno, gospa Mihaela. Vesel|e In sreča za gospo Marilo (iospa Marija, ki živi v »upokojen-sketn« bloku na Ljubljanski cesti, je v letu 2003 praznovala 90 let in več o njcj boste lahko prebrali v oni naslednjih številk našega časopisa, saj je kot žuboreč studenček, iz katerega se vsipajo spomini veseli in žalostni. saj je vse to dol življenja, na katerega gospa Minka, ki je pred kratkim postala prababica in se tega še posebej veseli, gleda z veliko optimizma. Vsakodnevni sprehod po Domžalah, prijetili obiski domaćih, prcdvsem pa prijazne članice skupine za samopomoč, to je njeno življenje, katerega dclčck zapisuje tuđi v spominsko knjigo, kjer sva s podžupanom Tonijem Dragarjcm zapisala: Naj bo življenje v lotu 2004 prijazno do vas, kot ste vi prijazna do drugih. Na svidenje, gospa Miči. Na] bo življenje prljetno za Matejo Mateja je mlado dckle, dijakinja 2. letnika Srednje frizerske sole. ki vsak dan odhaja iz Zaloga v Ljnb-Ijano, obcncin pa dvakrat na teden dobiva praktične i/kušnje v enem od frizerskih salonov. Njena želja je, da bi nekoć imela svoj l'rizerski salon, pa da bi mogoče njeno solo podaljšali, tako da bi pridobila peto stopnjo izobrazbe. Podžupan Vinko Juhart je njcj in domaćim zažclel vse dobro v letu 2004, Matcji pa prcdvscm veliko uspeha in pri-jetnih dni. l-.iako so bik n,d, podžupanom /ci,c podžupan Toni Dragan Srečno. gospa Marila. In čestitke ob 90. rojstnem dnevu. Podžupan Vinko Juhart ]e zaželel bodočl frizerki Matejl veliko uspeha v hrtu 2004. 2. božično obdaro-vonje SKD otrokom Božiček izpolnjuje sanje C'eprav letos /a Bnžif ni bilo veliko snega, pa je na domove pridnih otrok Božiček vseeno lahko prišel. Kako je prisel k vam, naj ostane skrivnost. mi pa vam homo zaupali, kako je s pomočjo članov Študent-skega kluba Domžale in spon/orjev priSel do socialno ogroženih otrok i/ Domžal. Moravč, Blagovice, Doba, Mengša in Trzina. Izpred Študentskega kluba Domžalc so se v kombi e-Študentskega Servisa natovorili Rudolf ter Božiček s sprem-stvom: medvedkom in dvema lisička-ma. Na sončen božični dan so se vsi polni energije, s polnim kombijem daril igrač, slaščic, drugih dobrot in košem polnim dobre volje, skratka, božično razpoloženi, odpravili do desetih družin skupno 20 otrok. Polni pričakovanja, z iskricami veselja v drobeenih očkah, so bili otroci ob prihodu Božička. Veselja je bilo kot žc dolgo ne in nasmeh ni manjkal na nobenem obrazu. Božiček in njegovo spremstvo so v vsaki družini skupaj s starši in otroci zapeli pesmico in se slikali za spomin. Božiček, Rudolf, medvedek in lisić-ki so se pozno zvečer, vsi izćrpani po celodnevni akciji, vrnili domov. a v njihovih srcih je bil tišti prijet-ni občutek zadovoljstva ob dobro opravljenem poslanstvu. Ideja, da bi se Božićek osebno oglasil tuđi do otrok iz socialno ogroženih družin je nastala v Štu-dentskem klubu Domžale. SKD je namreč mnenja. da je treba nekaj narediti tuđi za najmlajše, ki bodo nekoć naši nasledniki. Najvećje zadovoljstvo in najlepši trenutki pa so zagotovo tišti, da kljub temu, da v nekaterih družinah ni toliko mate-rialnih dobrin. so njihove notranje dobrine in vrednote toliko bolj iskrene in zato toliko več vredne. Će bi se božićnemu obdarovanju prihodnje leto odzvalo še več sponzorjev. bi bilo obdarovanih otrok lahko še veliko već. Fantje in dekleta se zahvaljujejo Centru za socialno delo, ki je posredoval podatke o družinah in tako omogoćil čudovit božić tom družinam. In kdo je pomagal napolniti Bo-žicku vrečo? Studentski klub Domžale. Alter ego d.o.o.. Grafika 2000 d.o.o., e-Studentski servis, Gostinsko podjetje Trojane. Mobitel d.d., Lek d.d.. Mladinska knjiga d.d., Srćek d.o.o.. Pletilstvo Pislak, IBBA d.o.o., Papirnica ideja, šola & prosti čas, Ložar Brane s.p„ Slaščičarna Lenček. Lenčck Mihael s.p.. Posebna zahvala gre tuđi Osmiru. Admirju in Maji. ki so v ta namen malo drugače preživeli božični dan Ustvari družino! Tuđi letos je na božični večer po mnogih domovih gorel droben plamen I.uči miru iz Betlehema, kraja, kjcr je pred dva tisoč leti svetu zasijala velika Luč. Po Sloveniji je lučka miru potovala s pomočjo Združcnja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveze bratov-ščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Zveze tabornikov Slovenije, Mladinskega ceha. Mavričnega mosta mladih in številnih ljudi dobre volje. Geslo letošnje akcije je bilo Ustvari družino, saj smo želeli poudariti pomen družine in odnosov, ki jo ustvarjajo. V sodo-bnem času nas prepravljajo številna SMS sporočila, spletno okno v svet pa nam ponuja možnost hitre komunikacije, ki vsaj navidezno povezuje ljudi vseh delov našega planeta. Toda: ali smo v poplavi novodobnih sredstev komunikacije in razvoja tehnologije res vsi skupaj bolj družina? Zdi se. da ne. Pred nami so nove oblike šamote in nove podobe zapuščenosti, ki morejo v marsikomu ugasiti plamen življenjske vedrine. Mnogo najmlajših prihaja iz razbitih družin ter mnogo najstnikov odrašća v utrujena in žalostna bitja; so delavci. ki svoje stiske ne zaupajo nikomur, in so starejši, ki jih nihćc ne obišče; mnogi še vedno iftčejo tolažbo v omami. Pa vendar človek brez človeka ne more, kajti šamota ni nikogaršnji poklič. Poklicani smo začutiti drugega, ustvarjati družino in živeti kot bratje in sestre. Prav to misel smo skušali v našem okolju dejavno Siriti tuđi skavtinje in skavti iz Stega homških sončkov. Plamen Luči miru iz Betlehema smo med devetdnevno pripravo na božić ponesli v osem župnij: v Ho-mec. Radomlje, Rova. Jarše. Men-geš, Smarco, Smlednik in na Brdo. V Zbiljah smo obiskali ludi Barko, družinsko skupnost, v kateri živijo ženske in moški skupaj / zdravimi spremljevalci. Sprejemi so sicer potekali pri sv. mašah. S prebrano poslanico smp želeli spodbuditi ljudi, naj plamen Luci miru iz Betlehema ponesejo v svoje domove, njegovo sporočilo veselja in miru pa razširjajo med svoje bližnje ter tako v domaći niši, svoji soseski in slovenskom narodu ustvarjajo družino. Med akcijo smo proda-jali tuđi svece Del prispevkov, ki smo jih zbrali, je namenjen petim številčnim družinam v stiski, ki so jih organizatorji izbrali s pomočjo dobrodelne ustanove Karitas. Ob zaključku akcije si želimo, da bi sporoćilo Luči miru iz Betlehema živelo tuđi v vsakdanu pričete-ga leta 2004. Ostvarimo družino! Vztrajna kobra. Steg homšklh sonćkov Jaslice v jami Jaslice, ki so jih letos prvič v Železni jami pripravili prizadevni člani Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, so pri vabile števil-ne obiskovalce in obiskovalke, ki so bili navdušeni nad jamo, saj nišo pričakovali kapnikov in drugih /načilnosti podzemljskega sveta. SLAMNIK - Januar 2004 PREDSTAVLJAMO stran 12 Dober dan Družina Gaberšek -Antonovčevi iz Češenika Tokrat sem se odlučila, da vam predstavimo kar ćelo družino. Obi-skala sem Janeza in Rozalijo Gaberšek ter njuno družino, ki živijo na kmetiji v Češeniku. Po domače se reče »Pri Antonuc«, hišno ime pa je posledica številnih Antonov (Tonetov). Sedanji gospodar lane/ Gaberšek na kmetiji dela od leta l%2. »Po končani osnovni Soli, pri petnajstih, sem začel gospodariti, saj ni bilo nikogar doma. čeprav smo bili stevilna družina,« pravi Jane/, in ob tej priložnosti se spornima mame Terezije. ki je dofakala več kot % let in pred dobrim letom umrla. V letu 1979 se mu je pridružila žena Rozalija, s katero se veli-kokrat pogovarjata, kako je bilo in kako je zdaj. Nikoli ji ni bilo žal, da seje odločila za kmetijo in Ijubezen do kmetovanja sta prenesla prav na vse štiri otroke: oba sinova, Janeza (roj. I980), mlađega gospodarja, in Toneta (roj. 19981). sicer izučcnega peka, ki sedaj pomaga na kmetiji, kasneje pa bodo tuđi zanj skušali poiskati delo; hčerki: Rozi (roj. 1982) studentko 3. letnika Bioteh-nične fakultete - smer govedoreja ter Polono (roj. 1987) dijakinjo 3. letnika Srednje ekonomske Sole v Kamniku. Kmetija obsega blizu 15 ha obdelo-valne zemlje, nekaj več kot toliko je tuđi najamcjo. imajo pa tuđi 17 ha gozda. Kmetija je usmerjena v gove-dorejo, predvsem v pridelavo mleka. V povecanem novem hlcvu, nekaj pa tuđi v starem, imajo 85 glav goveđi, dobra polovica je krav. potem so tu še breje telice, nekaj mladih živali, imajo pa tuđi prašiče, dva konja in prccej perutninc. 600 do 700 litrov mleka dnevno zberejo v mlckarni, nekaj ga vzamejo tuđi stalne stranke, med nji-mi so nekateri, ki po mleko hodijo žc blizu petdeset let. Mleko pridobivajo po mleko vodu, od krave do krave z molznimi enotami. Njihov dan se začne ob 6. uri, kakšen dan tuđi prcj, z obvezno kavo, na ka-teri se dogovorijo, kaj bodo delali. V hlevu so zjutraj navadno tri ure Janez in Rozalija ter oba sinova, nato fantje odidcjo na njive ali polja, gospodinja Rozalija pa gospodinji v prostorni novi hiši. Po skupnem kosilu na kmetiji delajo vsi, zvečer tuđi v hlevu. »Tako je to pri nas,« pravi gospodar Janez in kot je videti, je vsem všeč, saj tuđi mlade redno srečuješ na trak-torju, na silosu, v hlevu in drugje. Na kmetiji je dclo scdem dni v tednu, le nedelje popoldne so proste. Tedaj se radi vsedejo v kuhinjo, se pogovarja-jo, pogledajo televizijo in so z mislimi že v naslednjem tcdnu. Ob začetku kmetovanja pred več kot stirimi desetletji so v glavnem vse delali s konji, ročno in z orodjem, prvi traktor so kupili 10. junija 1968, za njim jih je bilo kar nekaj, danes kmetujejo z najsodobnejšimi traktorji in stroji. O prihodnosti veliko raz-mišljajo vsi, zlasti pa mladi gospodar Janez, tuđi član Sveta KS Dob. Leto 2003 je bilo zanj zeki pomembno, saj je bil izbran za najboljšega mlađega kmečkega gospodarja v regiji, dosti pa ni manjkalo, da bi postal slovenski mladi gospodar. Opravi 1 je kmelijsko srednjo solo in znanje mu še kako koristi pri vsakodnevni skrbi v hlevu, kjer je potrebno za posamezno žival voditi ćelo vrsto dokumentov, se ra-zumeti na zaSčitna sredstva, znanje pa bo potrebno zlasti pri nadaljnjem razvoju kmetije, saj načrtujejo povećanje Stcvila molznic v okviru proste reje, uvedbo molzišč - čc ne bo ob vstopu v Evropo kaj preveč narobe z mlečnimi kvotami. In smo pri razmerah v kme-tijstvu, kjer ni lahko: vsak dan nova pravila, novi zakoni, ki jih zahteva prilagajanje Evropi. Nadzor glede kvalitete ter upoštevanja predpisov se povečuje, povečujejo pa se tuđi stro-ški reje in čas, ki ga porabijo za šte-vilne papirje, ki jih nikotine zmanjka. Vsaka žival zasc zahteva stevilna po-trdila in druge papirje, vsakomesečna celodnevna kontrola zahteva čas, na drugi strani pa se dražijo usluge klanja. Na primeru povedo: če daš kravo v zakol (obvestiti jih moraš najmanj mesec ali še več prej) in meso vza-meš, plaćaš skoraj 50.000,00 sit, čc pa kravo oddaš v zakol, ti za njeno meso plačajo 30.000,00 sit, na denar čakaš več kot mesec. Kaj razumete, jaz skoraj ne. Stroški so tuđi za zdravstveno zaščito živali, kjer na delo veterinarske službe ni pripomb, saj veterinarji nišo krivi za draga zdravila, delajo po pravilnikih, ki jih določi država. In kaj bo, ko borno v Evropi? Smo optimisti, pravita sedanja gospodarja, upajo na več reda in daljšo veljavnost zakonov in pravil. Bodo različne subvencije še potrebne. »Jih že sedaj ni treba,« so odločni vsi, »le cene kmetijskih pridelkov naj bodo primane, da bo vse bolj vidno, ne pa da vsi mislijo, kaj s subvencija-mi dobima Subvencije blažijo nizkc cene pridelkov. Če bo cena primana, ni treba subvencij, odpadli pa bi tuđi številni postopki in papirji, ki jih je za vsako subvencijo treba še in šc. Kljub temu, da dela na kmetiji nikoli ne zmanjka, so vsi po vrsti vključcni v društva, različne organizacije in krožke. Tako so vsi aktivni člani Turistično rekrcativnega društva Če-šcnik, Turnšc, ki jim je lansko leto za najlepši balkon podelilo posebno priznanje, gospodar Janez je član POD Dob, posebej dela še pri smučarski sekciji žc omenjenega društva, je pa tuđi v odboru pri Kmetijsko gozdar-ski zbornici, aktiven član Kmctijske zadruge, dela v strojnem krožku ter govedorejskem društvu, nikoli pa ne manjka tuđi na različnih strokovnih predavanjih in izletih, saj vc, da so-dobno kmetijstvo zahteva vedno nova znanja. Gospodinja Rozalija dela v Društvu podeželskih žena, pomaga pri predstavitvah kmečkih izdelkov, rada je v družbi in družba je rada z njo, saj ji prijaznosti nikoli ne manjka. Mladi so člani Društva podeželskc mladine, Polona je lani /magala na tekmovanju v oranju in tako nadaljevala uspešno družinsko tradicijo, ki jo je pred nekaj desetletji /ačcl njen oče. (ilede organiziranosti kmetijstva so enotni: država in strokovne institucije bi morale bolj prisluh-niti kmetom, njihovim pobudum, predlogom in zahtevam, ne pa da se ti skoraj ne upoštevajo. Če bodo končno Ic začeli upoštevati zdravo kmečko logiko, kot radi rečemo, bo za vse bolje, pravita gospodar in mladi gospodar in povesta, da je za kmete danes prccej težje, kot je bilo včasih. »Ne fizično, kjer si lahko pomagamo z najsodobnejšimi stroji, zaščitnimi sredstvi ter zdravniškimi preparati, ampak psihično, kjer smo kmetje stalno pod pritiskom, ko lovimo roke, sledimo novi zako-nodaji in se ukvarjamo s papirji, ki zahtevajo veliko znanj in časa. Zato si ne predstavljajo gospodarjenja osnovne izobrazbe ter strokovnih izobraževanj in predavanj, ki jih obiskujcjo vsi. Lepo nam je v Češeniku, pravijo, le promet bi morali omejiti, pa več mladih bi moralo ostati na kmeti-jah, saj tuđi v Češeniku ostajajo le starejši. Hvala, Antonovčevi, za prijazen pogovor in naj vam leto 2004 uresniči vse, kar si želite, predvsem pa naj vam prinese veliko prijetnih prazni-kov, zdravja in zadovoljstva, morda malce manj dela, več izletov, pa morda tuđi čas, da zakonca Janez in Rozalija po 25 letih končno odideta na poročno potovanjc, doslej žal zanj ni bilo časa. Srečno. Odgovorna urednica Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu V Gospa Julijana Sovinšek iz Zič 25. januarja 2004 bo dopolnila devet desctletij gospa Julijana Sovinšek, ki sem jo na pobudo gospoda Milana Šinkovca, pred-sednika Sveta KS Rova, obiskala v dneh pred rojstnim dnevom. V prijaznem klepetu s čilo gospo so sodelovali tuđi njeni domaći, vsi skupaj pa smo gospe zaželeli še veliko zdravja in prijetnih dni. »Pri Kordin« se je reklo domačiji v Rudniku, kjer je v letu 1914 zagledala luč sveta kot Julijana Rode. »So rekli, da sem se rodila pol leta pred začetkom prve svetovne vojne,« pravi sogo-vornica in se spominja pridne mame gospodinje ter očeta zidarja, predvsem pa sedmih bratov in sestra, ki jim je kot najstarejša bila tuđi mama. Otroštvo je bilo prijetilo, v hiši veliko živžava, otroških iger, od katerih se najbolj spominja igers kamenčki. Mlajši otroci so spali kar v predalih od omar. ostali pa pod in ob peči, večji pa v mrvi. V soli v Radomljah, kamor je hodila peš, jih je učil učitelj Krištof in rada se spominja, kako je ob svojem godu v razred prine-sel veliko košaro jabolk, »in vsak je do-bil tri,« pravi in obuja spomine na smu-čanje, kjer so na dilcah stali kar bosi, vsi brez rokavic, pa na zimsko pot v solo, ko »so kar z cnim drevesom zaorali, pa smo šli za njimi.« Po osnovni soli je kot najstarejša ostala doma in skrbela za mlajše, ki so navadno pri 12 za dve leti odšli za hlapce k bogatejšim kmetom, nato pa so po vrsti odhajali v uk ali v sole, ona pa je pomagala doma. Prala in šivala je obleke, ki so jih ob koncih tedna bratje, ki so se učili za mizarje, prinašali domov. Kljub številni družini kruha ni nikoli manjkalo, podpiral jih je namreč mamin brat duhovnik, »pa vse je bilo dobro za jest,« se spominja otroštva. Na njene ustnice se prikrade smehljaj, ko se pogovarjava o možu Francu, ki je delal v tedanjem Sovanovem parku. Kot lovec se je oglasil tuđi v Rudniku in z Julijano sta se sprijateljila. Navadno sta se sestajala kar doma, pod kontrolo, se nagajivo smeji, in je še posebej prešema, ko pove, da jo je dvakrat z Rudnika kar na kolesu peljal v Kamniško Bistrico. Spomini, ki jih ne bo pozabila, kot ne poroke v letu 1939. Nevesta je bila v temno modri obleki, na poroko v Kamnik pa ju je s kočijo zapeljal kar Sovanov kočijaž. Lcpo je bilo. vendar ne dolgo, saj se je leta 1941 začela druga svetovna vojna, ki je Kordinovim prinesla veliko žalosti. V vojni so padli (rije bratje in oče gospe Julijane, sestra Anica je bila v koncen-tracijskem taborišču, gospa pa se je z možem in hčerko Mileno, rojeno v letu 1950, pred Nemci umaknila na očetov dom v Žice. Na prijazni domačiji, kjer živi še danes, je tedaj živela stara mama. Ko je šla rodit prvo hčer, sta z mamo iz Rudnika v Kamnik šli kar peš, se ustavili pri trgovcu z blagom, ki je kar pred njima iz blaga narezal plenice, gospa Julijana pa se spominja nekdanje porodnišnice in zelo starih žensk, ki nišo imele pokojnine in so še v pozni starosti prale plenice. Vojna je minila, pa povojni čas ni prinesel nič dobrega. »Vse je bilo na karte. Če si moko porabil za kruh, jo pa za drugo ni ostalo,« se spominja. Mož Franc je kasneje našel delo v Lcku, sama pa je bo hčerki Mileni skrbela še za hčer Veri, rojeno v letu 1950, sin Slavko je žal kot otrok umri. Tedaj so siromašnejšim tuđi v Žicah pravili bajtarji, pravi in hodila je v »tabrh« k večjim kmetom in tako odslužila pomoć s stroji bolje opremljenih kmetov, da je obdelala manjšo njivico, poskrbela za prašiča in kokoši, daje bilo lažje. Dekleti sta rasli in se poročili: Milena je danes Vrenjak in z možem živi na Viru; Veri je poročena kar v Žicah, obe skupaj pa imata šest otrok, tako da ima gospa Julijana ob šestih vnukih, sem jih tuđi »varvala« in so »koker« domač, tuđi deset pravnukov. »Delo ne škoduje,« pravi in na vpra-šanje o visoki starosti odgovarja, da nikoli ni mislila, da bo toliko stara. Mož je umri v letu 1988, star 80 let. V prijetni sodobni kuhinji se pogovar- jamo o sedanjosti. Gospa sem in tja v naš pogovor vplete kakšen pregovor, kot je tišti, da zima in gosposka ne pri-zaneseta ter s tem še enkrat potrdi, da se zelo rada pogovarja o vremenu, ne po-zabi vprašati, čc je kdo od znanih umri, predvsem pa ne pozabi povedati, kako lepo skrbita zanjo obe hčerki, »me tko lušno pestujejo,« je iskreno zadovoljna in pohvali tuđi oba zeta. Domaći so ji za njeno skrb in Ijubezen iskreno hvaležni in ji jo na starost skuša jo vračati. Tako se hči Milena, velikokrat z možem, vsak dan doma oglasi dvakrat. Kcr je mama natančna in točna, to ji je ostalo šc od mladosti, mora biti kar hitra, da ne zamudi ure, koje treba po- staviti na mizo kosilo. Gospa Julijana je skoraj vse, le dosti zabeljeno in sveže mora biti in šc kaj močnatega ali slad-kega mora biti zraven. Kcr je tedaj še posebej zadovoljna, domaći poskrbijo, da to nikoli ne manjka na mizi, kot vsak vikend gospa Julijana ne manjka na kosilu pri hčerki Veri v Žicah. Vesela je obiskov vnukov, pa tuđi dveh sester in brata. Niza drobne vesele in žalostne spomine, med katerimi je tuđi tišti, da, čeprav je bil mož muzikant, ni znala plesati »Šc enega šrila« ne znam«, resno pravi, in se popravi, da je z življenjem povsem zadovoljna. Saj moraš biti, drugega ni, povc in nas preseneti z novim pregovorom. »Vse ji lahko zaupaS,« povc hči Milena, »celo mene kdaj kaj opomni.« Spomin ima dober, pripoveduje pregovore, godove svetnikov, dogodke, ki soji posebej ljubi. Spomladi rada posedi pred hišo, na soncu in opazuje naravo. V teh dneh bo okoii gospe Julijane Sovinšek šc posebej živahno. Poleg domaćih priuikuje obiske znancev, pa tuđi vodstvo KS Rova, ki starejše občanc obiskuje in obdarujc ob novem letu, bo prišlo čestitat. Številnim čestitkam se zato pridružuje tuđi Uredništvo ter želi gospe .luli-jani šc veliko zdravja ter prijetnih dni in nasvidenje čez pet let, spoštovana gospa, ter hvala za pogovor. Vera Vojska Če ste gledali mladinsko nadaljevanko Nina Domžalčanka Katja Škofic je bila Nina DIMINOX NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE OGREVINJA S PLINOM OREDITEV OGREVANJA V NOVI, STARI HIŠI ALI STANOVANJU DIMNIKILASTNE PROIZVODNJE 01/519 7184, diminox@siol.net, www.diminox.si Pred kratkim smo si na TV Slovenija ob nedeljskih večerih lahko ogledali mladinsko nadaljevanko Nina. Najbrž večina bralcev ne vc, da je v glavni vlogi Nine nastopila Domžalčanka Katja Škoh'c, 13-let-na učenka 7. razreda Osnovne sole Venclja Perka, ki mi je v svojem prvem pravem intervjuju za časopis povedala naslednje: Kako si postala glavna igralka na-daljevanke? K filmu lahko priđe vsak. Veliko je različnih obvestil o raznih avdicijah in če si tega želiš, se na kakšno prijaviš. Sama sem šla na to avdicijo bolj za zabavo, zato da vidim, kako to izgleda. Če pa ti uspe, je vse to še toliko bolje, in meni je. Kako je potekalo snemanjc - kot si si predstavljala ali bistveno drugačc? Sncmanje je potekalo približno tako, kot sem si predstavljala. Spoznala sem veliko novih ljudi in se kljub »delu« imela super. Koliko dni ste nadaljevanko sne-mali in kje? Ne vem čisto natančno, kako dolgo. Mesec in pol, nekaj lakcga, mislim, približno 30 snemalnih dni. Imaš podobne lastnosti kot Nina ali si samo Katja? Katere lastnosti Nine, kot si jo igrala, so ti posebej ugajale oz. ti nišo? Sem samo Katja. Na vlogo, ki sem jo igrala, sem gledala, kot daje Nina nekdo popolnoma drug. Z Nino sva si podobni po starosti, nekaterih teža-vah... Mislim pa, da bi jaz v većini primerov ravnala drugačc kot Nina. Kaj meniš o pravih igralcih, ki so igrali ob tebi? Vsi igralci so zelo prijetni in z njimi nimam nobenih slabih izkušcnj. Mislim pa, da nekaterc od njih veliko premalo cenijo. Bi, glede na i/kušnjc, postala igralka ali imaš kakšen drug cilj? Ne. Igralstvo mi je všeč le kot hobi in se s tem ne bi poklieno ukvarjala. Zdi se mi zelo tcžko. Tuđi po končani soli ni nujno, da te bodo v tem okolju kar »sprejeli«. Imeti moraš kar trdo kožo, jaz je pa ravno nimam. Kaj počneš ob soli oz. v prostom času? Zanima me kar veliko stvari. Igram violino in treniram jaz/ balet v Plesncm klubu Miki. Rada tuđi pojem, hodhn v kino, veliko sem s prijatelji in počnem to, ksir vsi ostali 13-lctniki. Je pred tabo morda šc kakšen filmski oz. tv projekt? V kakšni nadaljevanki bi rada igrala? Ce je pred mano igranje še v kakšni nadaljcvanki oz. filmu pa tcžko rečem, kcr to priđe samo od sebe, s tem mislim avelicijc... Sem pa v poletnem času snemala šc en film z naslovom »Zvesti prijatelji« in ga žc komaj čakam. Imaš med igralci in igralkami svojega vzornika? Ne, svojega vzornika nimam. Če bi se z igralstvom želela poklieno ukvarjati, bi verjetno več razmišljala o tem. Je pa vsak igralec druga-čcn in so mi vsi, ki sem jih do sedaj (v živo) spoznala, zelo všeč. Kaj si želiš v letu 2004? V letu 2004 si želim, da bi bilo vsaj tako uspešno kot letošnjc ter želim srećno in zdravo novo leto tuđi vam in vsem bralecm. Hvala Katja ter veliko uspeha na vsch področjih, Zvestega prijatelja pa si bom zancsljivo ogledala, VeraVolska Predstavljamo zlate maturante Maja Klopčič Dom/alčanka Maja Klopčič je obis-kovala Osnovno solo Dom/alf in rada povc, da ima osnovno solo v dobrom in k'pcm spominu predvsem /aradi toplrga in pristnega odnosa / razrcdničarko, »ki je bila za nas ne samo učiteljica, tcmvcč tudi naša prijateljica in /uvoznica,« povc /kita maturantka Srednje v/gojiteljsko sole v Ljubljani, ki sem jih postavila tudi druga vprasunja, na kalera je prija/.no odgovorila. Zakaj Si se odločila za omenjeno srednjo solo? Obiskovala sem Srednjo v/j;ojik'l| sko solo v I juhljani. Odloćilev, kam po osnovni soli. je bila k;ir livka. kajli odločala sem se ntcd uimna-/ijo in vzgojilcl)sko šolu. Vedola sem ,da bi v življenju dekila stvari, pri katelih bi lahko iiporabljala čini već svojih sposobnosti in pri tein uživala. I. .jtibe/en do olrok pa |c mojo odloćilev še podkrepila. Kako si se pripravljala na maturo? Na maturo smo se /cio dobro pripravili /e v soli, tako da sem maluritclno snov doma le še ulr-jcvala. l'ri lem sem si pomagala / zapiski in vajanti. Katcri predmet li je dclal največ preglavic? »Maturiletni predmeti so mi bili pisani na kožo!« Anglešćino sem oboževala že \ osnovni soli. prav tako slovenSčino. le /agovor praktičnih nje sposobnosti, ćimholj se i/.ogibajle kampani skcinu učenju in pozorno poslušajte pri pouku. Kljiičnega pomena pa so tudi dobri zapiski in vaje. Kako so tvoj uspeh sprejeli tvoji starši. prijatelji, sošolci? Si ga prifakovali)? Starši so luli /elo veseli in ponosni na moj uspeh. Zelo malo prijaleljev je vcilelo za mo| uspeli na maturi. Sošolke sti se od/vale /elo ia/lienn. nekaterc so bile mojega uspeha vesele, nekatere pa so mi moćno zavitlale. Uspeha niseni prieakovala, upala sem le, da bom citri bolje iz-delala maturo in tako /hrala dovolj točk za vpis na zeleno lakulicto. Bi priporočila Srednjo v/gojitelj-sko solo v Ljubljani tudi drugim? Šola je /animiva in je idealna za vsa dckleta in lanle. ki se vidijo V pokliču vzgojitelja o/. v/goji-tcljicc in bi si radi pridobili tlobro kvalitetno i/obra/bo na lem po dročju. Zdi se mi, da je dober in usposobljcn kader ključnoga pomena pri opravljanju tega pokliča. Kjc naduljujfš studij in kakšen je tvoj življenjski cilj? Studij nadaljujcm na Pedagoški la-kultcli v Ljubljani, smer predšolska' vzgojii. Vsckakor si Želim doštudirati in poslali v/gojiteljica. V življenju pa bi se rada prei/kusila tudi v moji drugi Ijubezni, pisanju »kolumcn«, kal sem počela že v srednji soli v šolskein glasilu in delala na kakšnem radin. Kako pre/ivljaš prošli čas? Prošli čas preživljam ra/lićno najra-jc s t'antoin in prijalelji. Včasih pa si v/amem čas tudi samo /ase in la-krat ponavadi pišem plešem, pojem, rišem, kvačkam oblačila ter uslvar jatn i/delke i/ različnih inaterialov, ki jih najrajc podarim drugim. Imaš morda življenjski moto'.' Življenjski moto oz. misel, ki me je navdušila, ko sem jo nekoć prehrala v knjižici niodrosti: l'otujemo po vsem svelu, da bi našli lepoto, vendar jo moramo nositi v sebi, ali pa je ne homo nikoli našli. Hvala, Maja. Zelini ti, da bi v življe nju povsod našla veliko lepole, /lasti pa v pokliču, ki si ga iskreno želiš. Vera Vojska SLAMNIK • Januar 2OO4 stran 13 KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA Ura za kulturo gledališče četrtek, 29. januar 20.00 > abonma RDEČI in IZVEN petek, 30. januar 20.00 > abonma ZELENI in IZVEN sobota. 31. januar 20.00 > IZVEN ponedeljek, 2. februar 20.00 > abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 3. februar 20.00 > abonma RUMENI in IZVEN Drama SNG Maribor Tone Partljič: ČAJ ZA DVE komedija i Čaj za dve se odvija v domu za ostarele, kjer spremljamo usodo starejše igralke, kl dneve svoje starosti preživlja sama. Njeno življenje se je odvijalo le pod gledališkimi lučmi, a ko ji zaradi prostorske stiske v sobo dodelijo preprosto starko s kmetije, se žlahtna dama na novo sooči s svetom, ki zanjo prej ni obstajal. Dva različna načina življenja se zapleteta v skupek komičnih situacij... glasba sreda, 28. januar 20.00 > abonma MODRI in IZVEN SToP - SLOVENSKI TOLKALNI PROJEKT koncert Na sporedu: B. Justion, N.G. Rosauro, G.H. Green, F. Krevh, W. Albright in M. Menke Slovenski tolkalni projekt ali krajše SToP sestavljajo mladi glasbeniki in glasbenica, s skupno željo po muziciranju, raziskovanju novih tolkal in skladb. Prihajajo iz ćele Slovenije: Maribora, Slovenj Gradca, Ljubljane, Celja in Velenja, kjer je tuđi domicil skupine. Kot tolkalci redno nastopajo v orkestrskih sestavih Slovenske in Mariborske Filharmonije, komornih zasedbah Percussion Plus in Studio za tolkala, aktivni so pri različnih studijskih snemanjih, poleg samostojnega nastopanja na slovenskih odrih„pa gostujejo tuđi po različnih koncih sveta. Sreda, 11. februar 20.00 > abonma MODRI in IZVEN KOMORNI ZBOR IPAVSKA koncert , Komorni zbor Ipavska se je pod taktirko zborovodje Matjaža Ščeka iz skromne vokalne •. skupine, razvil v zasedbo s preko tridesetimi pevci iz ćele Vipavske doline. Na zborovskih tekmovanjih so z repertoarjem slovenskih ljudskih pesmi, zahtevnejših skladb domaćih in tujih novitet večkrat prejeli zlate plakete in prve nagrade. Proti koncu lanskega leta je Komorni Zbor skladateljev in z izvajanjem glasbenih Ipavska izdal svojo prvo zgoščenko. «, ■", ■'.<* otroci sobota, 24. januar 10.00 > IZVEN Mini teater, Ljubljana Koroška ljudska: MOJCA POKRAJCULJA lutkovna predstava Ko je Mojca Pokrajculja pometala hišo, je med smetmi našla krajcar in si zanj kupila piskrček. Zvečer je vanj legla in zaspala, ko se na vratih pojavijo premraženi lisica, volk, medved, zajček in srnjak... Staro koroško pravljico o lončku meda, poštenju, dobroti, prijateljstvu in iskrenosti sta prepesnili Lili Novy in Vida Taufer. Za gledalce od tretjega leta dalje. Predstava traja 40 minut. sobota, 7. februar 10.00 > IZVEN Lutkovno gledališče Papilu BRUNDARIJA lutkovna predstava Brundarija je kolaž kratkih prizorov iz najrazličnejših pravljic, od Zlate ribice in Treh medvedkov, pa do Kraljične na zrnu graha. Skupaj sestavljajo zaključeno celoto, pisano in živahno lutkovno igrico, v kateri nastopa več kot 50 različnih papirnatih lutk. Brundarija je Papilujeva mednarodna uspešnica, saj je gostovala po Evropi, Ameriki in na Japonskem. Za gledalce od drugega leta dalje. Predstava traja 40 minut. SPLOŠNE INFORMACIJE Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma.Vec informacij o prireditvah dobite v brošuri Urekulture, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporoČite na našo telefonsko številko. Galerija Domžale STALNA ZBIRKA GALERIJE DOMŽALE Razstava bo odprta od 15. januarja do 9. februarja 2004, tuđi v nedeljo 8. februar ja od 10.00 do 12.00 ure. Ob izdaji kataloga stalne zbirke Galerije Domžale, borno likovna dela, ki so bila odkupljena v zadnjih letih, ponovno predstavili na skupinski razstavi. Crtomir Frelih je v katalogu z naslovom Paleta zapisal naslednje besede: »Ob porastu komercialno motiviranih zasebnih galerij si Domžale zaslužijo umetnostno institucijo, ki bo s svojim delovanjem prispevala k dvigu kulturne ravni in dvigu strokovnih kriterijev na področju likovnega v korist celotne skupnosti. Zbirka, ki jo predstavljamo, je skromen, a vendarle... začetek.« MAJA POGAČNIK Razstava bo odprta od 12. februarja do 5. marca 2004. Maja Pogačnik je bila rojena leta 1959 v Kranju. Studirala je na Univerzi za uporabno umetnost na Dunaju, na oddelku za uporabno, ilustracijsko in fotografsko grafike Po nekaj letih kot grafičarka in ilustratorka se je od leta 1989 pod vplivom taiji quana, meditacije in ritma posvetila slikarstvu. V zadnjih letih se je začela ukvarjati tuđi s prostorskimi instalacijami iz papirja in naravnih materialov, s krajinsko poetiko (land-art), geomantijo in slikanju z naravnimi pigmenti. Po 25 letih bivanja v Avstriji se je konec lanskega leta preselila na Bavarsko, kjer nadaljuje njeno dosedanje umetniško delo. Galerija Domžale, Domžale, Mestni trg 1 (trgovinski kompleks Vele), je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. Info: • brošura: Urekulture -> e-mail: info@kd-domzale.si • telefon: 01 / 722 50 50 koledar prireditev sobota, 24. januar 10.00 - IZVEN > lutkovna predstava Koroška ljudska: MOJCA POKRAJCUUA, Mini teater Ljubljana nedelja, 25. januar 20.00 - IZVEN > komedija Dejmo stisntteatr: DIAREJA POD SLOVENCI DNA - Dnevi kulture sreda, 28. januar 20.00 - abonma MODRI in IZVEN > koncert SToP - SLOVENSKI TOLKALNI PROJEKT četrtek, 29. januar 20.00 - abonma RDEČI in IZVEN > komedija Tone Partljič: ČAJ ZA DVE, Drama SNG Maribor petek, 30. januar 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN > komedija Tone Partljič: ČAJ ZA DVE, Drama SNG Maribor sobota, 31. januar 20.00-IZVEN > komedija Tone Partljič: ČAJ ZA DVE, Drama SNG Maribor ponedeljek, 2. februar 20.00 • abonma ORANŽNI in IZVEN > komedija Tone Partljič: ČAJ ZA DVE, Drama SNG Maribor torek, 3. februar 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN > komedija Tone Partljič: ČAJ ZA DVE, Drama SNG Maribor petek, 6. februar 18.00 in 20.00 > IZVEN SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB KULTURNEM PRAZNIKU sobota, 7. februar 10.00 - IZVEN > lutkovna predstava BRUNDARIJA, Lutkovno gledališče Papilu sreda, 11. februar 20.00 - abonma MODRI in IZVEN > koncert KOMORNI ZBOR IPAVSKA Kulturni dom Franca Bernika Domžale Avtorlco Ladlno Korbar je predstavi! prof. dr. Janez Bogataj (tato.: Vlljem MaJheničJ Razstava likovnih del v Galeriji Domžale Glinena oblačila Ladine Korbar Pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije /a kulturne dejavno-sti, Območne izpostave Domžale, in Društva narodnih noš Domžale je bila 5. januarja 2004 v prostorih Galerije Domžale postavljena na ogled samostojna likovna ra/stava avtorice Ladine Korbar, ki je predstavila v glini oblikovna oblačila naših pred-nikov i/. Domžal in okolice. Ra/stavljeni izdelki predstavljaju svojevrslen način izdelave figur, pri čemer so bili upošlevani literarni viri in drug) dokazi o bogati zakladnici domžalske in okoliške kulturne dediščine. l'oleg nastopa Bože Bauer, v značilni domžalski nosi iz okrog leta I9(X), ki je tuđi prvič v javnosti zaigrala na citre, in mlađega učenca domžalske glasbene Sole, Romana Ahčina, ki nas je raz-veselil s harmonike), sta v uvodnem delu razstave spregovorila novinar in publicist Matjaž Brojan ter prof. dr. Janez Bogataj. Slednji je tokratno predstavitev izvirnih del Ijadinc Korbar opisal kot prvi primer prikazovanja ob-lačilne kulture ne samo v regionalnem, temveč tuđi lokalnem obsegu, kajti predstavljenih je bilo kar 73 upodobi-tev oblačilnega videza v Domžalah in okolici (kraji, kot so Topole, Preserje. Radomlje, Lukovica, Moravče) v časo-vnem okvirju 19. in 20. stoletja. Pri tem je opomnil, daje na tem mestu potrebno ločevati besedi oblačilni videz in nosa, kajti slednja pomeni vse, kar nosimo, kar imamo na sebi in bi morala biti sama zase popolnoma enakovredna besedi oblačilni videz, vendar se je od srede 19. stoletja beseda nosa izenačila s pojmom kmečkega oblačilnega videza. Zato izraz oblačilni vide/, uporabljamo pri vseh skupinah prebivalstva in na-tančneje pomenijo oblačila s pokrivali, obuvali, nakitom, oblačilnimi dodatki, pričesko in telesno nego. V tistem času so tuđi strogo ločevali oblačila, ki so jih uporabljali pri delu in tista, ki so jih ob-lekli le ob posebnih priložnostih, kot so bili različni cerkveni prazniki, poroke, pogrebi in podobno. Ker pa obleka postavlja človeka v čas in prostor, ga določa kot pripadnika nekega ljudstva, regije in lokalnega ■. prostora, moramo tipično oblačilno kulturo Domžal in okolice, kot izraz povezav oblačilnega videza z gospodarskimi, družbenimi in političnimi razmerami, brezpogojno povezovati s slamnikarsko obrtjo, ki je bila v prvih desetletjih 19. stoletja razvita zlasti v Ihanu in okolici, v štiri-desetih letih 19. stoletja pa se je razširila tuđi okoli Doba, Mengša, Komende in Kamnika. Oblačenje so uravnavala tuđi moralna načela, saj so se tradicionalni vzorci oblačenja manj spreminjali pri starejših in revnejših Ijudeh, poleg tega je bilo upoštevanje tradicije v nosi veliko većje v odročnejših krajih, kjer je bil vpliv hitreje spreminjajoćega se mestnega načina oblačenja manjsi Ladina Korbar je svoje izdelke ve-činoma oblikovala po starih fotografi-jah in spominu, žal pa ljudsko izročilo v današnjih dneh skorajda ne prihaja več od ust do ust kot nekdaj, temveč le od knjige do knjige. Zato so drobei, ki jih je še možno »uloviti« iz ust zadnjega rodu, ki pozna življenje starih domžalskih vaši, danes še toliko bolj dragoceni. O ljudskih oblačilih se je najobširneje pisalo predvsem v 19. stoletju, ko so se ljudske nose na slovenskih tleh tuđi najbolj razlikovale od pokrajine do pokrajine, še već pa od vaši do vaši in v Ljubljani tuđi od predmestja do predmestja. Vendar je konec 19. stoletja prinesel i industrijo veliko novosti, tako da seje svet stare slovenske vaši začel umikati novemu času, kajti vse novo je pomenilo tuđi imenitno, vse staro pa staromodno. Gotovo pa so vsi liki domžalskega in okoliškega oblačilnega videza, ki jih je izdelala avtorica Ladina Korbar, odraz spošiovanja do starej.se tradicije in do po.štenosti naših prednikov. Morda seje s svojim delom nezaved-no poklonila spominu na rodove pred nami. zagotovo pa jo je zanimanje za domaćo opravo pripravilo do ustvar-janja le-te v domaćem kraju. Katarina Rus »1 Likovna razstava v Galeriji Domžale Akvareli Alenke Gerlovič V zadnji likovni razstavi lanskega leta je Galerija Domžale pripravila pregled akvarelov avtorice Alenke Gerlovič, ki kljub presenetljivo visoki starosti deluje izredno aktivno. Alen-ka Gerlovič pravzaprav sodi v tisli krog sodobnih likovnih umetnikov, pri katcrili so neposredni ćutni vtisi i/ okolja Se vedno dovolj moćni, da pomemhno vplivajo na oblikovanje njihovih predstavnih svetov. V svojih podobah se avtorica loteva številnih tem, motivov in likovnih vprašanj, ki se dotikajo tuđi sodobne-ga slikarstva. Čeprav iz njenih podob preveva čista ljubezcn do krajine, tište domaće in tište iz njenih številnih po-tovanj, hkrati pa tuđi Ijubczen do prc-prostih in vsakdanjih izrezov naravc. motive iz stvarnosti promišljeno preoblikuje v urejene kompozicije, ki jih moramo brati tuđi preko skrite govorice simbolov. Prav tako oblike, ki se nagi-bajo že k minimalizmu. preliva v milo slikarstvo ter ustvarja očarljive akvarele, K oblikovanju slik pravzaprav še bolj pripomore akvarclna tehnika, ki s svojimi prosojnimi odtenki prićara me-lanholični ućinek. Vsaka podrobnost je posebej poetična, tuđi sonce, ki z moćno svctlobo obarva griče in drevesa, govori o iivtoričini radoživosti in Ijubezni do spomladanskega in poletnega vzđušja. In morda je Alenka Gerlović mojstrica ravno zato, ker s plastično močjo upo-dablja oblike dreves in lavand z njiho-vimi prazninarni in polninami in s tem omogoči živost posamezne podrobnosti in dekorativnost. Krajinski motivi v slikarstvu Alenke Gerlović zagotavljajo nadaljevanje njenega življenjskega opusa, obenem pa izražaju veliko spoštovanje do naravc, ki kljub drugačnim idealom visokega modernizma še zmeraj ostaja eden temeljnih navdihov v umetno-sti, še posebej v smislu novodobnih filozofskih in estetskih preprićanj. Ne glede na to, da avtorica posega po tako tradicionalnem motivu, kot je krajina, bi ji zato spregledali aktualnost v času, vendar ne angažiranosti, ki zadeva vse bolj obvezujočo skrb za okolje. (Judita K. Dragan) Katarina Rus SLAMNIK -Januar 2004 SPOROČILA Avtor knjlg« dr. Vellmlr Vullkić v pogovoru z novlnarjem Matjažem Brojanom. Vodstvo Prostovol|nega gasllskega društva Ze|e - Sv. Trojica ]e izvod knjige podarilo tudlge. Marili Cencell. Večer za vas v Žejah Predstavitev knjige Ljudje izpod vrha Svete Trojice Tradicionalno novoletno srečanjc pod naslovom Večer za vas je tuđi letos v Dom krajanov v Žejah pri-vabilo številne obiskovalce in obis-kovalke, med katerimi so bili tuđi Županja Občinc Domžale, C veta Zalokar Oradom. Marjan Slatnar, predsednik Obcinske gasilske zveze Domžale, ter Robert Hrovat, predsednik Sveta KS Dob. Letošnje srečanje je bilo v prvi vrsti na-menjeno predstavitvi nove knjige Velj-ka Vulikića UUDJE IZPOD VRHA SVETE TROJICE, ki jo je v pogovoru z avtorjem predstavil novinar Matjaž Brojan, domaće gasilsko društvo pa se je ob tej pnložnosti zahvalilo tuđi neka-terim svojim članom in članicam. Prijeten praznični večer je začeli Oktet bratov Pimat s pesmima Kam ter Planinsko rožo. Na kratko je edinstveno pevsko skupino na svetu predstavil dr. Veljko Vulikić, ki pevce tuđi najbolj pozna, saj je pred leti njihovo življenjsko in delovno pot strnil v knjižno delo. O njegovi novi knjigi, že 17. po vrsti, je Matjaž Brojan po-vedal, da je z njo postavil spomenik osmim vašem na tem območju, hkra-ti pa čaše. dogajanja in ljudi v knjigi ohranil za večno. Govorit je tuđi o njegovem bivanju na tem območju, s katerim je med ljudi v tem delu občine vnesel svoj delovni ritem, intelektualnega duha in postal njihov sodelavec. iskren prijatelj, sosed in že vrsto let tuđi urednik Žejana. V naj-novejši knjigi je očele. sinove, vnuke ter pravnuke predstavil ob pomoči spominov krajanov in krajank, ob pomoči literarnih del, tuđi svojih, ki so že napisana za to območje, ter v njej opisal, kako so živeli, delali pa tuđi sanjali svojo preteklost. sedanjost in prihodnost, ki prav zaradi knjižnega dela l.judje izpod vrha Svete Trojice ne bodo nikoli pozabljene, saj, kar je s črko zapisano, se ne pozabi. Po Brojanovem mnenju je knjiga po-poln in vsestranski zapis več stoletne zgodovine tega območja ter je zanjo avtorju iskreno čestital. Avtor, dr. Vulikić, je spregovoril o nastanku knjige ter se ob tem zahvalil vsem, ki so mu pri tem pomagali, tako posameznikom kot Prosto vo-ljemu gasilskemu društvu Žeje -- Sv. Trojica, ki je veliko pomagalo pri zbiranju gradiva in je tuđi založnik knjige. Knjiga je namenjena štirim pomembnim obletnicam: 45. obletni-ci PGD Žeje - Sv. Trojica, 10-letnici zgraditve doma. 10-lctnici izhajanja prenovljenega Žejana ter 5. obletnice smrti krajana in občinskega svetnika Marjana Cenclja. katerim so v letu 2(X)3 tuđi sicer krajani namenili posebno slovesno obeležitcv. Svoje uvodno razmišljanje je dr. Vulikić zaključil z besedami: »Knjiga, v ka-teri boste našli več kot stoletno delo, uspehe, življenje, pa tuđi trpljenje krajanov na tem delu je tu in kdor si jo želi, jo bo lahko prebral.« V razgovoru sta se novinar Matjaž Brojan in avtor dr. Veljko Vulikić pogovarjala predvsem o nastanku knjige, o pomembnejSih osebnostih s tega dela naše občine, med katerimi je avtor omenil ter čestital za uspešen zaključck studija mlađemu Roku Ravnikarju, doktorju medicine, pogovarjala sta se o nepozabnem Mar-janu Cenclju, pa o vlogi gasilskega društva ter stoletnih prizadevanjih ljudi, da to območje poslane prijetno za vse, tako tište, ki so tu doma, so si tu ustvarili drugi dom ali k- radi obis-kujejo ta dcl Občinc Domžale. Ob koncu prireditve sta Janez Marn, predsednik, ter Franc Pimat, tajnik PGD Žeje Sveta Trojica, Županji Cveti Zalokar Oražem za njeno po-moč pri gradnji doma ter razvoju tega območja in njihovega društva izročila spominski kip sv. Florjana, Županja pa je v kratkem nagovoru čestitala vsem za obletnice, jih posebej pohvalila za njihova prizadevanja in opravljeno delo, hkrati pa čestitala tuđi avtorju za novo knjigo ter mlađemu Roku Ravnikarju za opravljeno diplomo. Ob koncu je vsem zaželela veliko prijetnih praznikov ter sreče, zdravja in veselja v letu 2(X)4. Organizatorji so najbolj pridnim dopisovalcem v njihovega Žejana podarili novo knjigo, ki sta jo dobila tuđi zakonea Rane iz Ihana, s posebej toplim aplavzom pa je bila pozdravljena gospa Marija Cencclj, vdova Marjana ('enclja, ki so ji tuđi podarili knjigo, v kateri je življenje in delo prizadevnega krajana. katerega dela ne bodo nikoli pozabi li, opisano v posebnem delu. Prijelno srečanje so s kralkim koncertom ter najbolj znano božično pesmijo zaključili pevci Moškega pevskega zbora Območne obrtne zbornice Domžale iz Radomelj, pod vodstvom Klcmna Leskovca. V. Vojska Likovna razstava v Modri galeriji - Pevec s.p. Feliks Smole Že mnogo akademskih in Ijubitcljskih umetnikov, ki so razstavljali v Modri galeriji - Pevec s.p., se je predstavilo s serijami krajinskih podob in prav tako v tokratni januarski likovni razstavi Feliks Smole razstavlja svoja slikarska platna s podonami naravc. In kot mnogi drugi Ijubitcljski slikarji. se je i. aktivnim sodelovanjem v li-kovnem svetu pričel ukvarjari Sele v poznih letih, saj se je že od mladosti navduševal nad risanjem, se mu v pravi meri posveca sele po upokojirvi. V grobem opisu razstavljenih likovnih del Ijubiteljskcga slikarja Feliksa Smoleta grc za realistično podajanjc sveta, ki umetnika obkrožujc in navdihuje, hkrati pa iskanjc romantičnih motivov v vscmogočni naravi podkrepi z impresionistično tehniko slikanja ter z igro svetlobc in sence. Vendarlc je sprva pričel slikati prcvidneje, saj je v njegovih zgodnjih delih videti veliko več umirjenih potez in premišljcnih kompozicij. V zadnje podobe. kot so Most v Mcngcški loki, Kofutnikova hiša v Jaršah in Nad Mekinjami, pa je dodal še pravo noto sproščenosti in omehčal trdo potezo čopiča, ni se branil tuđi preizkušanjaz mogočnostjo in razscžnostjo barv in njenih teh- nik. Najvcč slika z oljem in v pastclni tehniki, kar mu tuđi omogoča mehkobne prehode med barvami. Brezpogojno slikar Feliks Smole v svojih delih izraza osebno noto, predvsem v bogatem motivnem svetu in tehničnem eksperimentiranju barvc in slikarske poteze. Avtorja gotovo najbolj privlači svet krajin, ki se vrstijo od tistih pristno slovenskih gora in zanimivih krajev s starimi arhitekturami do najbolj dodclanih platen s cvetličnimi tihožitji, ki so po svoji barvitosti in všečni kompoziciji primeren motiv za oblikovanje estetske urejenosti. V ta namen uporablja tuđi manjši format slike, sproščeno izbiranjc motivov pa priča o iskanju neposrednoga in liričnega odnosa do upodo-bljcnc stvarnosli. ■ HvurtDni ~*v "--—"V •** HYunom 1 ćfetz 150.000 sit sonata 300.000 sit i i s4,„„t do 250.000 sit TWnn 300.000 sit J I elantra 250.000 sit 5/\nta FCfc. do 350.000 sit I ^L MATRIX do 400.000 sit lirr.K.m 500.000 sit M ^^Lt'mipr do 800.000 sit M • 250.000 sit^H Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva MIBOS d.o.o. Zikova 4, Kamnik tel:O1/83 14 515 GSM 031 305 451 VELIKA NAGRADNA IGRA Ura vašega obiska vam lahko prinese čisto novega Hvundal Getza do 28. februarja KREDIT NA POLOZNICE ••••>• BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV i STARO ZA NOVO www.avtocenter-subelj.sl Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 NEPREMIČNINE Kupujete, prodajate, oddajate, najemate. www.alfa-int.si info@alfa-int.si tel.: 01/7213-008 faks: 01/7212-895 /UFNjJj NEPREMICNINE... Sedež: Slamnikarska 1, Domžale Poslovna enota: Karantanska 4, Domžale Izkušnje, zaupanje, znanje, varnost, tradicija že 10let. Selitev Knjižnice Domžale Pred kratkim me jo poklical koleba i/, politične stranke, predmet razgovora pa je bil predio}; imenovanja na funkcijo člana sveta nekega zavoda, ime katerega /a samo vsebino članka ni bistveno. Se pravi, šio je /.a politično imenovanje na javno funkcijo, ki si jih politiki tako radi i/menjujejo. Žal je ohstoječa politična kultura Se vedno taka, da je bolj kot kompetentnost posameznika, odločilnn njegova politična bana. Ćelo v sami politični stranki se imenovanje posame/nika prej povezuje s "preteklimi zaslugami," kot pa i. (le-jansko kompetentnost jo za določeno področje delovanja. Rezultat takega ravnanju, t.j. ravnanja s političnim predznakom, v praksi največkrat rezultira v kozmctičnosl opravljanja posame/nih funkcij, v okviru katerih ljudje (ne)opazno postajamo zgolj glasovalne mašine, oziroma orodje v rokah te ali one politične opcije. Sam opravljam že dve tovrstni funkciji; in sicer sem pomoćnik odgovorne urednice glasila, ki ga pravkar prebirate; ter tuđi član Sveta knjižnice Domžale. Na sejah obeh organov se ponavadi ne do-gaja nič posebnega: grc za bolj ali rnanj tekoče ziideve protokolarne narave, ki ne terjajo izrazitoga intelekta, po drugi strani pa je večkrat potrebno svojo vest prcizprašati glede lastne odgovornosti, ki jo kot član posameznega sveta, ne glede na politično imenovanje, nedvo-mno nosiš. Dokler se mnenja drastično ne razhajajo (in ponavadi se ne, že zaradi vsem ljubega mini) vse zadeve potc-kajo zelo tekoče, domala samoumevno, tako da se človek žc vpra.su, čemu je tam sploh potreben. Po uvodnom spoznavanju in "prilizovanju" članov sveta eden drugemu, pa vsakega posameznika, ki je še zmožen zaznati svojo vest, prej ko stran 14 slej Čaka mukotrpna odločitev. Torej: ali se prepustiti brezbarvnosti in brezob-ličnosti konsenzualnega sprejemanja ixlločitcv ali pa včasih zbrati pogum in malo povzdigniti svoj glas o zadevah, ki se ti zdijo rahlo sporne. Čc se (Klločiš za drugo, posUincš nek "tm v peti" sveta, motcč element, ki po nepotrebnem podaljšujc že tako prcdolge seje, saj se ponavadi većini mudi domov že od samoga začetka. Taka neljuba situacija poseganja v mlinsko razpravljanjc sveta se mi je primcrila na /adnji lanskoletni soji Sveta knjižnico. Izkazalo sejo namreč. da se Knjižnica Domžale seli na novo lokacijo (rok je loto 2(X)5); in sicor v prvo nadstropje novonastajajočega Mcrcator centra v Domžalah. Vendar moj glavni očitek ni šel v smeri domnevno sporno solitve knjižnico v "leglo potrošništva," pač pa zgolj odsolnost sloherne razprave o omenjeni spromembi. Zavcdam se, da je mnenje sveta neobvezujoče, vendar to šo no pomeni, da jo tuđi nepotrebno. Po podobni logiki stvari kot posamezne funkcije torej limkcionirajo tuđi določeni sveti, ki so delijo na tište, ki no odločajo (kozmotični) in tište, ki odločajo (većina občinskih organov). Prav zaradi navedenoga tuđi diroktorju knjižnico, Milanu (iujtmanu. ne gre posebej zamoriti. Kulturno ministrstvo je imelo v posobnem skladu, imenovanom Kulturni tolar, rezerviranih 200 milijonov sit prav za to namene, ki bi, čc no bi bili pravočasno namensko uporabljeni, investirani kam drugam. Taka je vsaj unidna razlaga. Treba se je bilo torej, kot žc tolikokrat v podobnih zadevah, odločiti na hitro. Milan Gujt-man pa jo drugačc človok, ki jo žc pred dvoma letoma (oktobor 2001) občini posredoval svoj, moram roči, da zelo pester prcdlog, oziroma Idejni nacrt za splošno knjižnico III. tipa v Domžalah, na katerega s strani pristojnih ni bilo nobenega odziva. Kaj pa so bo v bodoče dogajalo z družbo, v kateri je knjiga kot ar-tikcl /reducirana na nivo pralnega praška, pa prepuščam v razmislok intelektualcem. Žiga Čamernlk Naj ne ostane dan brez knjige Ko ohiščcm prijatelje in v njihovi družbi pojem kaj /.elo dobrega, se ne morem upreti, da ne hi vprašala /a recept. Saj ni lepsega kot tuđi svojim domačim, drugim prijateljem in sorodnikom ponuditi nekaj /. miže dohrot.V (eh pra/.ničnih dneh je bilo dohrot neskončno veliko. A za recepte toknil nisem prosila, saj sem med darili našla prija/on kupček knjig, ki mi bodo vse leto nudile ideje za pogostitev in pra/novanja. Praznično pecivo je kuharska knjiga, ki je izšla pri Prcšernovi dru/bi in je ne Ic lepo darilo, ampak zakladnica naj-boljših idcj /a peko. Vsaka gospodinja bo našla v njoj neskončno veliko idcj za peko. Drobno pecivo: samostanski rogljički, čokoladni krotki, šlezijski medenjaki, kolači in torte, slaščico z marcipanom, orehi, čokolado, man-cllji in šo čim. Knjiga je opremljena z razkošno fotografijo, ob kateri nehote pogoltncmo slino, soznamom sesla-vin, prodpripravo in pripravo peciva. Zolo na/orno, bogato in razumljivo. Mladini prinaša novo izkušnje, tištim s prakso, mnogo novih idej. (ankarjova založba je s pomočjo sestre Fclicitc Kalinšok pripravila kar tri kuharske knjige namenjene kuharskim čarovnijam. I'osogla je v najbolj žlahtno slovensko kuharsko tradicijo in kot sami pravijo, namenila knjigo malim in velikim mojstrom na podlagi dediščine Velike slovenske kuharice. Slovensko praznične jedi prinašajo slane, pečeno in ocvrtc jedi. Kuharski recepti so namonjeni obogatilvi prazničnih jcclilnikov z domačo hrano, saj pra/niki so voličastni in radostni tuđi zato. čo na mizi diši nekaj slaslncga, okusnega in narojenoga z Ijuboznijo. Saj šcle takrat, ko družina sede za mi/o in seže po jedi, res zaživijo prazniki in prinašajo prijetna občutja. Druga knjiga ima naslov Slovenske nagle jedi in po njoj bodo sogli vsi tišti, ki jim čas no dopušča, da bi so posvetili dolgb-trajnemu kuhanju. Knjiga omogoča, da pripravimo za svojo družino domačo jedi s pomočjo vseh sodobnih po-magal, ki jih imamo v kuhinji. Knjiga soga v našo bogato tradicijo in prinaša tisto jedi, za katere gospodinja ne bo porabila več kot trideset minut in ki bodo dišale po slovensko, čeprav sto-pamo v svet livropc. Trctja knjiga nosi naslov Slovensko vegetarijanske jedi. "Cilj vegetarijanskoga polmivredncga prohranjevanja je boljše počutje člo-voka, krepkejše zdravje. Poudarjcna je pravilna lastnost predelane hrane in to predvsem različnih žitaric, zelenjav. različnoga sadja tor zincrnu uporaba mločnih proizvodov." Vse tri knjige so enotno oblikovano in izjemno prijetne za oko, zato jih ne le radi uporabljamo, ampak lahko poklonimo prijateljem in jim zaželimo doher tek. Hrana je res najpomembnejša za zdravje, a PrcScrnova družba nam v knjigi Sto slovenskih stez do zdravja ponuja bogat se/nam zdravilnih ze-liSč, njihovo uporabo, opis, zdravilne učinke, pripravo čajov in fotografije, ki bodo nabiralco rastlin opozorilc nasc. Opis rastlin je obogaten šc z Ijudskimi imeni. Avtorica Tončka Tomšič je ponudila nabiralcom mnogo dobrih nasvotov, ki bodo ljudi zopet privabili v gozdovc in na Iravnike. kjcr v neokrnjeni naravi še vedno rastejo rastlino. ki imajo moč zdraviti, blažiti in odpravljati vse tisto, kar se v hilenju časa nabira v človoku. Avtorica poudarja, da ogroženih in zavarovanih rastlin ne trgamo, saj najdomo podobne zdravilne učinke tuđi v drugih nczaSčitcnih rastlinah. Tuđi tam, kjcr je rastišče revno, pustimo rastlinc in so odpravimo naproj, kjor borno poiskali bogatejše in razkošncjšc travnikc. Pri nabiranju rastlin moramo prisluhniti svoji vosti in no ropati naravo. V teh praznikih som sogla ludi po spomi-nih. Mali jaz knjiga spominov je darilo ob rojstvu olroka. Založba Didakta je poskrbela za izjemno Ijubko oblikovano knjigo, ki bo spromljalii inalčka od roj-stva pa tja do prvih šolskih dni. Skrbni sUtrsi b(xlo v knjigo lepili fotografijo, shranili pramen las, sezname sonxlni-kov, ki so poslali voščila, shranili odlis rokice in nožice, spremljali rast zob, so veseli na sprehodih, potovanjih in odkri-vanju sveta. Vse lepo, prijetno in zabavno iz življenja otroka lahko shranimo v toj I jubki knjigi in to bo dnigocen spomin na prve korake, prva praznovanja in še kaj. Knjigo spretnija še koledar, meter in čestitke. Poklonite novorojenčku to lepo darilo, ko bo odrasel bo tuđi sam užival ob spominih. 1001 vprašanjc in odgovor, založba Didakta, je knjiga, ki vas bo navdušila. Saj pogosto ravno lakrat ko imate najvcč dola, ko se vam iniidi in ko no vesto, ne k(xl no kam, otroci pričnejo /, vprašanji. "Kako morimo moč vetra'.' Kako nasta-nejo goro? Zakaj je na Zemlji življenje'.' Kdaj so ljudje začeli gradili hišc?" To obsežno in bogato ilustrirano knjigo lahko skupaj z otrokom berote ob večerih, ko je vaš otrok poln vprašiinj. Knjiga prinaša slikovno gradivo, sheme, karte, slovarček strokovnih izrazov in i/črpno abecedno kazalo s prok 1300 gosli. Tatlana Kokalj JMLAMNIK -januar 2004 stran 15 KULTURA Simfonični orkester Domžale - Kamnik 33. novoletni koncert Novolctni koncerti našega Simfo-ničnega orkestra Domžale - Kamnik so žc več kot tri dcsctlctja prijetili« tradicija in hi jih zelo pogrcSali, čc nas nebi naši pričini glasheniki in glashenice vsak konce leta povahili nanje. ludi letos so nas prijclno presenetili in upamo, da ne zadnjič. Tako so se letos 2003. 29. januarja pod vodstvom novega dirigenta Stefana Garkova s prazničnim programom predstavili občinstvu v hali Komunalnega centra v Domžalah ter nas v praznični večer popcljali z eno najbolj znanih Strassovih koračnie. Ker dobrih želja in voSeil ni nikoli prcveč, smo bili veseli pozdravnoga nagovora Vinka Juharta, Podžupana Občine Domžale, v katerem je pohvalil glasbenike ter vsem zaželel veliko sreće, zdravja •er prijetnih dni v novem letu. Njegovomu voščilu so sledile uvertura, valček ter Madžarski ples iz suite Labodjc jezero, P. I.Cajkovskega, skozi katere nas je s spremno bese-do popcljala Marta Starbck Potočan, sicer povezovalka prijetnega večera. Sledila je arija Rosine iz opere Seviljski brivec, (i. Rossinija, kjer snio prvič občudovali sopranistko Pctyo Ivanovo, za njo pa seje z ari- jo iz iste opere predstavil baritonist Jaki Jurgec. Flavtist Matcj Župan je ob pomoči orkestra, lahko pa tuđi simfbnični orkester ob pomoči flavtista Mateja Župana, odlično iz-vedel Borncjcvo Fantaisie brillantc na temo »C'armen«, prvi del pa so glasbeniki zaključili z Brahmsovim Madžarskim plesom štev. 5. V začetku drugoga dela smo se vrnili v Španijo ter prisluhnili uverturi iz opere C'armen, Ci. Bizeta ter nato občudovali čudovito izvedeno Ijube-zensko bolečino (Licbcslcid). Solist-ka Petya Ivanova seje v drugem delu predstavila kot Kraljica noči v operi Čarobna piščal, Jakija Jurgeca pa smo kot Hsoamilla iz opere C'armen občudovali v naslednji točki. Koncert seje Zaključil s skupnim petjem () sole mio obeh solistov ter z dvema polkama .1. Straussa. Navdušeno ob-činstvo je z dolgotrajnim aplavzom na oder še enkrat privabilo oba solista, ki sta nas šc popcljala v sončno Italijo, čudovit praznični novoletni večer pa smo skupaj z izvajalci zaključili z začetno koračnico, ki nas je spremljala v urah. ki so Se ostale do novega leta. Ob prijetnih melodijah pa nas je v novo leto pospremila tuđi Tadcja Capudcr, predsednica Zvcze kulturnih društev Domžale. ki seje glasbenikom zahvalila za res prijeten večer, vsem pa zaželela, da nam novi čaši prinesejo vse, kar so stari pozabili. Simfoničncmu orkestru Domžale - Kamnik hvala za prijeten praznični koncert ter veliko uspešnih nastopov tuđi v letu 2004. V. Vojska SYLVIE HUE, republikanske Simpatična klarinetistka i/. Pariza (letos v Glasheni Soli Domžalc že druga gostja; prva je bila tiiiv-tistka l.iz (,ood\vin i/ Londona) je na povabilo GŠ Domžalc vodila konec novembra 2003 tridnev-ni seminar za klarinet. Svlvie je v času Studija s klarinetom dosegla najpiTstižncjšc nagrade, polcg tega pa je studirala se literaturo. Koncerte in komorno glasbo so ji posvetili znani komponisti iz Francije in drugod. Kritiki ugotavljajo, da se Svlvie Ilue odlikuje s tehnično brezhibnost jo in izjemno zvočnosljo ter da je ena najboljih klarinetistov. prva solistka orkestra garde iz Pariza v Domžalah Marija Jenc izdala pesniško zbirko Melodije srca Pcsmi gospe Marije Jenc bralci Slamnika že kar dobro poznajo, saj jih redno pošilja našemu uredništvu. Navadno so to prigodnice, na-menjene posameznim praznikom, včasih tuđi kritične, ko npozarjajo na nezavidljivo socialno situacijo, kar precej pa jih je gospa namenila tuđi svojim Domžalam. V oktobru jih je izdala v pesni.ški zbirki, ki jo je naslovila Melodije srca in tako pravzprav sama najbolj ozna-ćila pesmi, ki prihajajo iz srca. Tako v prvom delu Spomini sledimo njeni življenjski poti, ki seje začela v preljubi domači vaši na hribeku lam ob gozdu, kjer cerkvica stoji, spominom na pletenje kit ob vcecrih, na Kam-nisko Bistrico, Tabor, ljudske godce, Ijubcčo mater, mladostno Ijubezcn, ki najde odmev ludi v drugem dolu zbirke UUBEZENSKE, kjcr nam predstavlja oSabno dokle, pa Ijubečo lepo UrSko, fante in dekleta, pa se enkrat povo: Je Ijubezcn kot magnet, ljubi zveslo spet in spet in dokler svet bo slal, je nihče ne bo progna.... spomni nas na ncizpolnjcno Ijubczen ter nas lako pripclje do tretjega dela. ki ga je naslovila Moj pogled. Prvo postili je namenila prolopim Domzalam__ ki le spomin so šc ostale, kazen pa naj doleti vse, ki nimajo vesti, v lem delu zbirke pa je tuđi zelo kritična, saj opozarja na težko in norc časc, ki jih zaznava v svoji okolici: brczposle-nosl, požrešno državo, opozarja, da pravice ni, da se poglabljajo razlike, ki jih povzroča nenehna draginja, svet je pokvarjen. Bistrica je mrtva roka, Ihan pa naselje polno smradu, dve posmi pa naslavlja tuđi na vso Slovence, ki vsi na isti barki smo, a se lo prepiramo, da potaplja barka se, ne opazi prav nihče... V delu RAZMIŠLJANJA so posmi o miru, o dobri in čuleči glasbi, življenju, letnih časih, ki jih primorja z življenj-skimi ohdohji, ki so ludi njoj prinašala enkrat srečo. drugič žalost, pa je vendar vodno /nova skušala najti optimizem, tuđi v naravi, kjer je našla veliko moti-vov za svojo posmi, ki proproste in polno njenih ohčutij vabijo bralca, da jih bere spet in spet ter ob njih skušu najti nov iskren objem in nasmeh, ki lahko zaceli rane, ki bolečina jih rodi. lahko pomaga iz osame in tuđi solzo posuši. Zadnji dol pesniške zbirke je namenjen ZABAVNIM ČRKAM. . Proberite Melodije srca, katerim je uvodno besedo napisala gospa Janka .lerman in v njoj zapisala, da bodo posmi Marije Jenc vsem, ki jih bodo brali, pokazale, kako se da obdržati vednosl in veselje do življenja, čeprav včasih za tronutek človck misli, da je vsega konee, in vas ob branju posmi Melodije življenja prepričale: Svojo usodo si meljemo sami, čc je le sreća usmiljena z nami, treba imeti je pridno roke, pametno glavo in dobro srce. (iospo Mariji Jenc ob iziđu Melodij srca iskrene čestitke! Vara Vojska ARd .o.o. PODJETJE 2A GEODETSKE STORITVE I ureditve mej kataster stavb etažna lastnina j ! delitve parcel sprememba vrste rabe tehnična geodezija j Tel. 01 724 80 12, Fax: 01 724 80 13, GSM 031 634 027, e-pošta: ardoo@volja.net Skupaj z njenim gcnialnim sprem-Ijevalccm na klavirju g. Rogcrjcm Boutryjem, ki je dobitnik nagrade na lekmovanju Čajkovski tor pri-znan komponist in profesor harmonijo, sta mojstrstvo dokazala na sobotnem koncertu v poročni dvorani glasbene Solo, ki je bila zaradi prevelikoga štovila poslušalcev žal premajhna. Po mnenju udeležencev sominarja, ki se ga je udoležilo rekordno šte-vilo klarinetistov, je bil to najboljši seminar doslej. Sylvie je učencem, dijakom in studentom ugolavljala njihovo tohnične in izvajalske na-pakc tor jih sama interpretirala na pravi način. Francoza sta bila presenećena nad dobrimi prostorskimi in organizacijskim! pogoji za delo, ki jih je nudila Cilasbena šola Domžale tor nad velikim zanimanjem za seminar. Udeležili so se ga ćelo učitelji iz Pule. Sylvic je bila zadovoljna z znanjem mladih klarinetistov pri nas. Med drugim pa je opoz.orila tuđi na avtorsko diskriminacijo, saj so kompozicije in aranžmaji za pihal-nc orkestre ameriško-holandskega stila preplavili svcl, zato zvenijo vso skladbe na cnak način. Raznolikost izginja, proti temu pa se v Franciji borijo z vsemi močmi. Anton Savnlk Recenzija filma Hladne kaplje na vroče kamne Kaj se zgodi, ko spolno pre-bujen, a preferenčno negotov mladenič, naleti na izkušenega moškega v podobi uglajenega gospoda, ki je v življenju izkusil že domala vse spolne prakse? Če vas zanima odgovor na za-stavljeno vprašanje, si morate definitivno ogledati film franco-skega režiserja Francoisa Ozona, ki zelo intrigantno razgrne, sicer subjektiven vpogled, v ozadje homoerotičnih in marginaliziranih spolnih praks. K zgodbi nas vleče ljubezensko razmerje med poslovno uspešnim nevrotičnim gospodom srednjih let, ki življenje zajema z veliko žlico, ter zmedenim in spolno uslužnim 19-letnikom. Pozicija prvega je avtoritarna in po eni strani izraza neomajno gotovost v izpolnitev sleherne želje, po drugi pa, mor-da ravno zaradi manifestacije slednjega, prerašča v nihilizem, ćelo obup. Pozicija drugega je bolj enostavna, saj gre za iskanje neke elementarne varnosti, ozi-roma kar brezpogojne ljubezni. Ne glede na bizarnost celotnega dogajanja, ki je vselej na meji realnega/možnega, pa je edini prikazan erotični prizor med glavnima akterjema zaigran tako prepričjivo, da človek verjame v življenjskost prikazane situacije. Stvar se obvezno zaplete s prihodom dveh ženskih pred-stavnic, oziroma bivših družio obeh korenjakov. Paralelogram je neizogiben. »Hladne kaplje na vroče kamne« je eden tistih filmskih izdelkov, kjer zaradi dokaj nevsakdanje situacije tehničnih prvin niti ne opazimo, ampak se raje prepustimo (ne)prijetni poti lastnega doživljanja. Pišem recenzije filmov, ki so predvajani v kinu KJNODVOR Žiga Čamernlk Bogastvo slovenskega jezika Tujke (4) Nckajstolctno življenje pod llabsburžani je Slovencem zapustilo nekakšno negativno duhovno dedisčino. Pa smo tam - pri tujki NECIATIVKN. Etimološki slovar nam pove, da ta beseda izhaja iz latinske besede negativus. V SSK.I je pod geslom negativen zapisanih več slovenskih pomenov - I. ki izrazu, daje vrednoti nečem zelo majhna uli da je ni; 2. ki izsaž/i, vsebuje zanikanje, odklanjan/e; nikalen, odklonilen; 3. sluh, nesprejemljiv; 4. ki prinaša neprijetnosl, tefjave; 5. ki izraiu, da iskanegu ni Na primer, urin je negutiven. Pri tem medicinskom izražanju in za-pisovanju pa se nam svet pravzaprav postavi na glavo, saj s to »negativno« oceno zdravnik holniku povc, da ni bolan oziroma da je zdrav. In, kaj naj reče bolnik, ko vesel priđe domov: »Moje pozitivno zdravstveno stanje je odlično - saj me je razveselila ocena - NMiATIVNO«? Vrnimo se na začetni stavek in videli borno, da vse naštete razlage pojma NEGATIVEN - za primer negativna dedi.š-čina - ne povedo nekaj najbolj oprijemljivega.Verjetno bo ta pojem treba opisati. Ta nogativnost pa se nanaša na stoletno poudarjanjo ncmškcga jezika in obenem na zapostavljanje in poniževanje slovon.ščinc. Saj so Nomci in ncmškularji zatrjevali, da je to le hlapčevski jezik. Toda naši duhovni velikani v 18. in 19. stolclju: Vodnik, Slom-šek. Kopitar, Prcšcrcn, Lcvstik, C'ankar, Broznik in drugi so slovenščino vključili med evropske jezike. Spremenimo smer »vožnje« in se usmerimo v svcl nepotrebnih popačenk. Nokakšna predstavnika teli popa-čenk sta besedi: šraufin šraufencigar - vijak in izvijač. Prva beseda je lopa in smisolna, žal pa beseda izvijač ni najbolj primerna - toda, navadili smo se je. Saj smo morali vijak, ki smo ga kupili v trgovini, najproj priviti, da snio ga potom z izvijačem izvili. Ko smo že pri izvijanih, se ustavimo v kakšni servisni dolavnici. Tem obratom so uporabniki različnih strojev pred leti rekli kar šraufencigar industrija. Mi pa se ustavimo v avto-mobilski servisni delavnici. Ko smo imeli še cenejše avtomobilc, je kdo mojstru v delavnici rcko): »Prosim, da mi avto spet naštelale, saj je ves razštelan;« on je od-vrnil: »Avto bom že nastavil - delno razstavljen avto pa imamo le takrat, ko na njem opravljamo generalno - in popolno RAZSTAVLJEN avto je v paviljonu.« Naj navedem šc nekaj najbolj vsakdanjih popačenk, ki jih pridno uporabljajo šolarji, predvscm srcdnjcšolci: PLONKANJE, PLONK LISTEK, PREPLONKAT1, PREPLONKANA ŠOLSKA NALOGA. Osnovni namen te besede je na nedovoljen način prepisovali všoli. Etimološki slovar razlaga, da so ti pojmi prišli iz nemščine, in sicor blank sein - ne znali odgovorili učitelju in hiti brez denar/a, čemur ustreza tuđi slovenski izraz biti plonk (hn-z denarja). PIFLATI SE, PIFLANJE, PIFLAR. Tuđi te besede so izpeljane iz nemščine. ŠPRICAT1, PREŠPRICATI - po avstrijskem pogovornem jeziku to pomeni ne naučiti se neke snovi, nem.ška beseda spricssen pa pomeni brsteti, poganjati. Po SSKJ seveda pomeni neupravičeno izosta-jati od pouka, iz sole. Šo nekaj počasi izumirajočih popačenk: flika - krpa, za-plata - prisilifliko; krojač mu ni vrnilfiik, Fleten - prijeten, Ijuhek, prijazen - nekoć je bila jlelna; fletno dekle; kako si /teina, kadar si dobre volje. Naslednje si pa, prosim, kar sami poslovenite: za/urali, žleht, flaster, zaflaštrtan. flaša, ajfrati, pkajzel, fajhlen, fušati, malrati se, zmalran, jovš, špil, eno mi zašpilaj, daj no gmah, plavšali, šmir, šmirali, našunlan, švasati, zašvasan, špeh, zašpehun, šlampurija, šlumpast, žlampati, vaga, šoder, postulati, kunšten in še veliko jih je. Pred desetletjema jih je nekdo na Jezikovno razsodišče poslal kar 600. Nekaj posebnoga pa sta besedi zidan in zidana. Bila je zidane volje (bila je dobre volje); ima zidan čas (ima veliko prostega časa). Toda: On je - vsemi iavhami namazan (maziti, kremami?). France Cerar Govor ica preprostih stvari Sveca Vsakdanjc stvari, ki nas obdajajo, nišo le uporabni predmeti, ampak imaju vsaka svojo govorico in spo-ročilo. Će gledamo in poslušamo s srcem, kakor pri'dlaga Mali princ, homo lo sporoCilo lahko dojeli. Kogar imamo radi. inu to lahko povemo i besedami, sV moćneje in Icp&e pa lahko lo i/razimo / darikim ali preprosto cvetlico oh njihovem prazniku. V medćloveskih odu" ■■■jnino polno znarnenj ali simbolov. Zelo po-gosta so znamenja, s katerimi izraža-mo svoje verovanje. Po naših cerkvah je vse polno znarnenj. Pomena mnogih ne razumemo več. Zato vam bom od-slej na tej strani skušal pojasniti, kaj nam govori jo preproste stvari. Danes se borno ustavili pri sveci, ki je preprosta stvar, a je v svoji simboliki zelo bogata. S svojo svetlobo ustvarja domaće in praznično razpoioženje in prižiga v eloveku upanje. Zato jo radi prižigamo ob družiaskih praznikih in slovesnostih. Sveca je s svojim navzgor usmerjenim plamenom simbol vzpenjajočega se življenja. Ob življenjskih obletnicah jih postavimo na torto: kolikor let, toliko sveč. Slavljena- jih upihne / enim dihom: to dejanje poudarja vztrajnost in moć življenjskega diha. Kot verski simbol je prižgana sveca najprej podoba Jezusa Kristusa. Po njem je pnšJa na svet »resnićna luč. ki razsvetljuje vsakega človeka« (Jn 1,9). O sebi je rekel: »Jiiz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi. temveč bo imel luč življenja« (Jn 8,12). Sveca sama sebe použiva. okrog sebe pa širi svetlobo in toploto. Podobno se je Kristus »použil« in samega sebe daroval na križu za odresenje vseh ljudi. S svojim naukom in življenjem razsvetljuje njihovo življenjsko pol. Tuđi kristjan naj bi s plemenitostjo in dobroto širil okoli sebe svetlobo in toplino. »Vi ste luč sveta«, pravi Jezus učencem. Ko sveca gori, porablja svoj vosek. S tem postane znamenje večne resnice: če hoćemo biti luč, na.s lo nekaj stane. Goreča sveca je znamenje ljubezni do Boga in do bližnjega. Označuje sode-lovanje med Bogom in človekom: mi prispevamo vosek. Bog pa daje luč. Velikonočna sveca je znamenje od mrtvih vstalega Jezusa. Ostaja prižgana med bogoslužjem vse dni od velike noči do vnebohoda. Pri krsčevanju ob njej prižgemo krstno svečo. Kristusova luč sprernlja kristjana od krsta do smrti. Takrat domači prižgo mrliško svećo, ki je znamenje vere v Kristusa in v več-no življenje. Na grobovih prižigamo svece v znamenje vere v posmrtno življenje. Za rajne molimo: »Gospod, daj jim večni pokoj in večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru.« Globok pomen sveč' priđe najbolj do izraza na praznik Gospodovega darovanja v templju ali svečnico (2. februarja). Na ta dan je blagoslov sveč in procesija z njimi. Včasih so vemiki svece kupili in darovali cerkvi in so potem čez leto gorele na oltarju. Danes jih večinorna ixlnesejo domov, eerkvi pa namenijo denami prispevek za »svečavo«. Svece vidimo na mnogih upodobitvah svetnikov. Na slikah, ki nredstavljajo božični dogodek, Jožef pog<»to drži svečo v rokah. Božja mati Marija svoji umirajoči materi sveti Ani daje v roko svečo. Marija na smrtni postelji prav lako drži v roki svečo. Sv. Blaž, eden od Stirinajstih priprosnjikov v sili, je rešil otroka pred zadušitvijo s tem, da mu je položil na vrat prekrižani sveci. Na njegov god (3. februarja) Cerkev deli »blagoslov sv. Blaža« z dvema blagoslovljenima svecama. Tuđi sveta Lucija (Lučka) ima svečo, kar namiguje na pomen njenega imena (lal. lux - luč). V pravoslavni (crkvi duhovnik med sveto maso deli blagoslov lako, da drži v eni roki dve sveci (znamenje božje in človeške narave v Kristusu), v drugi pa tri (znamenje treh oseb Svete Trojice). Pri obredu redovniških zaobljub (za-obljuba uboštva. ćistosli in pokorščine) redovnica (ali redovnik) prinese k oltarju prižgano svečo. ki predstavlja njo samo: (iclslej se bo kakor sveca po-uživala v služenju Bogu in ljudem. Plamenćek svece je lahko ludi znamenje ćlovekove krhkosti in minljivosti. Pregovor nravi. (''lovekovo življenje je podo1' vetru ali slani na strehi. Bogdan Dolenc SLAMNIK -januar 2004 UREDNIŠTVO stran 16 Morda niste vedeli Vgradnja individualnih naprav za tretiranje vode Na Uredništvo Slamnika in kot smo zvedeli tuđi na Javno komunalno podjetje »Prodnik« Domžale, smo pi cjeli kar nekaj klicev zaskrbljenih uporabnikov pitnc vode, ker so se pri njih pojavili prodajalci raznih flltrirnih in mehfalnih naprav za pitno vodo ter jim dokazovali, da pitna voda ni v redu in jo je potrebno »popraviti«. Čeprav je bilo v občinskem glasilu že večkrat pojašnjeno, da je voda iz vseh treh vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo prebivalce Občine Domžale s pitno vodo. zdravstveno ustrezna, sama vodooskrba pa je vama, smo zaprosili omcnjeno javno komunalno podjetje za pojasnilo, ki gaje pripravil Aleš Stražar, vodja sektorja vodovod. Ponovno poudarjam, da je voda iz vseh treh vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo prebivalce Občine Domžale s pitno vodo, zdravstveno ustrezna, sama vodooskrba pa varna, voda tuđi ni klorirana in je srednje trda (analiza št. 638 PV, vzorec je bil junija 2003 vzet na vo- dohranu Šumberk, izkazuje 15,5 N st. ■ nemških stopinj). Kvaliteto pit-ne vode skozi vse leto po sprejetem planu, ki je usklajen s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode, spretnija Zavod za zdravstveno varstvo Kranj (ZZV). V zadnjem času se ponekod po-javljajo osebe, ki v stilu akviziterjev pozvonijo na vratih ter pred očmi laičnega uporabnika izvedejo t.i. hitri test kvalitete pitne vode (vsa-ka primerjava z laboratorijskimi analizami, ki jih izvaja ZZV Kranj, je na tem mestu nesmiselna). V na-daljevanju je stranki razloženo, da v primeru, da ne bo kupila filtra, ki ga ponujajo, ne bo pila zdrave vode. Na tem mestu ne želimo odsvetovati vgradenj filtrirnih naprav na instala-cijah v objektih, vendar naj bodo le te strokovno utemeljene in ne zgolj komercialno. Opozarjamo vse tište, ki že imajo vgrajene razne filtre, da jih redno vzdržujejo skladno z navodili proizvajalca, saj je nevzdr-ževan filter leglo mikroorganizmov. Uporabniki naj bodo pozorni tuđi na stroškovne kalkulacije prodajalcev ob vgradnji filtra, saj gre mnogo-krat za zavajanje. Prav tako je za čišćenje mehanskih delcev v vodi primeren čisti Ini kos, ki je mrežica v katero se ulovijo težji deki, cena pa je minimalna. Uporabnikom, ki želijo kupiti napravo za mehčanje vode, pa enako kot pri filtrirnih napravah svetujemo strokovno svetovanje za to usposo-bljenega strokovnjaka (ne trgovca), saj je trg dobesedno preplavljen z izdelki dvomljive kakovosti. Tuđi pri mehčalnih napravah žal velja staro pravilo, daje za malo denarja vprašljiva kakovost. Odgovorna urednica Tokrat nagrajuje LITERA Verjeli ali ne, ura je bila minuto čez eno, ko sta bili v • petek, 19. decembra 2003, od-dani dvakrat po dve vstopnici za sedaj že skotaj znameniti NOVOLETNI VIDEOMEH Borisa Kopitarja. Prepričana sem, da sta se izžrcbanki Ivanka Pavovec iz lhana ter Šonja Kramberger z Vira prijetno zabavali in da jima bo tuđi zaradi obiska NOVO-LETNEGA VTDEOMEHA leto 2003 ostalo v prijetnem spominu. Prejeli smo tuđi vrsto odgovo-rov na vprašanje, koliko bosta stan sestri Katarina in Franči-ška, ki sta rojeni 29. tebruarja ter sta doslej praznovali 20 krat oz. 21 krat. Pravilni odgovor je 164 let, žreb pa je bil naklonjen Andreju Šunkarju iz Radovljice, Poljska pot 11. Čestitamo! Tokratne knjižne nagrade za pravilno rešitev križanke po-deljuje Studentska založba LITERA iz Maribora Izžrebali bomo osem pravilnih rešitev ter srečneže nagradili s knjigami. Vaše rešitve pričakujemo do 30. januarja 2004 na naslov SLAM-N1K, Kulturni dom Franca Ber-nika Domžale, Ljubljanska 71, Domžale NAGRADNA KRI-ŽANKA. Vsem reševalcem in rcševalkum želim veliko sreče! Uredništvo Predstavitev Knjiga o ekonomiji delitve »Razviti svet, ki ga predstavlja predvsem skupina najrazvitejsih držav G8 ter še nekaj drugih držav, se polašča in uporablja tri četrtine svetovne proizvodnje hrane in 83% vseh drugih dobrin, medtem ko mora preostali — nerazviti svet sha-jati s preostalim skromnim deležem svetovnega bogastva, ki jim zadošča samo za življenje v skrajni revščini ali pa Še to ne. kljub temu, da v nerazvitih držav ah prabivata dve tretjini svetovnega prebivalstva, se morajo le-ti zadovoljiti zgolj s četr-rinn vse hrane in s 17% vseh ostalih dobrin. Zato milijoni stradajo in umirajo.« »Princip delitve pomeni, da ima vsak človck na tem planetu, ne glede na okolje v katerem živi; narodno, rasno ali versko pripadnost; ne glede na prepričanje ali kakršnokoli drugo posebnost, zagotovljenc (vsaj minimalne) dobrine za preživetje ter prost dostop do materialnih in intelektualnih bogastev, tehnologije, kulture in drugih človcških pridobitcv.« To sta samo dva odlomka iz knjige K ekonomiji delitve Roka Kralja, bivšega domžalskcga občana, ki jo bo predstavi I v sredo, 28.1.2004 ob 19.00 uri v domzalski knjižnici. Avtor želi predvsem osvetliti izjemno nepravično ekonomsko ureditcv današnjega sveta in predstaviti nekaterc alternative. Smučarska sekcija Turističnega druStva Turaše, Češenik obvešča vse krajane in krajanke Krajevne skupnosti Dob, da bo PRVENSTVO V VELESLALOMU za POKAL KS DOB 7. februar ja 2004 Več informacij dobite na www.turnse-cesenik.net ali na občinski spletni strani. Dobrodošli! Organizacijski odbor Čestitamo! Nagrade VELE prejmejo Jt VELE pri jeten naku p Bralci in bralke Slamnika ste nas kar zasuli s pravilnimi rešitvami velike nagradne križanke VELE DOMŽALE, naj več sreče pa so imeli: 1. Darilni bon v vrednosti 10.000.00 sit prejtne Martina Čufcr, Ljubljana, Linhartova 5; 2. Darilni bon v vrednosti 5.000,00 sit prejme Blanka Orile, Domžale, M. Tomca 1 3. Potiče VELK prejmejo: Mimica Cerar, KraSnja 37, Marjan Kovič, Domžale, Žclezniška 3, Marija Žiberna, Domžale, Ljubljanska 91, Tomaž Limbck, Domžale, A. Skoka 4 ter Janko Mizcrit, Domžale, Cankarjcva 8. 4. Medenjake Vele prejmejo: Janez Mihclič, Domžale, M. Tomca 4, Antonija lialoh, Domžale, Potočnikova 16, Aleš Podbvešek, Blagovica 6a, Joži Tome, Domžale, Aškerčcva 4, Roksana Jakomin, Mengeš, Aljaževa 10, Jancz Šubelj, Domžale, Mišc-ga 19, David Jahdadič, Radomljc, C. Radomeljske čete 6, Helena Jančigaj, Domžale, Brcjčcva 13, KoSak Jaka, Domžale, Brcjčcva 29 in Slavko Kosir, Vir, Robova 5. Kot smo obljubili, smo izžrebali tuđi 10 srečnežev izven območja Občine Domžale, ki bodo v letu 2004 SLAMNIK prejemali brezplačno: Udovć Avguštin, Krašnja; Tone Srpan, Vodovodna 34, Rakek, Tina Uštar, Prevalje 5a, Fani Premrov, Glina la, Nova vas, [gor Štrukclj, Sp. Loke 25, Franca Trobec, Mengeš, Veselovo nabrežje I b, Franc Rav-nikar, Beričevo 18 a, Dol, Ladislav Šuštar, Ljubljana, Ocvirkova 85, Milka Dimec, Mengeš, Gasilska 39 in Roman Arh, Trzin, Bregantova. Darilne bone prejemniki prevzamejo na kreditnom oddelku Vele Domžale, potiče in medenjake v Slaščičami Vele v času od 23. do 30. januarja 2005, s tem, da prejemnike potic prosimo, da predhodno pokličejo 7218 342. Vsem nagrajencem čestitamo, hvala pa tuđi VELE za sodelovanje. Uredništvo Vpis otrok v 1. razred 9-letke za šolsko leto 2004/05 za otroke, rojene v letu 1998 Osnovna šola VENCLJA PERKA DOMZALE Ljubljanska 58a, 1230 Domžale tel. 7211-187,7242-500 V petek, 6. 2. 2004, od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. vpisno mesto: projekcijska dvorana Organizacijska enota DRAGOMEL.I Dragomelj 116 tel. 5626-687 V petek, 6. 2. 2004, od 16. do 18. ure vpisno meslo: Podružnična šola Dragomelj Osnovna šola DOMŽALE Bistriška 19, 1230 Domžale tel. 7219 590 in Podružnična šola IHAN Ihan, Šolska ul. 5, 1230 Domžale tel. 7213 890 V petek, 6. 2. 2003, od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Vpis v matično solo bo vprostorih OŠ DOMŽALE, Bistriška 19. Vpis v podru/nično solo bo v prostori!) OŠ IHAN, Ihan, Šolska ul.5. Osnovna šola DOB Dob, Šolska ulica 7 Tel.:724-13-32 V čelrtek, 5. 2. 2004, od 8. do 14. ure V petek, 6. 2. 2004 od 10. do 16. ure Otroke bomo vpisovali v pisarni šolske svetovalne službe Osnovna šola PRESERJE PRI RADOMLJAH Preserje, Pelechova 83 Tel.: 722-89-64 V petek, 6. 2. 2004, od 8. do 15. ure V soboto, 7. 2. 2004, od 8. do 12. ure Starši ste po /akonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu. Otroka pripeljitc s seboj, s seboj prinesite tuđi identifikacijski dokument. Ce nimate slovenskega državljanstva, s seboj prinesite po-trdilo o statusu oziroma delovno vizo. Uprave šol STUDENTSKAZALOZBA^KLITERA Živimo v času, v katerem posegamo po ekstremnih oblikah izražanja, da bi lahko intimno spregovorili o sebi. Enslerjeva ponuja intervjuje z ženskami vseh starosti, ras in družbenih struktur v neobdelani različici kot zgodbe o vaginah. Pogosto prihajajo v ospredje spolne zlorabe ter nasilje nad ženskami. Povod za pogovore je bil, kot v spremni besedi ugotavlja Petra Viđali, spoznanje, da je vagina še vedno tabuiziran in mistificiran del ženskega telesa. V knjigi, ki vznemiri, pretrese in nasmeji, vzpostavlja dialog z našo stvarnostjo, v kateri je vagina le proizvod, ki smo ga "na novo" odkrili.________________ Studentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org P0M0Č: AKTINIOIJA-kivi, AGNAT-krvni sorodnik po oćetovi strani, ARVIDA-mesto v vzhodni Kanadi, TEORBA-velika basovska lutnja, PAVIA-mesto v severni Italiji, BROOK-angleski igralec (Peter), MATRONA-starejša dostojanstvena gospa, VZOR-ideal 1H ifiMHIK - JirnmiT frftfM I POLI- i amti rtKl BRALNO- [ ...Drli. TIČNA N0RDIJ- -„..,. ALKO- ..„. ,.„„ *N.SLLAVKI SLANO VZKLIK TČM PISALNI ŠPANSKO nfKTniii NEOD- S« R"jE HOl-l!A i MUSER GLAS Be*tk JEZER0 "•«■««■ "ESETO SE[??CK P0MHIL- IME ZA KIVl D°"°"N- VISNOST, SMUCl "ANJE PIJACA MUSE" GLAS ,|EN.IK. V TIBETU B0RBAH SELLECK „ REK(, STVENA SAMO-_____________________________________________________(BRIAN)_________________________________RACUNAL-___________________80SPA STOJNOST; NIKA___ P0P0LN0 ANSAMIEL OBVLA- Ta(H DANJE OLASBE- OELA__________________________________________________________________________________^______________......JHKO!____________________________. PREPRE- , NEK0ANJ1 ŠVEDSKI ! 0SKA11 J-i'-il!? PAPEŠKO P0D0BA EGIPĆAN- CEVANJU TEMIŠKI IGRALEC hedbal D.rn D0ST°- »»LECA SKI BOG KAZNIVIH WILAN0ER "EDBAL PREO jANSTVO TELESA SONCA DEJANJ_____________________________________._____________________________________________________________________________________^______ _________STKLO^ ^ ______ ________ AVSTRAL ZVEZDA TOk'iNNA NAJVECJE AVbIKAL. REPATICA -■ n ■ ■ uccTn u PLAVALEC REPATICA ANGLEjKI IHrt THORPE j PBEPI« IGRALEC rlmm rKtrm (PETER) GOVIHI IZRASTEKV ■ KRVNI PAS PRI „,„,, BRSKO- ......~ " ' 00BCIHKIT0V SORODNIK CASO- KIMONU """" RIMSKI — PO IDEAL PISNI -— „tu, STARI VEK FILM REŽISERJA OĆETOVI OGLAS MESTO V moorf MLeSnI JAMESACAMERONA_____________________________S™*»i____________________»ELOIJI________________________M00RE_______________IZDELEK_________________________________________________ TOMISLAV MESTO V ~ " " RODIL- ' OBROK, NERALIĆ SEVERNI NOST DELEŽ i ITALIJI ------ - VELIKA DANICA I PREVLEKA ŠENK BASOVSKA SIMSIC ! ZANOHTE _____ JANEZ___________________________________ LUTNJA______________________ [ : ..... " : -■■ — - . -............. ...... ; FiAN POLNILO AMERISkA ! ' ! vC.L.A«i ZA IGBALKA ! i VLAD SLAOICE KEATON i "poklon .............. VŠšiEt: SPOJ1NA *MEST0PV I AM0NIAKA JfJJ}4 vIhodVi J _ .. . MU>1C________________________________tukCuL. _________ .________ PISANE I" ISLAMSKI " ~ " " " ~ "" " ANTON H0LAN0- PAPIGE igbalki SODNIK AMERISKA BRITAN. INSOLIC SKA ---------------- BINA --------------- I6RALKA IGRALKA ---------.....- JADRNICA RIBJA "1HA RIMSKI , GARDNER STARK IVAN ____________________________KOŠCICA___________________________ ____ hljNIBOO______________________________________ ______________________________TJWČAR________________^ SKARON ODŽASAN ,.,„,. " MESTO V N.CK _!!?!_ K0SDEBLA DRŽAVAMA V™™ N0LTE ANTON NAČE ' "i"™ ________________________________NANUT___________________SIMONCIC___________________________________^"_________________________^______________S0MMIR________________________________ OSMI MASA ŽIDOVSKI PEVKA ■ E«e ZABAVNE ME5EC GLASBE SIRSKI .... ANTI- PRED- VODNIK ST0T KVITETA SEDNIK ECO (BAŠARAL) stran 17 PISMA BRALCEV pisma bralcev Hranjenje ptić pozimi Sem članica Društva za opa/ovanjc in proučevan je ptić Slovenije DOPPS in scm prepričana, da bo Se kdo /. veseljem prehral nekaj kratkih navodil za hranjenje ptić pozimi. Pozimi, ko je v naravi sklonjena snežna odeja in so nočne temperature pod -IC, nekatere ptice same pridejo v naša naselja, na naš vrt. Prav to je razlog za zimsko hranjenje ptić. Tako imamo lepo priložnost, da ptice tuđi od blizu oglediijcmo in spoznavamo. Najprimemejši način hranjenja ptić je naraven. Prav zato nekateri omitologi na-menoma nasadijo v svojem vrtu primeme plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, čmi bezeg, dren brš-Ijan, divja trta). Jesaii na brajdah pustimo tuđi nekaj grozdja in sadja na drevesih, ki jih b obdržati. (xjdati pa jih je ponavadi zelo težko. Spolno obnašanje mačk, kot so drgnjenje ob predmete, valjanje, (rznačevanje terena in za naša ušesa neprijetno zavijanje, laliko odpravimo. Knostuvna in zanesljiva icšitev je sterilizacija Lc-ta se laliko opravi rio četrtemu mesecu starosti v kateremkoli življcnjskcm obdobju. Sterilizacija je poseg, pri kateran je mačka pcxl splošno anestezijo, okrevanjc mačke je hitro in ne traja več kot cn dan. I X)gnano je, da sterilizirane mačke živijo dljc od nestcriliziranih. Razlog je v tem, da se manj udeležujejo »mačjih tekmovanj«, torcj se držijo bolj doma in s tem manj pogosto zbolijo za kužnimi boleznimi. Tuđi pošk(Klli ozinoma meržnosti. da bi muci prišla pod kolosa avtomobila, je potemtakem ck>sti manj. Ma|a Prlmožlč; Društvo za zaščlto žlvali Ljubljana Odlok o vračanju v prekomerno vlaganje v Telekomunikacije V januarju 2003 smo formirali ODBOR IIPRAVIČKNCEV do vračila v prekomerno vlaganje v telekomunikacije in o tem pismeno ohvestili I i rad Županje Občine Domžale. Na osnovi uspclcga referenduma je hil Božični dnevi v Prodaj nem centru Breza Kot ob posaiiicznili priložno-stih in praznikih tuđi zadnji dnevi leta 2003 v Prodajnom centru Breza nišo skoparili s prijetnimi doživetji, namenjeni zlasti iiajinlajSiin.Ti so si lahko ogledali otroške jaslice, posebej žanje so pripravili božično likovno delavnico, katere gost je bil tuđi božiček, s katerim so se lahko s konjsko vprejjo popeljaii okoli centra, posebno doživetje /a velike in miijhnc pa je bil pravi božični večer v Brezi, poln j>lasbe, plesa in sladkih presenečenj, ki jih je v svojem košu skrival božiček. Ob prijetiicin vođenju gospe Blažkc smo tako prisluhnili vrsti božičnih in drugih prijetnih mclodij, ki so jih zapeli in zaig-nili vcdno dobrodošli Kamniški koledniki ter pevski /borček jezikovne sole DUDli, ki se nam je predstavil tuđi v drugih jezikih, prisrčno pa smo zaplo-skali tuđi svelovno znani plesni skupinici Sovice ler pevskemu zborčku Župnije Vir. Božični večer je bil prijetilo doživetje za Slovi Ine prisotne, med kalcrimi |c bilo veliko otrok. Vsem ob-iskovalccm Prodajnoga centra Breza želi organizator upravnik Krune Prclovšck srečno 2004 ter vas obvoSča, da ludi loto, ki se je dobro začelo, ne bo niinilo brez prijetnih presenečenj, žalo ste povabljeni, da jih obiščete. B.V. Zveza prijateljev mladine Domžale vabi otroke, stare od šest do 10. let da se v času zimskih počitnic vključite v naslednje programe: USTVARJALNE POČITNICE od 16. do 19. februarja 2004 od 9. do 12. ure na Osnovni soli Uomžale. Izbirali boste med različnimi dejavnostmi, prispevek staršev, 1.000,00 sit, dnevno boste poravnali na delavnici, izdelki pa so vaSi. PREVOZNI TEČAJI SMUČANJA od 16. do 20. februarja v Kranjski Gori ali na Mariborskem Pohorju. Odhodi s parkiriSča pred Osnovno solo Domžale, vsak dan ob 8. uri, povratek ob 15. uri. Ceno, ki bodo vključevala prevoz do smučišča, učenje smučanja in smučarsko vozovnico, bomo sporočili naknadno. Dodatne informacijo in prijave sprejema ZPM Domžale, Ljubljanska 89, 1230 Domžale, tcl. 721-91-K0 do 10. 2. 2004. V kolikor bodo snežne razmere dovoljevale, bodo tečaji smučanja v času od 16. do 19. februarja 2004 potekali tuđi na Postovki oziroma v Kandršah. popravljen in sprejet Zakon o vračanju; na osnovi tega pa OS. II).20(13 sprejet ODLOK o vračanju Občine Domžale. Komisije za pripravo seznamov upravičencev na Občini Domžale nišo formirali in so v S.člen Občinskega odloka zapisali, da Županja pred piše obliko obrazea vloge v 15 dneh po veljavnosti Odloka. Do danes tega obrazea upra-vičenei - občani še nismo prejeli. Medtem sem zasledila, da iz Repu-bliškega odloka izhaja, da bo država zavlačevala prodajo Tclckoma, saj bi rada izničila referendumsko izglaso-vano vračanje vložkov prebivalstva v telekomunikacijsko omrežje. Vsc zainteresirane prosim, da odidete po informacije osebno (čc je v vaši moči) na Občino Domžale, urad žu-panjc oz.k zadolžcnemu za pripravo scznamov^ipravičencev. Anka Nastran Well Knjižnica Domžale OBVEŠČAVSE LJUBITELJE KNJIG, ki ne morejo priti sami v knjižnico, da nas lahko pokličejo in jih bomo oskrbeli z gradivom, ki ga želijo prebrati. ■ Bolno in ostarele bomo z veseljem obiskali ter jim pri- nesli zeleno gradivo. PodrobnejSe informacije dobite na telefonu 7241 204 (Šonja Perne). Miškin vrtiček v Knjižnici Domžale Knjižnica Domžale vas vabi k vpisu v Miškin vrtiček, ki se bo pričel v četrtek, 26. 2. 2004. To je oblika ustvarjalnega druženja otrok, v kateri se prepletajo različne dejavnosti: pripovedovanje pravljic, pet-je pesmic, igranje z lutkami, ustvarjanje z različnimi ma- teriali..... Miškin vrtiček je namenjen otrokom od tretjega leta dalje. Vpis potoka na mladinskem oddclku do zasedbe prostih most. Informacije po tcl.: 724-12-04 Pripombe k likovnemu zapisu likovne razstave Mojce Vilar v Modri galeriji - Pevec s.p. »Podobe mesta Domžale« (Slamnik-19. 12. 2003 St. 16) Cenim pisanje kritičarke Katarine Rus, ker vedno utemeljeno in stro-kovno piše o likovnih razstavah. V tem zapisu se loleva domžalske kulturne dediščine v slikarstvu, o kateri nima dovolj časovnih poda-tkov. To je tuđi razumljivo, ker je mlajša in se najbrž ni spomnila, da Domžale že več kot 40 let zgubljajo svojo podobo. Katarina Rus začenja svoj zapis s temi besedami: »Ceprav že obstaja kar nekaj slik s podobo Domžal...« Te njene začetne misli mi zvenijo kot molo dopisa. In ravno na to njeno lahkotno ugotovitev želim odgovoriti s tehtnimi pripombami, ki so zaradi zgodovine kulturne dediščine Domžal nujne in pravične. Domžale so bile vseskozi spontan in domač motiv slikarjem. Že daleč nazaj je zanimivosti Domžal risal zidarski mojster Sršen. Risal je stare vodnjake, niše iz lesa, stare gostilnc in ćelo utrdbo na Goričici okrog domžalske cerkve. Naj se spomnim še dveh pokojnih Domžalčanov: učitelja v osnovni soli Domžale, Milana Merharja, in na domžalskega kronista in dolgo-letnega člana Likovnoga društva Petra Lobode - Tončka Ravnikarja. Oba Ijubiteljska slikarja sta v svojem času upodabljala z risbo in v akvarelu posamezne hiše ali pa poglede na predele slrnjenih sosesk v Domžalah in s tem že bogatila likovno sporočilo kulturne dediščine Domžal. Prepričan sem, da je v pre-teklosti še kdo risal Domžale, ko so bile še trg. Pri ljudeh sem videl za-nimive starejše Domžale na lesu. Tuđi moje upodobilve starih in originalnih hiš in tovarn Domžal so bile le nadaljevanje nečesa, kar se je v preteklosti že delalo, samo mogoče z nekaj razlike. Sem pač končal akademski slikarski studij. Zato je moj pristop v tej smeri pod-krepljen z vso strokovno in dolgo slikarsko prakso. Praktično rišem in slikam svoj rojstni kraj Domžale že od rane mladosti pa do danes , ko skoraj ni več kaj staroga slikati ali risati. Od leta 1950, ko scm bil sprejet na Akademijo Likovnih umetnosti v Ljubljani, torej že več kot petdeset let rišem in slikam na platna mesto Domžale. J^JTE SE NAM Oglaševalskaf agencija IRIMAGE polne storitve www.ir-image.si V Domžalah sem imel pred 25 leti v občinskih prostorih samostojno razstavo: »Domžale spreminjajo svoj obraz«. Nekaj velikih kom-pozicij starih Domžal je na javnih mestih. Imam velik slikarski arhiv, ki je pristen in originalen dokument še pred rušenjem hiš. Težko mi je, da moram sam o sebi pisati. Energijo mi daje dejstvo, da sem pošteno storil, ko sem kot Domžalčan čisto iz mojega hotenja in brez špekulacij dal v zgodovino kulturne dedišćine Domžal tisto slikarsko vsebino, ki sem jo moral iz-polniti kot slikar in občan Domžal. Nisem kopira! fotografi j mesta Domžal in jih preslikaval na platna. Slal sem živ s stojalom, barvami in platnom pred častitljivimi in lepirni lasadami hiš, tovarn in sosesk. Cutil scm, kol da se usodi zapisani zidovi hiš Stoba poslav-ljajo od mene. Rad sem jih imel. Želim še sporočiti bralkam in bral-cem Slamnika, da bom ves svoj slikarski arhiv kulturne dediščine Domžal in okolice kmalu razstavil na razstavi v svojem ateljeju v Domžalah, v ulici Matije Tomca 6. Danijel L. Fugger akademski slikar Popravek V Slamniku, dne, 24. 10. 2003, je bil v članku »Počitniško delovanje in pričetek šfudijskega šolskega leta 2003/04 Likovnega društva Petra Lobode Domžale« napačno napisan priimek gospa Mojca Zlokarnik (napisano je bilo Založnik) poučuje na Likovni soli v Ljubljani in je akademska slikarka. Za napako se gospe opravičuje avtorica članka Agata Križnar. Ena državni ODKLANJAJOČA SKLANJATEV RNAKOST - vdtm utopija a brez ENAKOSTT - krivitnost se razvija ClovcSkisc ENAKDSTI - bi revni rad pnbliž«! ENAKOST - pa bogati bo preknžal pri v»ej ENAKOST] - buržuji vac bolj bogatijo t. ENAKOSTJO- uboJciseslepijo Nesmernost - glej - očitno radi si prikrivamo, napis Svoboda in Enakost - Bratstvo pa v predale skrivamo, saj svet enakost vsak dan pači, sele prijazna Smrt Ijudem jo izenači. Ena domaća BODICA 0 BODICI Naj bodica zbode manj, če iz manjših črk je narejena? Morda pa je nekolikanj pomanjkanju prostora prirejena? France Cerar Razmišljanje o izbrisanih Minil je hliSć, hrup. os(orija. napeto pričakovanje, ki (ja prinašajo prazniki, posebno novoletni. Ne-šteto čestitk je romalo sem ter tja, od najvišjih predstavnikov naše države, pa vse do najnižjih slojev, polna usta je bilo lepih besed, fra/ - lahko bi rekli - folklora. Največkrat izrečena čestitka se je slišala »da bi bili zdravi«. To se mi zdi res pomembno. da je človek zdrav. Slišati je bilo, će bomo zdravi, bo vse v redu, pa fii vodno tako! V ten dneh sem srečala znanko, zdravo, se zelo pri močeh, bivSo delavko v propadli domžalski tovar-ni. »Brez službe sem, nekaj let mi manjka do pokojnine,« je povedala s solznimi oćmi. »Moje tovarne ni več, niti mimo stavbe, ki še stoji, ne upam, preveč mi je hudo, tam sem pustila vse, tuđi veselje do življenja je tam ostalo,« mi je potožila. »Država mi sicer da nekaj drobiža, toliko, da ni za preživetje. umreti pa tuđi ne morem.« Želim povedati, da telesno zdravje ne prinaša vselej sreče človeku, Ce ie v duši ranjen, ponizan, nič kriv, odvisen od miloščine. ki ti jo daje država. Ta moja znanka bi bila vesela, če bi lahko do upokojitve delala. Dejansko pa ji je bila vzeta pravica do dela. Družba, nekdo, ki vodi politiko, odgovorni za take drame ljudi, so jo potisnili na rob družbe. Ona je pa res v pravem pomenu besede IZBRISANA. Nikogar ni, da bi povzdignil glas. kdo bo tem Ijudem povrnil škodo. Kje ste pravičniki, kjc advokat Krivic in njim podobni'.' Kje je pravna država, na katero se ves čas sklicujete!'.' Treba je povedati, da so ti Ijudje dolgo plačevali prispevke, davke, vzdrževali državo, z žulji, odre-kanji, gradili boljši jutri. Vzeli ste jim vse, ponos, zaslužek ... njihov drugi dom. Nekdo, ali nekateri odgovorni v naši družbi bi morali imeli vsaj slabo vest, ali sram bi jih lahko bilo. vsaj to! Ali lahko odgovorite, kam je iz-ginilo premoženje propadlih tovam, kdo se je okoristil? lem delavcem razložite, kje so rezultati, za koga so garali, kje je tišti boljši jutri, ki sic ga obljubljali? Tej moji znanki in njej podobnim bi želela pravega zdravja, da bi se jim vrnilo veselje do življenja, da ne bi životarili. Popravite tuđi tern Ijudem storjene krivice! Vrnite jim dostojanstvo! Pa brez zarnere! Alolzlja Hrlbar SLAMNIK -januar 2004 SPORT stran 18 Podelitev priznanj AMZS Roman Jelen motocikl ist leta 17. decembra je v salonu MODRI LEV v Ljubljani potekala podelitev priznanj strokovnega sveta za avto moto Sport pri AMZS. Najprestiž-nejšo nagrado za motoeiklista leta je že drugič zapored prejel motokrosist, 25-letni Roman Jelen iz Pšate, sicer profesionalce v Italiji in član AMD Sitar Dunlop Racing Teama. To priznanje si je priboril za izvrstno 6. mesto na svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu do 650 ccm. »Priznanje, ki ga nisem pričakoval. mi pomeni, da sem dobro delal in je zadoščenje za opravljeno delo. Nisem pričakoval. da bo AMZS tako dobro organizirala prireditev. Zelo vesel in zadovoljen sem bil. da je bil gost večera svetovni prvak v motokrosu. Tekst pod sliko: Roman Jelen s prk znanjem za motoeiklista leta, desno Peter Verblč Joel Smets, da sem bil v tako dobri družbi«, je povedal Roman Jelen. Posebno priznanje strokovnega sveta za avto moto sport pri AMZS je prejel cestnohitrostni motociklist. Igor Jerman iz Depalc vaši, za osvojeno 2. mesto na svetovnem prvenstvu en-durance (vztrajnostne dirke) in prvo mesto na posamezni dirki. Miran kokal) Plešoče nedeljsko popoldne Plesna šola Miki je konec prejsnjega leta svoje najmlajse plesalce povahila k oblikovanju prazničnega dogodka. V njihovi novi plesalnici v nckdanji stavbi Indu-plati v /.gornjih .laršah so se na lastnih nastupili uvrstile skupine, ki med letom pridno spo/nava-jo gibe, ritom, glashene igrarije in sporofilnost preprostih, a učinkovitih koreogratij. V nedeljskem poznem popoldnevu so plesalnico zasedli Matejini Med- vedki in Ježki, ki so predstavili plesne igrice Škratek, kam si se skril? Sive muče lepotuce in druge. Med vrhunci prireditve omenimo zloglasni ples čarovnic in nepričakovan in prav zato zelo skrivnosten obisk Božička. Taje za vse pre-stapljajoče malčke pustil večnamensko darilo, ki mu v Sodražici pravijo kuhalnica. v Zgomjih Jar-šah pa smo mu zelo resno rekli čudežna palčka. Otroci in njihovi občudo-valci smo v pol umem programu iskali in našli svoja pričakovanja. Ob topeči prisrčnosti gledanja lastnega otroka, ure-jeni radoživosti skupine ali sproščenosti in za-vidljivcmu trudu plesnih učiteljic. Prijazen večer, s prijetno vsebino in jasno prihodnostjo. Borut Peršolja DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU DOMŽALE Vabi k vpiau od 19 januarja do 4. februarja DOMŽALE: Stara OŠ Venclja Perka (za knjižnico), ponedeljek in »reda od 18. do 2O. ure KAMNIK: OŠ 27. JuHj (zraven policije), Tomiičeva 9, ponedeljek in areda od 19. do 20. ure Joga v vsakđanjem življenju je sistem vadbe, ki je zaradi svoje postop-nosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet po vsem svetu. Izoblikoval ga je indijski učitelj Paramhans Swami Maheshwarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgo-letnem delu z učenci po svetu. Vadba po sistemu Joga v vsakđanjem življenju vam omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo. KK Pirueta Uspešni kotalkarji Kotalkarsko leto 2003 se je izteklo. Uspesna sezona se je po pričakovanjih ponovila. Toda letošnja je bila nekaj izjemnega. Žc sam cilj kluba, da osvoji dva naslova državnih prvakov, tako v umetnostnem ko-talkanju kot v hitrostnem rolanju, je hil v prctcklosti iluzija. Tokrat je kluh dosegel zadani cilj. Polcg tega se je izpolnila tuđi želja po dveh udeležencih na evropskih prvcnsrvih. pa ne samo to, ampak da sta ta udeleženca i/ mladinskih in članskih vrst, kar je v slovcnskem kotalkarskem prostoru prava redkost Siccr je klub opravil rekordno število nastopov na najrazlič-nejših tekmovanjih širom Slovenije in izven nje. Skupno je klub v proteklom letu nastopal na 26 tekmovanjih, na katerih so opravili 106 nastopov in pri tem osvojili 16 prvih, 14 drugih in osem tretjih mest. Tekmovanja so bila različna: Pokal Slovenije, državna prvenstva, Pokal Nemćijc, evropska prvenstva in druga mednarodna tekmovanja Zal se v preteklem letu ni izpolnila želja po nastopu na svetovnem prvenstvu in je tako to ostal cilj za letošnje Icto.Petdcset tekmovalcev in tekmovalk ni samo tekmovalo, tcmvcč so se tuđi drugaćc aktivno ukvarjali s kotalkanjem, v smislu različnih nastopov v show programih in promocijskih nasto-pih, kjer so na najrazličncjše načine popularizirali kotalkarski sport, predvsem pa ponesli ime KK PIRUh'TIi širom po Sloveniji. Klub je na ta način pridobil številne privržence, ki so mu priskočili na pomoč v najpomcinbncjših trcnulkih. Ne moreino tuđi mimo dejstva, da se število članov nenehno povečuje in da je skrb za podmladek najpo-glavitnejši cilj kotalkarskega kluba. Kot zanimivost je prav gotovo izvedba božične novoletne tradicionalne revije, na kateri ni manjkal obisk Božička, ki je moral tokrat prinesti kar težak koš daril, saj jih je bilo preko 150, za vse aktivne člane kotalkarskega kluba. Tcčaji, ki jih vodijo bivši tekmovalci kluba, se kar vrsti-jo. Prav iz te baze otrok prihajajo tekmovalci, ki bodo zastopali barve kluba in kasneje šc barve naše države. Cilj kluba pa ni samo pridobivanje številnih uspeš-nih tekmovalcev, ampak je poudarck predvsem na tem, da se čim večje število mladine nauči tako kotalkati kot tuđi rolati. V klubu so najbolj veseli podatka, da so v preteklosti naučili kotalkati in rolati stevilne otroke, številka žc presega število 5(K), kar v širokem športnem smislu pomeni največ s cimer si klub pripisuje svoje nepreeenljive uspehe. Že ob ustanovitvi kluba so si zadali naloge in cilje, da bo klub uspešno deloval, ko bo i/, bivših tekmovalcev vzgojil svoj strokovni kader. To se sedaj uresničuje, saj so sedaj v klubu vsi trenerji, ki so se vzgojili v domaćem klubu. Veliko delajo na vzgoji strokovnega kadra, v letošnjem letu bodo imeli ćelo trenerko, ki se bo vpisala na l'akulteto za šport, Vse aktivnosti, ki jih KK P1RUHTA tako uspešno izvaja, so seveda plod organiziranega dela l'unkci-onarjev, staršev in ostalih prijateljev kluba. Tuđi pogoji dela v šotoru, ki ga imajo skupaj z NK Domžale, so odlični. Sodelovanje / nogometaši je na visokem kulturnom nivoju. Ob tcj priliki bi radi izrazili veliko zadovoljstvo, da nogometni klub, na čelu s predsednikom g. Stanctom Oražmom, deluje v smislu zadovoljevanja osnovnih pogojev za celo-tni šport v Občini Domžale. Prav takšno sodelovanje, ki ima strpne in razumevajoče sogovornikc, pokaže, da se tla v športu napraviti inarsikaj, kar je v dobro tako na kakovostni, vzgojno izobraževalni, športno rekreacijski, kol na tekmovalni ravni. Klub borilnih veščin Domžale -Mladi boksar Dob Imamo najbolj šega klasičnega boksar ja za leto 2003 V decembru seje v ljubljanski dvorani lahor zaključilo prijateljsko srečanje v klasičnom boksu za leto 2003, predsednik Asociacijc bok-sarskih klubov Slovenije, g. Jane/ Gale, pa je razglasil tuđi najholjše dosežke hoksarjev /a leto 2003. Med nominiranci sta bila tuđi: - Mojmir Velepič, ki je osvojil naslov državnoga prvaka v klasičnom boksu v polwclter kategoriji do 6.1 kg na pri-reditvi, ki je bila v dvorani v Zejah; - Marjan Bolhar, ki je osvojil naslov državnoga prvaka v klasičnom boksu v srednji kategoriji do 75 kg na tokiriovanju v Blatni Brezovici pri Vrhniki, hkrati pa je osvojil na že omenjenetn tekmovanju v Žcjah tuđi zlati pas prvakov. Asociacija boksarskih klubov Slovenije je konec leta ugotovila, da je bilo leto „ 2003 zelo'pestroin uspešno, iz-bfjanipa so bili tuđi najboljši boksurji: Marjan Bolliar, Mladi boksar Dob, je po-Stal najboljši član, Tomaz Struna, najboljši kadet, Vasja .lager (oba Odred Ljubljana) najboljši mladinec. Marko Magdič z Vrhnike je clobil priznanje za najboljši boj lola 2(X)3, med najboljše v posaineznih kategorijah dvohojev pa so se uvrstili šc Matovž Polak in (ioran (iolijan (Ceastus Litija) ter Sašo VVainer, Blatna Brezovica ter Vasja .lager. Odred Ljubljana in Štefan 1 licrlaender, Boljak, Avstrija. Doajen slovenskoga boksa, g. Jancz Orale, je ixl Športno zveze Ljubljana projol zlato plakoto za življcnjsko dolo 50 let neprc-kinjenega dela v boksu. Čestitamo! Ob toj priložnosti se Mladi boksar Dob zahvaljucjm vsem za pomoč v letu 2003, še posebej pa: Krajcvni skupnosti Dob, llelios Količovo, tiskarni Ivmil Kisclak, Turnšo, P(iD Žcje-Trojica, Radio HlTter IDRNTI-KUS Slovenija. Sankukai Karate klub Domžale In že smo v novem letu! e Po uvodnih besedah predsednika SK/.S. g. Vlada Paradižnika, in skupnom ogrevanju, se je začela še zadnja, 7. SANKUKAI pokalna tekma /a mladinec/kc in člane/ce v letu 2003. Tckma je potekala v nedeljo, 14. decembra v tclovadni-ci OŠ Venclja Perka v Domžalah. Na pokalni tekmi se je /bralo 94 tekmovalcev in tekmovalk i/ 12 klubov. ^ RENAULT VOZILA LETNIK 2003 DO 600.000 SIT POPUSTA Slika |e simbolična NOVO: CENTER RABUENIH VOZIL NA ZALOGI VEDNO VEČ KOT 30TEHNIČNOBREZHIBNIH RABUENIH VOZIL Z ZNANIM TUKtKLOM IN GARANCIJO DO 12 MESECEV. Rezultati naših tekmovalcev: Ćlani - 80 kg 1. mesto Boris Jcrkič, 3.-4. mesto Brane Bitenc člani 80 kg 2. mesto Marjan Tucelj člani 75 kg 2. mesto Uroš Kosir, 3.-4 mesto Franci Učakar člani 65 kg I. mesto Damijan Zoro deklcta - 53 kg 1. mesto Otrin Ferlič Kristina, 2. mesto Šaša Sctnikar, 3. mesto Dcnise Pctrič mladinci - 70 kg 2. mosto Stas Voler, 3.-4. mosto Žiga Volor In žo smo v novom letu, začeli smo z I. SANKUKAI pokalno lokmo za mladincc/ke in članc/cc v lotu 2(KM. Tuđi na tcj tekmi so se naši tekmovalci odlično odrezali, tako da so nam ni treba bati za dobro rezultate v tem lolu. Tekma je potekala v nedeljo, 11. januarja v tolovadnici OŠ Venclja Perka v Domžalah. Rezultati naših tekmovalcev: člani 70 kg 2. mosto Boris .lorkič, 3.-4. mosto I Iribar (iregor in Tucelj Marjan dckleta 58 kg 3.4. mesto Betka Gregorin doklcta 58 kg I. mesto Otrin Ferlič Kristina, 3.-4. mesto Šaša Setnikar mladinci 70 kg 3.-4. mesto Žiga Voler in Stas Volcr Lotos bo v lotu od 20. januarja do 5. februarja 2004 polekal VPIS za novo članc, članice, dečke, deklice in cici-banc v zaćelne treninge karateja. Vpis bo potokal na naslednjih lokacijah. DOMŽAMC stara OŠ Venclja l'orka, Ljubljanska c. 58 ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19.00 ure. RODICA OŠ Rodica Oddelek Jaršo (stara šola) ob torkih in čotrtkih od 18.30 do 19.30 ure. RADOMI.IK OŠ Prcserje pri Ra-domljah ob lorkih in čotrktih do 17.00 do IX.0()uro Vabimo Vas, da so nam pridružite! M.K. Športnl pozdrav. 12.01.2004 AVTO SET d, o Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01/56 27111 041/648166 Servis: 01/56 27 333 031/648166 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 E-mail: toinaz.setnikar.avtoset@dealer.renautt.si SLAMNIK- januar 2OO4 Društvo upokolencev Vir tudi i letos vabi vse svoje člane In | članice, pa tudl vse druge sta-rejše občane In obćanke, da se Jlm pridružite pri njlhovem I delu na različnih j področjlh. Takole so se po enem Izmed rednih prijetnih ! kolesarsklh bletov postavili | pred fotoaparat, da ne bi po-' zabili, kako prlletno |es kolesl spoznavatl našo ob-člno, radi pasezapellefc)tuđ Izven njenli meja. stran 19 ŠPORT Predstavljamo športnika Robert Vrečer Že v eni prejšnjih številk Slamnika ste lahko prebrali, da imamo v Domžalah klub gorskih kolesarjev ŠD Energija. Člani Energije so uspešni tekmovalci, saj dosegajo vidne rezultate tako na slovenskih kot tujih tekmovanjih. K dobrim rezultatom prispcva tuđi Robert Vrečer, po "cnergijsko" kar Robi ali Vrcčka, 23-lctni Čeljan, ki se je /. gorskim kolesarjenjem začcl ukvarjati Sele preci dobrima dvema letoma. Pred tem se je ukvarjal pred-vsem / modelarstvom in smučanjem, neredko pa je /ašel tuđi v fitnes. Kljub temu, da ga kolesarjenje ni posebej zanimalo, so ga zanj navdušilc olimpijske igre v Sydneyu. Brcz vsakršnih priprav seje udelcžil dirke gorskih kolesarjev v Vnanjih (ioricah in se uvrstil kar na 5. mesto pri amaterjih. Po tej dobri uvrstil-vi si je s pomočjo staršev kupil kolo, ki je bolj ustrezalo zahtevam tega športa, in tako seje zares začela njegova danes že uspešna kariera gorskega kolesarja. Za lansko sezono bi lahko rekli, da je lc tipal in se navajal na slovensko kros seeno, v letošnji sezoni pa je udaril s polno močjo. Njegova uvrstitcv na prvi Ictošnji dirki je bila nekoliko neobe-tavna, saj se je uvrstil le na dvanajsto mesto, na kasnejših dirkah pa je do-scgal odlične rezultate in se vsakokrat povzpel na stopničke. Vsekakor je med vsetni najbolj odmevna zmaga z Jezer-skega, s katero si je po napeti dirki le s 1 5-centimetrsko prednostjo pri-vozil svoj prvi naslov državnega prvaka. Robert se je redno uvrščal tuđi med dobitnike točk mednarodne kolesarske zveze UC'I. Točke si je prikolesaril tako na domaćih kot tujih tekmovanjih. Dobri rezultati pa so mu omogočili, da se je žc po prvi resni sezoni uvrstil v gorsko kolesarsko reprezentanco Slovenije. Robijcvi dosežki postanejo še bolj za-vidanja vredni ob dejstvu, da si treninge piše sam, pri čemer pa mu pomaga trener Hncrgijc, Mitja Tancik. Robi velja za garača med kolesarji, saj na teden trenira od 20 do 27 ur na kolesu in v fit-nesu. Kot večina kolesarjev pazi tuđi na pravilno prehrano in telesno težo. Ro-bijevo delo pa se po treningu ne konca, saj po njem vedno natančno očisti kolo in popravi morebitne okvare. Za naslednjo sezono si želi nekoliko več sreče, ki mu jo je po njegovem mnenju manjkalo, in še več uspešnih tekmovanj v tujini. Rad bi sodcloval tuđi na tekmah za svetovni pokal, kjer bi nabiral UC'I točke. Upa, da Ictošnji dobri rezultati nišo zgolj slučaj in da jih bo naslednje leto ponovno dosegel ali ćelo izboljšal. Seveda pa bi Robi te dobre rezultate brcz sponzorjev težko dosegel, zato bi se rad zahvalil vsem klubskim in osebnima sponzorjema Baron companv in Faclory storc, polcg tega pa si želi, da bi mu ob Uiko uspešnih rezultatih priskoči! na pomoč tuđi kak-Scn novi sponzor. Mi pa mu seveda ob nadaljevanju želimo veliko uspehov in športne srečc. Urbl Svetovni prvak na obishu v Sloveniji Joel Smets v Fitness centru Ložar Ma povabilo slrokovnega sveta za avtumoto Sport pri AMZS, kjer je i mol največ zaslug predsednik g. Pctcr Vcrbič, ki je bil idejni vodja s sodelovanjem priznanega nnvi-narja veljka .lukiča, je Slovenije) ohiskal petkratni svetovni prvak v motokrosu Belgijec Jod Smcts. f.oslitclj pa je bil Sitar pneumatic ecnter i/. Kamnika, ki je kril vse slroSke dvodnevnoga obiska. Obisk je bil toliko bolj odmeven, ker zadnja leta pri nas ni dirk za svetovno prvenstvo, Zanimivo je to, da ima Joel Snuls slovenskega mehanika luka Vesela, doma z Vira, ki zdaj živi v Nemčiji. Luka Vcsel je zc drugi Slovenec, ki je postal mehanik svetovnega prvaka, za 1 juhljanča-niini Markom Dečmanom, ki mu je to uspelo s Francozom Sebastien torte Ilijom leta 1998. Joel Smets je obiskal Bled, bil gost večera na podelitvi priznanj AMZS. Obiskal je Fitnes eenter Lozar v Domžalah, kjer je trcniral skupaj z Romanom Jelenom, s katerim sta imela potem krajšo tiskovno konferenco v ožjem krogu novinarjev. Na vprašanje, kje je skriv-nost uspehov belgijskih motokrosistov (letos so imeli svetovne prvake v vseh trch razredih), je odgovoril: »V Belgiji je zelo dolga tradicija motokrosa, več kot 40 let. Imamo veliko strokovnjakov in tuđi veliko različnih prog, tako da se vsaki progi na dirkah na SP hitro prilagodimo.« Miran KokalJ Podnapis pod sliko: Od leve: Joel Smets, Roman Jelen, Luka Vesel, Jaka Može Košarka Prvenstvo osnovnih sol V mesecu deeinbm je pod okriljem Zavodu zsi Spori Doinžale na5 kluh-Zenski koSarkarski klub Domžalc i/,-vedel tekmovanje v koSarki za starcjSe deklice. rojenc leta 1989 in mlajsc. Na tekmovanje se je sprva prijavilo 8 ckip, loda žal je še pred pričetkom prvenstva OŠ Moravčc odpovcdala sode-lovanjc, ker je termin začetka sovpadal s solo v naravi.Tako smo za sedem ckip iz območja, ki gaje pokrivala bivša Ob-eina Domzale pripravili izločilni sistem lekmovanja dveh skupin. Po začetnih dvobojih se je kmalu pokazalo, katera šola meri na sam vrh, nekatera presene-čcnja pa so pokazala, daje košarka zelo zanimiv in nepredvidljiv šport. Tako so po trch sobolah ležkih bitk ostali šlirjc udclcžcnei polfinala, ki so tuđi do tedaj največ pokazali. V lekmi za 3; mesto je /magala OŠ Trzin pred OŠ Domžalc, v finalu pa je suvereno zmagala OŠ Mcngeš proti OŠ J.Kcrsnik Brdo in lako samo polrdila dejstvo, da v Mcngšu pridno in dobro delajo z mladimi deklicami. Finalna tek ma je postregla z zelo kvalitetno predstavo obeh ckip, igralkc pa so z zavzctostjo in borbenostjo pokazale, da se znaju boriti za svoje ekipe.Škoda, da na finalu ni bilo šc več gledaleev iz široke,-men-torjev in prof'csorjcv telesne vzgoje, da bi lahko videli, kaj pomeni, če dobro in zavzcto delaš žc na tem nivoju. Vse ostale Sole so sicer pokazale, da znajo in zmorejo sodclovati, na dobri poti sta tretje in četrtouvrščeni ekipi, ki bosla z rednim in dobrim delom golovo napredovali. Pokazalo pa se je ludi dejstvo, da v teh ekinah po znanju in pripravljcnosti prednjačijo dckleta, ki redno vadijo v klu-bih- ali pri nas ali pa pri drugih klubih. Reultati so dobri tuđi za naprej, saj je po novem letu OŠ Mcngeš šc enkrat premagala OŠ Hrdo in pred OŠ Marije Vere iz Kamnika ludi na področnem tekmovanju zasedla 1. mesto. Za dosežen uspeh še enkrat čestitamo obema ekipama finala, saj sta se obe uvrstili ludi dalje, v sistem za državno prvenstvo.Želimo jim še naprej čim boljših iger in odmevnih rezultatov. ZKK Domžale je organizacijo speljal v sodclovnju z OŠ V.Pcrka, ki je ljube/nivo odstopila svojo Iclovadnico za vse lekme, mi pa smo dodali mizo in semafor, lako da so dckleta občulila Ick-movalni naboj in način lekmovanja. Klubskc novice borno obdelali v prihod-nji šlevilki, za sedaj samo vest iz Pulc-pionirke so na močnem mednarodnem turnirju ovojilc 3. mesto, čestitamo za uspeh in dostojno zaslopanje Občinc Domžalc na mednarodno serni. Za ŽKK Domžale: Karlo Šoper STANJE NA LESTVICAH IN REZULTATI EKIP IZ KK DOMŽALE: ČLANI KK HELIOS DOMŽALE: V dveh tekmah 3.kruga so oba krat slavili zmago proti drugoligašu Šcnčurju, nato pa so v 4.krogu v prvoligaškem obračunu prav tako oba krat prema-gali ekipo Zagorja Banko Zasavjc in se tako uvrstili med osem najboljSih ekip v pokalncm tekmovanju.Tu pa so naleteli na razpoložcnc igralec Kopra, ki so se tako poleg Uniona Olimpijc, Pivovarne Laško in Oeoplin Slovana uvrstili na finalni turnir.Hkipa Kopra je premagala Domžalčane z 83:63. PRVA A.KOŠARKARSKA LIGA: 2.MKSTO II ZMAG4 PORAZI KOŠ RA/LIKA 1268:1144 26 TOČK Pora/c v (loscdanjih IS.krogih so dožiJ veli na trch goslovanjih in sieer v Kopru proli Kopni v 1.krogu, nato v 7.krogu proti Alpos Kempolastu v Šentjurju in šc v 11 krogu v Postojni proti Pivki Perutni-narslvu, vse pa zelo tesno ter na domaćem terenu proti Hlektri v 14.krogu. MLADINCI 1.SKL ZAHOD KK DOMŽALE 2.MESTO 9 ZMAC I PORAZ KOŠ RAZLIKA 928:719 19 TOČK Na sporedu so že bile tekme 2.dela lekmovanja, kjer se bodo Domžalčani borili za vstop na finalni turnir v skupini so skupaj / Olimpijo, Slovanom, Bcžigradom, Triglavom in Laškim, ki so ga premagali in se sedaj nahajajo na 2.meslu za Olimpijo. saj je Bežigrad izgubil proti Slovanu.Hdino tekmu so izgubili proti ekipi Parklji Bežigrad in siecr v Ljubljani. KADETI I.SKLVZHOD2 KK DOMŽALE 6.MKSTO I ZMAGA 9 I'ORAZOV KOŠ RAZLIKA 700:890 II TOČK Kadeti bdnega mojslra. Do vclemojstrstva ga loči le Se stopnička. l'ostal je tuđi absolutni mladinski evropski prvak (do 20 IH) v pospeSenem Šahu. V drugih starostnih kategorijah mu sledijo drugi mladi člani naSega driišlva. Polcg njega je tuđi Špela Orvhek poslala državna prvakinja, skupaj s Katjo Jus in Matejem Eilipom pa so se uvrstili na evropska in svetovna prvenstva. Dobili smo tuđi prvega državnega prvaka v c-mail šahu. Naslov je osvojit naš član Marjan Šemrl. Zelo dober je bil tuđi na open turnirju v Moravčah, kjer je med 120 udeleženei zasedel tretje mesto. Med posamezniki velja omeniti še uspeh Petre Orošclj, ki je med velemojstricami v superligi na prvi deski dosegla najboljši rezultat. Ekipno smo se udeležili vseh pomembnih tekmovanj. Zmagali smo v kamniško-domžalski in ljubljanski ligi, v ecloletni slovenski ligi pa smo bili odlični drugi. V pokalncm prvenstvu smo izpadli že zgodaj, v, državnih ligah pa smo bili člani v I. ligi zahod šesti, ženske pa prav tako šeste v najvišji, superligi. Fantje so bili v kadetski ligi odlični drugi, deklcta pa so bila med vrstnicami prav tako druga. V društvenih prostorih smo nadaljevali z rednimi tedenskimi petkovimi hitropolez-nimi tumirji. ljetni prvak je postal Rugale. Prav tako pa smo izvedli tuđi vse mesečne tumirje v pospešenan šahu, katerih celo-letni prvak je postal Ivačič. Jeseni smo pričeli s tretjim ciklusom srednje šahovske sole v katerega je vključenih osem mladih šahistov našega društva. Soli srno in borno tuđi v prihtKlnosti posvečali največ pozornosti, saj je osnova za uspehe mladih. Na koncu naj še omenim, da je naše Šahovsko društvo Vele Domžale med šahovskimi v Sloveniji po organiziranosti, dejavnosti in uspehu doseglo sedmo mesto, Osnovna šola Domžale je bila med krožki odlična druga. Osnovna šola Vcnelja Perka pa sedma. Bojan Osolln mounruBuu laf o *fciro a n°«i*CT»" ZAĆETMI IN NADAt|EVALNI TEČA|I DVOSTAVNtCA KN|ICOVODSTVA Z RAĆUNALNKKO PODPOMO LJubljansKa 80.1230 Domialc Tf-I. 721-94 61. lnlobiro@siol.com Skuplnska fotografija z Božlčkom. TVD Partizan Domžale Z Božičkom v športno-rekreativno leto 2004 TVD Partizan Domžale ob redno organizirani vadbi skozi vse s tradi-cionalnimi družabnimi prireditvami za najmlajSe in za starejSc poskrbi, s tradicionalnimi družabnimi prireditvami skozi vse leto, da je druženje v njihovem društvu Se prijctnejSe. Tako vsak konee leta zaznamujejo s tradicionalnim obiskom Božička, ki obdaruje najmlajše rekreativee (xi 4 do 15 leta. Več kot 60 se jih je tako skupaj s starši zbralo tuđi na praznični večer, ko so svojemu namenu predali nov trampolin, ki bo še popestril vadbo najmlajših. Ti so na njem žc prikazala nova znanja in bili navdušeni nad Božičkom. ki je s polnimi rokami da-ril hotel na novi pridobitvi kar zaspati, na prigovarjanje najmlajših pa je svojo željo opustil ter se jim raje pridružit pri prijetni rekreaciji, na kateri se zbirajo vsako sredo v telovadnici Osnovne sole Domžale, za kar se mag. Jožici Polane, ravnateljici, tuđi lepo zahvaljujejo. Svojim starsem, gostom ter sodelavcem so cieibani in pionirji prikazali pisano paleto športnih znanj, včasih že pravih vragolij, hkrati pa se se posebej razveselili Božičkovih daril, za katera so tuđi letos ob pokrovitelju, Občini Domžale, poskrbeli še g. Grintal, g. Iztok Lamberšek ter revija Duhec Urška in Boštjan Kokalj ter si ob koncu zaželeli veliko prijetnih srečanj / vaditelji Primožem, Polono, Ani in Mojco, ki vzomo skrbijo, da je v TVD Partizan Dt>mžale vedno živahno, prijetno, pred-vsem pa športno rekreativno. Veliko športa in rekreacije v letu 2004 želijo tuđi vsem brdleem in brdlkarn Slamnika. Pohod na Krumperk in koncert za 50 let RST Taborniki rodu Skalnih tahorov Domžale smo v decembru uspeSno izvedli Se zadnje do janje, obeleženje 50-letnict delovanja taborniStva v našem kraju. Z noćnim pohodom iz Domžal na Krumperk smo želeli mimoidofi karavani Ijuhiteljev narave in lahorništva pokazati, kaj vse pri tabornikih dan-dants pravzaprav počnemo. Tako smo ob poti postavili kar Šest postojank, na katerih smo vodniki s svojimi vodi počeli marsikaj zanimivega - zakurili smo lahorniške ognje, pekli hrenovke, krompir v žerjavici in ftpatc (nizek nevzhajan kruh), postavili Sotore, prikazali uporabo šotorskih kril, se pogo-varjali s pomofjo Morsejove abecede, pa Se kaj hi se naSlo. Na Krumperku smo se vsi skupaj pogreli s toplini čajem in prisluhnili nagovoru naSega starešinc, Miha Skotiea, kaleremu je stari-Sina Zvezt Tabornikov Slovenije, Milja l.amut, izročil zlato plaketo ob naSem jubileju. Vendar pa s tem večera še zdaleč ni bilo konee. V Kulturnem domu Franca Ko-tarja v Trzinu smo organizirali brezpla-čen koncert, na katerega smo povabili vse tište, ki so kdajkoli prispevali vsaj majhen delček k razvoju taborništva v Domžalah, kot tuđi tište, ki želijo tak način življenja Sele spoznati. Dvestoglavo množieo so na začetku dodobra ogreli Marshali, ki so z suverenim nastopom dokazali, da so već kot primerna pred-skupina za (vedno odlično) primorsko skupino Ana Pupedan. Koncert je trajal vse do zgodnjih jutranjih ur in vsi. ki so bili tokrat z nami, so bili mnenja, da je laborništvo res ena fajn zadeva. Da pa je prireditev lahko izpadla tako dobro, kot je. bi se radi zahvali našim sponzorjem: Studentski klub Domžale, Mladinski svet Domžale, Cirus Bar, Vinotoć Cotman ter Mibis.si oglasi z vizijo. Hvala vsem! Anže Lenćek - Žk Markus Ragger (2265) - Luka Lenič (2361) [Bil] Pirčev memorial, 2003 [komentar FIDE mojster Luka Lenič] 1 ,c4 c6 (Poteza 1 ...cf> pomeni.da bo nastala varianta,ki se imenuje Caro-Can.Poteza je zelo aktivna, saj je skoraj v vseh variantah beli doseže nejiisno igra...) 2.Sc3 d5 3. SI3 Lg4 4. h3 Lxf3 5. Dxf3 e6 6. d3 Sffi 7. Ld2 (Beli pripravlja veliko rokado in napad na kraijevem krilu.Če ćmi ne t)dreagird pravilno, lahko kmalu zaide v resne težave.) 7...U7 X.g4 Sfd7! (Poteza je na videz malo čudna,a strategija je, da čmi ne pusti lahkega "juriša" belih kmetov a b e d b f ti h B 1 7 A 1 A A 6 A A 6 & ± A 4 ■^ MA A 3 A W 2 1 & b o d e f 9 h na kraljevi strani. Druga ideja te poteze je: ko bo beli rokiral na veliko stran, bo konj v veliko pomoč pri napadu na belo kralje-stvo.) 9.0-0-0 Saf, IO.Dg3 d4! (Zapiranje centra omogoča borbo po krilih...Kdo bo dal komu mat?) 11 .Se2 Db6 12.g5 0-0-0 13.h4 Sdc5 14.1.h3 Sc7! (Konj na af> nima prave vloge, a na b5 bo ena najnevarnejših figur na tabli.) l5.Kbl Sa4' I6.b3 Šb5 17.Qc5 | )7.bxa4 Na3* 18.Kal ( lH.Kel Dbl#) I8...Sxc2#] 17...Lx)6 18.Dxg7 Sa3-» 19.Kcl 1X5 2O.c4 dxc3 21.Lxc3 Sxc3 22.Dxc3 Dxf2 (-» To je poziciji belega že skoraj izgubljena, saj se pokaže slab beli kralj in obupno slaba čma polja.) 23Tdel Sb5 24. Dc4()eH 25.Kb2 Le5 + 26. d4Txd4! Mojstrsko do zmage... 27.Sxd4 Lxd4+ 28.Ke2 [ 28.Kbl Sa3#-Šah mat!] 28...Sa3+ 0-1 Bogdan Osolln I'.x. Popravljamo navihunega »tixkarski-ga škrata« iz januarske številke Slamnika. Luki I^eniiv, FIDE mojstru s tremi mciha-rodnimi hali, se iskreno opruvičujemo. SLAMNIK - januar 2004 OBJAVE •tran 20 OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE VEČJIH VZDRŽEVALNIH DEL NA ŠPORTNIH OBJEKTIH V OBČINI DOMŽALE I. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci športnih objektov, - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in športnih prireditev. II. Proračunska sredstva za vzdr-ževanje športnih objektov so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na objektih z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije športnih aktivnosti v teh objektih. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi. npr. - ime in sedež objekta, - status in lastništvo objekta, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - treninge in športne prireditve v letu 2003, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu zadnjih pet let, - nacrt vzdrževalnih del v letu 2004, - predračunska vrednost vzdrže-valni del v letu 2004, - vire financiranja in pričakovan delež iz občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov borno upoštevali na-slednje kriterije: - izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta, - delež športa v namembnosti objekta, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pri-dobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v prete-klih petih letih in njihova namenska uporaba. V. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 62200-1/04 lahko vložite osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 9.2.2004 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete na oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale.si. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2004. Vlagatelji bodo o iziđu javnega povabila obveščeni najkasneje do 9.4.2004. Županla Cvtta Zalokar-Oražam OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DELAZMLADIMI I. Programe lahko predložijo vse rizične in pravne osebe, ki iz-vajajo programe za mlade na področju občine Domžale. II. Namen programov za delo z mladimi mora biti, da na urejen in organiziran način odvračajo odraščajočo mladino od brezcilj-nega in nezdravega posedanja po lokalih in jim dajejo smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključiti mlade, ki nimajo ambicij ali nišo vključeni v druge oblike dela v društvih in organizacijah. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa in njegov namen, - kraj in čas izvedbe programa, - število vključene mladine - predračunska vrednost izvedbe programa, - viri financiranja in pnčakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev bomo upoštevali zlasti aktualnost problema, ki ga program rešuje, število vključene mladine in delež drugih virov financiranja. V. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 61901 -1 /04« lahko vložite osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 9.2.2003 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Obrazec prijave lahko dvignete na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale.si Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2004. Vlagatelji bodo o iziđu javnega povabila obveščeni najkasneje do 9.4.2004. t Županla Cvata Zalokar-Oražam OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA DRUŽBENO- SOCIALNIH IN SOCIALNO HUMANITARNIH DRUŠTEV Občina Domžale bo v letu 2004 so-financirala tuđi programe družbeno socialnih in socialno humanitarnih društev.Vabimo vsa društva, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Programi, ki so jih izvajalci že posredovali za leto 2004, bodo upoštevani v okviru tega javnega povabila. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 55100-1/04« lahko vložite osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 9.2.2004 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Obrazec prijave lahko dvignete na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale.si Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2004. Vlagatelji bodo o iziđu javnega povabila obveščeni najkasneje do 9.4.2004. Županla Cveta Zalokar-Oražem OBĆINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA DRUŠTEV S PODROČJA RAZISKOVANJA IN TEHNIČNE KULTURE I. Občina Domžale bo v letu 2004 sofinancirala programe društev s področja raziskovanja in tehnične kulture.Vabimo vsa društva, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 63100-1/04 lahko vložite osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 9.2.2004 na naslov: OBČINA DOMŽALL-, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete na oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale.si. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo ra/ddjena po sprejetju proračuna občine Domžale/a leto 2(XI4. Vlagatelji bodo o iziđu javnega povabila obveščeni najkasneje do 9.4.2004. Županla Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE RAZISKOVALNO-RAZVOJNIH PROGRAMOV V OBČINI DOMŽALE I. Občina Domžale bo v letu 2004 sofinancirala raziskovalno - razvojne programe v občini Domžale. Vabimo vse fizične in pravne osebe, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe), - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 63100-2/04 lahko vložite osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 9.2.2004 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete na oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale.si. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju pro-računaobčirKDomTale za leto2004. Vlagatelji bodo o iziđu javnega povabila obveščeni najkasneje do 9.4.2004. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV PREVENTIVNIH SOCIALNIH PROGRAMOV ZA MLADE IN SAMOPOMOČNE SKUPINE I. Občina Domžale bo v letu 2004 sofinancirala programe - preventivne socialnc programe za mlade in samopomočne skupine. Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr: - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 55100-2/04« lahko vložite osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 9.2.2(X)4 na naslov: OBČINA DOMŽALH, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Obrazec prijave lahko dvignete na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzalc.si. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2(X)4. Vlagatelji bcxlo o iziđu javnega povabila obveščeni najkasneje do 9.4.2(X)4. Županla Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PREVENTIVNIH PROGRAMOV ZA BOJ PROTI DROGAM Občina Domžale bo v letu 2004 sofinancirala preventivne programe za boj proti drogam. Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo programe na navedenom področju na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - celolen opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 55100-3/04 lahko vložite osebno ali priporočeno po pošli najkasneje do 9.2.2004 na naslov: OBČINA DOMŽALi;, Oddelek /a družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete na oddelku za družbene dejav-nosli Občine Domžale v času uradnih ur ali na spletni strani: www.domzale.si. Vse dodatne informacije dobile na lele-Ibnskištevilki: 7220-100int I52ali 151. IV. Sredstva btxlo ra/dcljcna po sprejetju proračuna občine Domžalc za leto 2(XW. Vlagatelji bodoo iziđu javnega povabila obveščeni najkasneje do 9.4.2(X)4. Županla Cvata Zalokar-Oražem Minulo leto je, A tebe draga mama tu med nami ni. Mnogo si trpela, A malo dobrega doživela. Vera, le solza, žalost, bolečina Edino tvoje je bilo trpljenje. Res, hudo bilo je, A smrt bila je le odrešenje. :-. ... V h Ko pošle so ti moči, Oči trudne zaprla si. Sele sedaj vemo. Čas beži, a tebe ni. Ampak vedi draga mama Kot naša lučka, mila in Ijubeča boš ostala. VSPOMIN VERA KOŠČAK iz Dnm/al. /upanfifcva 7 na/adnjc živcla v l.ahovčah 16, C'crklje Vscm, ki se je radi spominjate, postojite ob njenom grobu, ji prinesete cvetje in prizigate svečc, hvala. Minilo je lelo dni, odkar te med nami ni, srce je prazno in na/aj si te želi. Solza se je posušila, a bolečina v srcu je globoka in nikoli o/dravcla no bo. Sin Drago / /eno Vido, vnukinji Nina in Tina Lahovčc, januar 2004 SLAMNIK - januar 2004 stran 21 SPOROCILA Tako prazen moj dom se mi zdi, na klopi pred hišo - tebe več ni. Odšel si I ja, kjer ni gorja. Soba za solzo po licu polzi oh misli nate srce me boli. VSPOMIN Petnajstega januarja 2004 je minilo leto dni. odkar nas je zapusti] naš dragi oče, mož in dedek JANEZ ZEZKO i/ Doba pri Dom/alah I Ivala vsem, ki se ga spominjale in pri/gele svečko ob njegovem grobu. Tvoja hči NataŠa Je čas, ki da, in čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki veli rane. inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. zahvala' Ob boleči i/gubi našega dragega moža. očeta, dcdka, brata, strica in tasla BOZA PAJERJA st, / Vira Iskrenu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožaljc, sveče, cvetje, svete mase. Iskrenu hvala ludi Ribiski družini Bistrica za poslovilnc besede, kolektivu Bclinka in župniku, g. Tomšiču, za lep obred. Vsakcmu posebej hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Hesedu nujmilejša. olajšu ki slovo, je »zbodom!« Hesedu nujbridkejša. ki nam rosi oko, je »zbogom'.« (Pavlina Pajk) ZAHVALA V petinosemdesetem letu je umrla naša mama FRANČIŠKA PIRC roj. Hribar Od nje smo se poslovili 26. decembra preteklega leta na pokopališču v Domžalah. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spoStovali, darovali sveče in cvetje. i/rekli pisna in ustna sožalja. Hvala pevcem ing. kaplanu za poslovilni obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše mame TEREZIJE SITAR iz Prcscrij se vsem sorodnikom, sosedom in znancem zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. I Ivala vsem, ki ste bili prijazni do nje v času njenega življenja, posebna zahvala pa sosedi Ivanki in nečakinji Milki Hribar za vsc obiske v času njene bolezni. Vsi njeni 1'ražen dom je in dvorište naše oko zaman te išee. solza. žalost in holeCina te zbudila ni. ostalu je le praznina.ki hudo boli. ZAHVALA V šestinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče. brat. stric, dedek in pradedek VIKTOR MAV st. z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darove za cvetje, sveče in svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Ohranimo ga v lepem spominu Vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate, dragi ali, bo med nami vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi Ijubcčega moža, očeta, dcdka, tasta, brata, strica in prijatelja JANKA GR1LA iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vsa izrečena sožalja, sočustvovanja, darovano cvetje in sveče. ' Ivala gospodu župniku in pevcem za lepo opravijen obred ter hvala za lepo spremstvo na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije. v naših srcih še živiš, ie deset let te crna zemlja krije, v gomili tiho, mirno spiš. V SPOMIN l'etindvajsctega januarja je minilo deset let, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in žena ANGELCA LAVRIC iz Dom/al Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigatc svece. Vsi njeni l.jnhezen le slovesa ne pozna, nevidna vsa, zapušča svetove in mehka se vrača z helo meglico neba... l.jubezen le slovesa ne pozna. (Helena Kosir) ZAHVALA Minilo je trinajst let drugačnega življenja mojega sina ZORANA KRAMPLJA 16.6.1965 - 26.12.2003 Na njegovi poti ste mu pomagali zdravniki, prijatelji, sorodniki in župniki. Pozornost, strokovno nego in varnost je našcl v Domu slnrejsih občanov Domžale. Vso Ijubezen mu je do zadnjega trenutka dajala njegova Ijubeča stara mama l'epca. Hvala vsem, ki ste se kakorkoli dotaknili najinega življenja. Iskrena hvala mladim pevcem za občuteno zapete pesmi ob slovesu. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč, stisk roke in prijateljstvo. Njegova mami V SPOMIN Devetnajstega januarja 2004 mineva deset let od smrti FRANCIJA JUHANTA Spominjamo se ga z ljubeznijo v srcu. Alenka, Masa in Andraž Ni smrt tisto. kar nas loči, in življenje ni. kar druži nas. So vezi močnejše. Hrez pomena žanje so rtizdalje. kraj in čas. ZAHVALA Umrla je naša draga ANI ŠKERJANEC 1915-2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali, jo obis- kovali in jo s svojo Ijubeznivostjo osrečevali. NaSa zahvala patronažnim sestram ZD Domžale, posebno ge. Mari, osebju DU Domžale in dr. Zajčevi. Zahvaljujemo se tuđi g. župniku Janezu Jarcu za lep pogrebni cerkveni obred, pogrebni službi Vrbančič in ge. Eriki Gorjup. Vsi njeni Vam, kjer si ti. ni soma ne luči, • le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. ZAHVALA ()b izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete KATARINE ŠAREC roj. Borec s Homca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom. prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjenc sveče, cvetje in sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. I Ivala g. župniku in ministrantom za lepo opravljcn cerkveni obred, g. Vinku za lepo izdelano cvetje in postrežbo, hvala gospe Ireni in homškemu cerkvenemu pevskemu zboru, trobentačema Gregu in Roku ter pogrebni službi. Zahvala zdravstvenomu in negovalnemu osebju doma počitka v Kamni-ku za skrb in nego. Iskrena hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami. Vsi njeni /aman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezenje bila močnejša od tvojega življenja. ZAHVALA Šestindvajsetega decembra 2003 nas je v osemdesetern letu starosti, po hudi in težki bolezni zapustila naša draga mama, babica inprababica MARIJA HUBER i/ Preserij pri Kadomljah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svece. Zahvaljujemo se tuđi vsemu zdravstvenemu osebju, predvsem pa g. župniku, pevcem. trobentaču in pogrebni službi. Posebej se zahvaljujemo sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Še enkrat vsem skupaj najlepša hvala, ki ste jo v lepem številu pospremili na njeno zadnjo invečno pot. Mama, zelo te pogrešamo. Vsi tvoji, ki te imamo radi. SLAMNIK -januar 2004 ZAHVALA ()b boleči izgubi dragega brata in strica DAMIJANA POTOČNIKA / Kov Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojne-ii;i pospremili na zadnji poti in z darovanjem v tazlične namene izrazili svoje sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Jarcu za upravljen pogrebni obred in sodelavcu za poslovilnc bosedc. Posebno zahvalo izražamo bratrancu Filipu in njegovi ženi Ivanki za nesebično pomoč v času bolezni. Vsi njegovi Ko pošle so ti moči. zuprl trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nama še naprej živiš. V SPOMIN Petnajstega januarja 2004 je minilo žalostno leto. odkar naju je po hudi bolezni zapustil dragi mož in oče FRANCI BROJAN iz Domžal Zahvaljujeva se vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče, postojite ob njegovem grobu in spomin na njega ohranjate v svojih srcih. Njegova: Breda in Marko Ko pošle so li moči, uprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš. :: nami šc naprej živiš. Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče... Ncnadoina nas je v cnainpctdcsetem letu starosti zapustila naša draga žena, mami, sestra, teta, svakinja, sestrična in nećakinja MARTINA KLOPČIČ rojena MAZORA Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem IIHLIOS-a za izražena sožalja, darovano cvetje. sveče in maše. Posebno se zahvaljujeva g. župniku Andreju Svetctu za lepo opravljen pogrebni obred in mng. Marku Vresku za ganljive besede ob njenem slovesu. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikan številu pospremili na njeno z.iidnjo pot. Mož Janez in sin Uioš ter ostalo sorodstvo SPOROCILA stran 22 Vabilo Centra za mlade Kreativna delavnica za vse generacije na temo "Poslikava panjskih končnic" bo v četrtek, 29. 1. 04 ob 13.00 uri I.skupina, ob 18.00 uri II. skupina. Potrebne predhodne prijave do za-sedbe mest na tel.: 722-66-00. Torkovi kulturni večeri v torek 10. 2. 04 ob 20.00 uri bo "Večer španske literature". Likovna razstava mladih "S čopi-čem na podeželje" Likovna dela in fotoutrinki mladih, ki so nastali v koloniji ob Cerkniškem jezeru, so na ogled vsak dan v času uradnih ur. SVETOVALNICA je namenjena mladim in staršem. Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni pri-sluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in tu . J^®\ * STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9. -12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se borno tuđi na telefon: 722 - 66 - 00. USTVARJALNE DELAVNICE Ob torkih med 16.00 in 19.30 uro potekajo ustvarjalne delavnice za mlade. Ob sredah med 15.00 in 16.30 uro se ustvarjalno izražajo mladi s posebnimi potrebami. Delavnice vodi Mateja Absec. SKUPINA ZA SAM0P0M0Č odvisnikom in njihovim svojcem, prijateljem Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro, pod vodstvom Lili Jazbec. NADAUEVALNI TEČAJ ŠPANŠČINE vsako nedeljo od 18.30 do 20.00 ure poteka v CZM nadaljevalni tečaj španščine pod vodstvom Irene Grmek. Računovodski servis cosmos Podjetje za storirve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okna in vrata - izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskonje stekel - fuzije - vitraži - uokvirjanje slik Kulturno društvo Groblje vabi na ogled predstave Ženska v soboto, 24. januar ja 2004, ob 19. uri Nastopa Kulturno društvo dr. Franceta Prešerna, Žirovnica - Breznica Vabljeni rudi na slovesno odprtje Extempore GROBLJE 2004, ki bo v soboto, 7. februarja 2004, ob 17. uri Obe prireditvi bosta v Kulturnom domu Groblje „ www.tech.si info@tech.si RACUNALNIKI 839-46-17 Servis, nadgradnje,mreže,internet KS^t potrošni material,kartuše,CD-mediji Kffnfln TECH d.o.o.ljubljanska 21e, Kamnik TPC Duplica DNK DNEVI KULTURE ŠKD v sodelovanju z MKCD AKUMULATOR Januar 2004 Četrtek 22. I. 2004, ob 19.30 Odprtje DNK festivala ter fotografske razstave v KD Franca Bernika Četrtek 22. I. 2004, ob 20.00 KD Franca Bernika* Predstava Matjaža Javšnika in Valterja Dragana: »Sex, droge in rock'n'roll«. Petek 2.1. 1.2004, ob 19.00 Odprtje fotografske razstave v domžalski knjižnici Petek 23. 1. 2004, ob 20.30, »Drum and poetrv« v Akumulatorju. Sobota24. i.2004,ob 15.00 Filmsko popoldne z gosti v Študentskem klubu Domžale. Sobota 24. I. 2004, ob 21.00 Filmski večer z gosti v MKCD Akumulator Nedelja25. 1.2004, ob 18.00 Odprtje kiparske razstave pred Studentskim klubom Domžale ter manjša pogostitev prisotnih na razstavišču! Nedelja 25. 1. 2004, ob 20.00 KD Franca Bernika* DE.IMO STISNTTliATRR s predstavo DIAREJA! Predstava, ki bo v5eč vsem, ki radi berejo Mladino. Pa tuđi tištim, ki imajo radi njeno provokativnost. Parodija na vse prejšnje in /dajšnje državne ureditve! Zabavna, razgibana in »smeha polna skleda«! Ne smete zamuditi! "Vstopnice za OBE predstavi lahko kupite v prostorih Studentskoga kluba Domžale, e-Študcntskega servisa (Ljubljana-center, Bežigrad, Domžale, Kamnik) in v KD Franca Bernika. Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 OPTIK Martina Škofic Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 VRHUNSKI FILTRI ZA PITNO VODO 3CIJ CARBONIT, Nemčija Tuđi v trgovinah REZPLAČNI KATALOGI LJL Sanolabor H CARBONIT Tramontana, 01/568 3732, www.tramontana/sp.si GEODETSKI BIRO _ t^ APOLONU d.o.o. Medvedova ul. 25,1241 Kamnik tel. 01 -839 72 46, fax. 01 -839 72 47 e-mail: apolonij@siol.net Dejavnost: vse vrste geodetskih storitev, kot so: parcelacija, odmera objektov, ureditev, izravnava, ali obnova meje, geodetski posnetek, zakoličba, izdelava etažnih načrtov... K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na obmoćju Mcngša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodič Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 infoa karo.si KOMPLETNA PARKETARSKA STORITEV, LAMINATI, GOTOVI PARKETI, STENSKE, STROPNE IN TALNE OBLOGE CITROEN LETNIK 2003! VAŠA PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA! PREHITITE VIŠJE CENE EU! PRODAJA NOVIH VOZIL ■ SERVIS - STARO ZA NOVO AvtomarkeI PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA5, 1236TRZIN Tel 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 Smučarsko društvo Domžale OBVEŠČA otroke in odrasle, začetnike in že dobre smučarje, da se nam tuđi letos pridnižijo na TEČAJU SMUČANJA v zimskih šolskih počitnic od 16. 2. do 19. 2.2004 v KRANJSKI ĆORI. Tečaj smučanja poteka pod vodstvom bivših tekmovalcev, sedaj odličnih mladih učiteljev smučanja, članov SD Domžale, ki nestrpno čakajo, da svoje znanje prenesejo na mlajše generacije. Kdo bo zmagovalec, borno vedeli zadnji dan (četrtek ) tečaja, ko bo za vse udeležence na programu pravo smučarsko tekinovanjc. Informacije in vpis tečajnikov sprejemamo v komični čistilnici Mali Maja tel. 01 724 31 60. Dobrodošli visi, ki radi smucate po belih strtninah. SLAMNIK - januar 2004 | www.karo.si RAČUNALNIŠKI TEČAJI sp 721 -94-61 VHP VABUENIV TRZIN1 stran 23 Mesnica p<>< ™ Bfaesico slikpleskmtvo ■ kmdmtvo - izdelava notranjlh dekorativnih ometov: • marmorln • jager mozaik • grobe strukture Šubljeva 6,1230 Domžale tel.: 01/724 84 59 - Izdelava toplotnih tasad po sistemu Jubizol - barvanje fasade - ostala slikopleskarska dela fax: 01/724 84 60 GSM: 041/637-210 JT 1 ^ HUBAT PETEIhBH S[ J HP COMMeR€^^H Možnost placila na obroke Dobeno 75,1234 MengeS Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si OPTIKA BKIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: i**!"*1" • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pori. do pet, od 10. do 18. ure. ***** Zasebna zobna ordinacija za odrasle IRIDENT d.o.o. na Viru pri Domžalah Šaranovičeva 25a, tel.: 01 721 66 35 V sodobno opremljeni zobni ordinaciji vam nudimo: • konzervativno zdravljenje • fiksno protetiko • snemno protetiko • beljenje zob Delovni čas: ponedeljek od 15. -19. ure, sreda od 15. -19. ure, četrtek od 15. -19. ure Ne izpusti me in do 10. februarja ti izpolnim tri želje. V salonih vozil škoda si izberi svoj model letnika 2003 in si zaželi lita platišča avtoradio, klimatsko napravo ali katerekoli tri druge dodatke z bogatega seznama dodatne opreme. Želje se ti bodo izpolnile brez vsa kršnih doplačil. SPOROCILA PEDIKURA PANČUR 101/7245106 Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA MANUALNA TERAPIJA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Mlinska 5/A, Sr. Jarše pri Domžalah naročanjeOI 721 6012 Slasčičarna OGER stari Trzhi, Mengeška 26 Nudimo vam veliko ubiro porornih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domaće piškote in ostale slaščire Stalno na zalogu torta za DIABETIKE ^—vwijiiii ii^pf niMi^^ Vi prinesite sliko, mi po njej naredimo torto Tel.: 564 20 50. odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure VISTRA TRGOVINA OGREVALNA TEHNIKA • PLINSKE INSTALACIJE VODOVODNI MATERIAL • VELIKA IZBIRA KERAMIKE Groblje 3a • Rodica • 1230 Domžale tel./fax: 01/721 16 55 • tel.: 01/724 43 43 fax: 01/724 43 44 • e-mail: vistra02@si0l.net KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 NAJPAMETNEJSIIZKORISTITI POPUSTE SPACESTAR 1.3 FAMILY 2.785.631 SIT SPACESTAR 1.6COMFORT 3.192.000 SIT CARISMA 1.6COMFORT 3.490.000 SIT DARILO: AVTORADIO S CD OUTLANDER COMFORT 2.0 4WD 5.673.000 SIT KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDIT DO 60 MESECEV • STARO ZA NOVO ŽIVIM, DA VOZIM A MITSUBISHI MOTORS A-iM(> S^fc'1 www.avtocenter-subelj.sl Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 mali oglas Iščem skrbno in vitalno gospo, ki bi želela paziti enoletnega fant-ka in pomagati v gospodinjstvu na Viru pri Domžalah. Prosim, če pokličete zvečer na tel.: 01 721 87 64. Nudim pomoj in delno plačilo v zameno za kakršnokoli stanovanje. Domžale in bližnja okolica. Nujno. Tel.: 051 217 8*51. Urmar d.o.o. - strojni omeli no-tranjih sten in stropov, hitro, po ugosni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097. Servis šivilnih strojev s.p., Kajuhova 15, Preserje (v blizini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V sobota od 9. do 12. ure. Tel.: 01 7227 897. Instruiram matematiko, fizikoin osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571. Žensko krojaštvo dime frančiška s.p., sprejemamo Šivanje po meri in serijsko šivanje. Tel.: 01 7211 534. Turistično druStvo .laršc RiKlicn vsak zadnji četriek v nicsccii organizira DELAVNICO ROČNIH DEL. Prva bo v četrtek, 29. janunrja 2004 ob 18. uri, ko homo v novih prostorili društva v (.irobljah i/dclovali vošeilnice. Vljudno vabljeni! SLAMNIK -januar 2004 ■4-1 fc/.......J 8PC ŠKERJANEC, Kr-umjr . . ^ _ ■ . &al: .01724 40 B»^ SPL LJUBLJANA d.d. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMIININŽENIRING FRANKOPANSKA 18a, 1519 LJUBUANA UPRAVLJANJE • INŽENIRING • PROMET IN POSREDOVANJE »ZEMLJIŠKA KNJIGA Kot vodilni in največji upravljalec stanovanjsko poslovnih objektov v Sloveniji, smo prisotni tuđi na območju Domžal I Informacije na telefon: 01/47 36 811, 47 36 866; fax: 23 11 139 E-pošta: spl@spl.si; http://www.spl.si AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI: Miklošičeva 18, 1519 LJUBLJANA Telefon.: 01/30 02 740; 041/558 683, 863 208; fax: 43 23 108 E-pošta: agencija@spl.si; http://www.spl.si varno kakovostno certifikat št. 060 ISO 9001 OBVESTILO! Glede na odmeven interes, ki so ga na tematiko nadaljnjega upravljanja večstanovanjskih hiš v Domžalah izrazili številni lastniki stanovanj, sporočamo, daje SPL d.d. pripravljena vse zainteresirane še podrobneje seznaniti s prednostmi izvajanja svojih storitev. Za dogovor o neposredni predstavitvi posamezni hiši in za ostale informacije m mm^m ~~, j pokličite na telefonsko številko: 01/47 36 811 ali 47 36 866. Lepo pozdravljeni! SPL d.d.