Poštnina ptač&na v gotovini« Stev. 27._V Ljubljani, dne 2. julija 1924.__teto XXXVII, Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj, — Cena 38 Din za celo leto. — Z» inozemstvo 60 Din. — Posamezna itevilka 1 Din. — V ime minem delu vsa.Ua drobna vrstica ali nje prostor lODitt. Spisi in dopisi •• pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije ia inserati pa Upravniitvtt Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Obupani liberalci. Čim daljo so vrše občinske volitve, tembolj klonijo glave liberalni voditelji. Da so tako tepeni in to v času, ko imajo vso in edino moč v rokah, ko so organizirali in mastno plačujejo pretepaško Orjuno, ko kupujejo po 1000 Din posamezne volivce in pošiljajo po deset in stotisoče svojim agitatorjem — učiteljem po deželi — vse to jih v dno srca žalosti. In tepeni v tem času, ko bi morali Pašiču pokazati, da je vsaj pol Slovenije za njimi, to je bridkol V Belgradu to tudi dobro vedo in so v vladnih krogih bridko razočarani. Uvidijo, da Slovenci no bodo odnehali od avtonomije in da se bodo za njo borili do konca. Ves liberalen pritisk in denar in vsa razbojniška Orjuna ne bo mogla Slovencev prepričati, da centralizem ni nesreča za državo, nesreča za vso tri narode v državi. Jugoslavija bo močna na znotraj in na zunaj šele takrat, ko bodo vsi trije narodi enako zadovoljni. To pa jo mogočo le v avtonomiji. Nedeljske občinska volitve so prinesle liberalcem strašen poraz. Ne samo, da ei niso na novo priborili nobene občine, celo dosedaj trdne njihove trdnjave so pa-01e v naše roke. Značilno za liberalce je, da si skoro nikjer ne upajo nastopiti pod Bvojlm imenom, temveč se dosledno skrivajo pod raznimi gospodarskimi firmami. Toda tudi pod temi firmami so tepeni. Da svoj poraz skušajo skrivati in olepšati, je razumljivo. Da pa zraven na debelo goljufajo in lažejo, je seveda čisto po liberalno. Zakaj vse, kar ni izrecno na listi SLS, prištevajo sebi — pa naj bodo to komunisti, socialisti, samostojneži, pa tudi naši pristaši, ki so kandidirali na mešanih gospodarskih in krajevnih listah. Na ta način napravijo iz 20 liberalnih odbornikov kar looo. Kako velik je poraz orjunskih liberalcev jo razvidno iz tega, da je samo na bivšem Kranjskem doslej žo 150 občin v rokah SLS, dočim je liberalna stranica dobil« ]x>d lastnim imenom samo tri občine in stoer: Železniki, Kranj in Kamnik, v nekaterih, pa zelo maloštevilnih občinah pa p dobila večino pod drugimi firmami. Okrog 50 občin je, v katerih nima nobena Stranka absolutno večine. Zakaj je bil Domoljub zaplenjen? v 27. junija se je vršila pri prizivnem sodišču v Ljubljani razprava na pritožbo Domoljuba radi zadnje zaplembe. V naslednjem prinašamo govor našega zagovornika dr. Brejca v tej zadevi. Naši čitatelji naj govor pazljivo prebero ter premislijo. Nato naj pa napravijo svojo sodbo. Policiji pa 3e zahvaljujemo, da s takimi zaplembami vrši tako izbonio agitacijo za Domoljuba. Dotični nekonfiscirani odstavek iz govora dr. Brejca se glasi: Naj spregovorim še nekaj besed o zaplembi »Domoljuba«. Zaplembo utemeljuje sodišče s tem, da »neti plemensko mrž-njo, kdor pravi, da plačuje Slovenija razmeroma več davka kot Srbija«. Gospodje I Povejte vendar kakemu srbskemu kmetu, da imamo mi zemljiški kataster, da imamo vzorno davčno upravo — ali mislite, da ta ne bo razumel, da mora Slovenija v takih okolnostih več plačevati kot tisti, ki tega aparata nimajo? Noben Srb ne bo ozlovoljen zaradi takih trditev, pač pa so ozlovoljenl tisti Slovenci, ki hočejo biti bolj papeški kot papež sa m. Ali pa želja, naj naši fantje ne služijo v Macedoniji, temveč doma. Kje je tukaj »plemenska mržnja«? Gospodje, ali veste, kaj pomeni za naše fante macedonsko podnebje? N15 več in nič manj kakor za Srbe naše podnebje! V Celju so pokopavali lani dan za dnem moža za možem — ali je to plemensko hujskanja, če izražamo željo, naj služIjo naši fantje doma, srbski vojaki pa tudi doma, da ne bodo brez potrebo odmirali? Ali pa beseda o razmerah v naših bolnišnicah, ld so zidane z našim denarjem in vzdrževane z našim denarjem — kaj se to ne smo povedati? Omeniti se ne sme niti besede »Bel-orrad«! Kaj pa jo Belgrad? Ali je Belgrad žo srbsko pleme? V zaplenjenem članku no pomenja »Belgrad« srbskega naroda. Rekel sem že pri zadnji razpravi, naj državni pravdnik odgovorne urednike, ld kaj zagreše, toži. ,Tudl poslance naj toži. Skupščina ima pravo, da tudi poslanca h-roči sodišču. Če jih bo izročila, g. državni pravdnik, bo izrekla, da se z vašim mn&« njem strinja. Proti veri in cerkvi. Obrekljivci cerkvc in duhovščino. Zelo priljubljeno orožje je svobodomiselnemu časopisju očitanje, zakaj katoliška cerkev ni zabranila svetovno vojne. Obr©-kujejo, da je cerkev kriva vojske in je pošiljala ljudi v smrt duhovščina. Tako ino8 zahtevajo od cerkve oni, ki vedno vpijejo, da se cerkev ne sme mešati nič v državne zadeve. Pa mislite si, kaj bi počeli ti ljudje, če bi zapletli našo državo v kakšno nepotrebno vojsko, pa bi vstal škof in vernikom ukazal, da naj nikar ne ubogajo. Gotovo bi prav ti svobodomiselci zahtevali, da treba takega škofa precej ustreliti ali obesiti, ker je zločinec proti državi. Je že tako, kdor j« sovražnik cerkve, bo vedno zavil vsako njeno delo in skušal vedno obrekovati in napadati. Njegov namen je pač edino ta, da bi osovražil cerkev in duhovščino. Čuvarji čednosti in poštenosti! Zakaj Domovina in drugi svobodoml« selci vedno napadajo duhovščino? Vsak« napako duhovnika brž opišejo na svoj način. S slastjo opisujejo in povečujejo in d tudi izmišljujejo razne grehe pri duhovnikih. Zakaj tako brskajo po cerkveni zgodovini in iščejo vseh resničnih in izmišljenih grehov raznih papežev, kardinalov in škofov. Zakaj posebno radi priobčujejo romane. v katerih se posebno in nalašč slikajoi grehi raznih cerkvenih dostojanstvenikov? Ali hočejo opozoriti cerkveno blast na grehe njenih služabnikov, z namenom, da bi s« odpravilo pohujšanje. Ali hočejo o zgodovinski resnici poučiti ljudi? Kaj šel Ali s« morebiti iz umazanih romanov zve zgodoi vinska resnica, ali taki umazani romani, ul kvarijo domišljijo mladine in na katerih sfli ostajajo pokvarjeni ljudje, res mc-cj^ dati prave izobrazbe in vzgoje. O ne I Tega nar mena tudi svobodmiselni časopisi nimajo. Edini njihov namen je, da bi vzeli ugled vsej duhovščini, da bi izpodkopali vpliv cerkvenih oblasti, da bi odvrnili ljudi ogie(te, ta si so večinoma vsi, ne poslušajte jih! O; resi! o se suženjstva papeške-ja Riira'< T&ko vpijejo. Ce bi jim bilo ta zgodovinsko resnico, uivaj ne gredo pogieoat v igodvino ia rajši prinašajo romane aii pa spise, ki so jih pisali zagri-ieai sovražniki Cerkve? Vsi verno, da je vsak Sove k grešen, da je tudi duhovnik človek. Nikdar ni katoliška cerkev trdila kaj drugega. Ostre kazni Ima predpisane /a ra.j;e grehe, a bo jih napravi duhovnik. Tudi kar so razni slabi papeži v srednjem veku zagrešili, ni prikrivala cerkev. Katoliški zgodovinar Past r je popisal v svojih knjigah življenje raznih papežev in sicer resnično po svoji \esti brez skrivanja, a popisal, kakor je sam rekel, kot sin, ki ga boli, če mora razkrivati napake svoje n.ab-re. >jutro< in njegovi svobodomiselni tovariši pa rajše kakor iz zgodovine, črpajo svojo znanost iz sund-roma-nov in jo servirajo svojim bralcem s hinavsko gesto: Glejte, taka je cerkev in njena duhovščina. Nič dobrega ni na njih. Ne vidijo velikosti katoliške cerkve, svetosti ti-tocev njenih članov, katere ne more za-temniti grešnost in slabost nekaterih služabnikov, ampak šo bolj gotovo priča, da jo Kristus čuva in jo vsled tega ne moro uničiti tudi človeška slabost. Svelohlinsko zavijajo svobodomiseln oči in govorijo o poštenosti, o morali (nravnosti), o pomanjkanju teh med duhovščino. Za glasnike in čuvarje prave čedno:-, t i jmj-stavljnjo sebe t i-I i, ki e raznimi opolzkimi romani in povestmi podžigajo lahkomiselnost in razbrzdauost mladine. »Jutro« ima posebno kot »Dopisovanje«. Sram mora biti poštenega in resnepn človeka, če jo bral. na kakšno živalske naMne so se tu mladi Ijtidj« medsebojno vabili k prijateljstvom, nočnim zabavam, iskali v zakon za tri li ta itd. Svobodomiselni listi, ki zagovarjajo razporoko, ki se vesele vsega, kar se zgodi v kakršnikoli ilržavi, proti katoliški cerkvi, kako bo čisti ti značaji, knjne? M MILO „GAZ£Lft" ODTEHTA PO IVO J 3 MttOZMt KAKOVOSTI w»« cn.tnjurcd.m, cenej«« izuelk«. DOBITE aa V VS&KI TRGOVINI. Dva čevlj. učenca \ »> P,tU"' č*t11' moM«r, Križ, prf TrilČ«, d Položnice w IT. poletje prejmo v prihodnji št. i! ki > Domoljuba« vse cen j. naročniki, ki »o ob novem letu poslali samo delno naročnino na naš list. To položnico, na katero že danes opozarjamo, naj vsak pri-r denarjem vred takoj po prejemu ori.ia na domači pošti. Kdor bi tekom me-s-^ca j !ija 'ic |*>ravnal naročnine, v naslednjem mes r.u ne bo več prejemal »Domoljuba«. d Naročniki v inozemsfvn. ki imajo Se zastanka w "to 1924, prejmejo v prihod-njih p- bne opomine, na katerih bo razviden do!/ni znesek. V lastnem interesu na i vsak novem amerikanskem zn-k>'.'m š> !»--!j otežkočeno in omejeno. Dočim - " i 'i«j moglo iz Jugoslavije i/soliti v Zedinjcne države 0426 oseb, bo sedaj iz-stavijon potni tist samo 735 osebam vsako 'Ho. Izven tega števila so bodo propuščali v Ameriko (Zjedinjene države) samo se pod 18 let stari otroci očeta, ki je že v Ameriki, njegova žena ter duhovniki in vseuči-liški profesorji. (i Poboj med Italijani in Slovenci na >n« i> V n. niiili lašitetra stražnika, po nekaterih >-nv jiih celo dva, nekaj pa jih ranili. Vrši se >.*r.;ga preiskava od obeh strani. V Rel-rradu se govori, da bo Orjttna, ki je baje pri t''m udeležena, razpnščena. d Pisro-i ?-'loven«ev s Francoskega. Lie-vin. junija i-tt'24. Kakor rožice v spotnla-dan- ':em časni razvijajo svoj duh in vonjajo, ena^o se razvija delovanje hikajčnih poštenih katoliških Slovencev. Sami se čudimo, k a' vp'iv ima naše delovanje, ki vabi tukajšnje Slovence, da naj se podajo pod slovensko katoliško zastavo. Ker nismo imeli hikaj dosedaj se nobenega slovenska/a katoliškega društva, zato je bila naša želja, da tudi tukaj ustanovimo Slovensko ' ntoliško društvo sv. Barbare za tukajšnje slovenske rudarje. In tako smo dne 4. maja ustanovili naše slovensko katoliško društvo. Izvolili smo odbor, ki je potrjen do novega lota. Za predsednika je imenovan Vincenc Tu h ta r, ki jo že vodil v Nemčiji slovenska katoliška društva. Za njegovega namestnika je imenovan Blaž Zupančič, kot nekdanji voditelj slovenske katoliške mladinske organizacije v Westfaliji. Za zapisnikarja je iipenovan Rudolf Selič, ki je'žo v Nemčiji v Limfortu ustanovil slovensko katoliško društvo. Za blagajn fčnrja je imenovan Jožef Oblak. Imamo tudi vsak mesen slovensko sv. mašo. Upamo tudi, da pridemo do zastave. Iskrene pozdrave pošiljamo vsem katoliškim društvom v naši domovini, kakor tudi vsem slovenskim katol. društvom v Westfaliji. Vsem naročnikom Domoljuba pa pošiljamo iskrene pozdrave lz daljne Francije. d Dne 28. junija je na zemljedelski vi-soki šoli v Pragi s prav dobrim uspehom položil II. državni-izpit hi bil Imenovan za inženirja g. Matija Absec, sin zavednega in požrtvovalnega našega somišljenika g. Matije Abpnca, posestnika v Mihelji va°si pri Črnomlju. Mlademu inženirju in njegovim stari .še m kar nnjsrčneje čestitamo. d Nenadoma je nntrl dne 20. junija v Ložu ondotni župan in posestnik Jakob Mlakar. Pri spravljanju mrve je stopil na lestvo, pn pade! raz nje ter mrtev obležal. Zadela ga je kap. Pokojni je bil pristaš SLS, pošten mož in zelo vesten in skrben župan. N. v ra. p. d Vlak je povozil v bližini Medvod železniškega delavca Josipa Bečana. Bil je takoj mrtev. Zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. d Požar. Od Sv. Križa pri Litiji nam poročajo: V četrtek 26. t. m. zjutraj se je v Zabrovki vžgalo Trdinovo gospodarsko poslopje ln pogorelo do tal. Sreča je, da 'e bilo brez vetra, sicer bi nastala velikanska nesreča. Kako se je vžgalo, se ne ve; splošna sodba je, da je bila vmes zlobna roka. Politično smo pri nas zelo mirni; imamo tudi samo eno listo. Če ima kdo na ko?a piko pri nas, ga pa kar štemplja z orjun-cem, kar sicer ni lepo, ker po naših lirlfiih ni varno orjuncem nositi svojih kosti. d Samomor. Ker ni mogel dobiti stanovanja se je v Ljubljani ustrelil 29 letni krojaški pomočnik Martin Dvoršak. MED BRATI IN SESTRAMI. Nasilje and sloven. izobraževl. (fruštvl. Kljub iztočni obljubi, ki jo je dal me-scca marca t. 1. ministrski predsednik Mussolini slovenskima poslancema dr. Bet;ed-njaku in dr. Wilfanu, da bodo srnela slovenska izobraževalna društva obnoviti svoja delovanje, so to ni dogodilo. To dni je izdal videmskj prefekt Nencetti odlok, h katerim zavrača vlogo 32 izobraževalnih društev, ki so predložila svoja pravila v pr,trditev. Za naše brate, ki se zavedajo kolikšnega kulturnega in vzgojnega pomena je društveno življenje, je to eden najtežjih udarcev, kar so si jih privoščili nad nesrečnim slovenskim in hrvatskim ljudstvom Muusoli-nijevi oprodje. VOJAŠKE ZADEVE: Koleko vanje vojaških vlo™. Vsako vojaško v!o;;o je kolekovati s kolkom raJ5 dinarjev. Kolek za 20 dinarjev je priložiti samo tedaj, fe prosilec zahteva izdajo posebne pismene rešifr ali pa, čo se proti prvotni rešitvi pritoži. Uradna uverenjn, 8 katerimi županstva potrjujejo, da je dotic-nik služil pri vojakih, no glasom nove na* radbe ministrstva kolkovanja prosta. Oprostitev dijakov letnika 18!» » 1900. Poročali smo že, da so tisti ml«/1«: niči roj. 1899 in 1900, ki bo služili v bivši Avstriji, oproščeni službe v stalnem kadru. Ta oprostitev se je raztegnila tudi na dijake omenjenih letnikov. Seveda morajo % uradnim uverenjem« dokazati, da so rGB služili v bivši Avstriji. Vprašanje: Rojen sem leta 1901 in sem bil leta 1921 oproščen kot hranilec družine. Preskrbovati sem imel očeta, mater in i i 'et starega brata. Sedaj sta mi pa oče in mati umrla; ostala sva z bratom sama. Prevzel sem posestvo, od kalerega plačujem 9 dinarjev davka. Ali imam še pravico do oprostitve? Kako bi bilo z mojo oprostitvijo, če se oženim? F. S. D. Odgovor. Po zakonu o ustrojstvu voj-pke in mornarice imate še vedno pravico do oDrostitve. Tudi ženitev no bo na oprostitvi ničesar izpremenila. Spremembo v družinskih razmerah morate sporočiti potom županstva poveljstvu vojnega okrožja in obenem prosite, ako še niste, da se Vam oprostitev še nadalje prizna. Vprašanje: Služil sem v bivši Avstriji tri leta in v Jugoslaviji na orožni vaji dva meseca. Sem kmetski sin — edinec. Ali bodem po novem vojnem zakonu tudi še dolžan iti na orožno vajo. G. J. B. Odgovor. Novi vojni zakon določa, da se smejo vojaški obvezanci pozivali na vež-bnnj- vsako leto in sicer do 40. leta starosti do 4 tedne na leto; od 40. do 50. leta starosti pa do dva tedna na leto. Vendar se to do sedaj ni dogajalo in upamo, da se tudi v bodoče ne bo. Popolnoma varno nelnlite svoj denar pri v Ljubljani r. x. i o. i. ki se je PRESELILA iz hiSe Uršidinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela ..UNION«. — Hrandne vlog« se obrestujejo z ozirom ra uišlno zneska in odpovedni Jas Varnost za hranilne vlog« je zeio dobra, kor poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela «Union« v Ljubljani. — Vrhutega je niena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš. stavbišč in zendjišč v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lubko tudi po poštnih položnicah. 5881 w FDLlTiCni • 2FSP1SKI &&_m_ p Semič Črešnjice in Vinji vrli.. Poživljamo vse pristaše »Slov. ljudske stranko« v občinah Semič, Črešnjevec in Vinji vrh, da glasujejo pri predsloječih občinskih volitvah samo za sledečo liste: 1. Semič: lista »Slov. ljudske stranke«, 1. skrinjica; lista »Volilci podobčin Šlrekljevec in Pri-bišje«, 5. skrinjica. — II. V i n j i v r h : lista »Slov. ljudske stranke« 3. skrinjica; lista: »Jugoslovanske Kmečke zveze« 4. skrinjica. — III. Črešnjevec: lista »Slov. ljudske stranke« 3. skrinjica. — Vse druge liste so liberalne, naj nosijo to ali drugo ime, ali pa zvezane z liberalnimi. Pokažite, da ste Slovenci in katoličani in držite disciplino kakor pri državnozborskih volitvah. p Političen položaj. Položaj za sedanjo vlado je naravnost neznosen in nevzdržen. Zuto so v Belgradu vladni gospodje zelo nervozni in se neprestano posvetujejo, kaj storiti. Pašič vidi edino rešitev v novih volitvah, ki bi jih vodila seveda on in Pri-bičevič. Toda strasti so tako razburjene, da bi volitve znale prinesti nevaren poboj, ki bi državi vse preje kot koristil. Tega mnenja je menda tudi dvor. Zato ni verjetno, da bi prišlo do volitev. — Kralj je nenadoma poklical Pašiča na Bled. Dasi se je Pašič že dolgo pripravljal, da odide na Bled in zaprosi za volivni mandat, vendar je to pot odlašal, ker je slišal, da dvor ni njegovega mnenja. Da je kralj Pašiča sam poklical, se od nekaterih strani ne razlagajo kot ugodno za vJado in mislijo, da bo Pašič moral odstopiti. No, mi čisto mirno čakamo, zakaj boj nas je utrdil. Drugi narodi so se borili za avtonomije deset-, celo stoletja, in so jo dosegli, nam se hvala Bogu ne bo treba toliko časa, čeprav je ne dobimo še jutri. Vztrajnost zmaga, in pri občinskih volitvah ljudstvo to vztrajnost v polni meri dokazuje. p Radii se iz Moskve poda zopet v London. Med potom ga bodo člani predsedstva Hrvatske seljačke stranke obiskali. p Italijanska vlada je pod pritiskom opozicije radi umora poslanca Matteottija odstopila. Opozicija je sklenila, da ne poj-de v parlament, če vlada ne odstopi in se ne razpusti fašistovska armada. Italijanski orjunci (fašisti) so radi svojih razbojništev v zelo težkem položaju. Italija. V znak protesta proti umoru poslanca Matteotija, o katerem je že zadnji Domoljub obširno poročal, so vse italijanske opozicionalne stranke zapustile parlament in so izjavile, da ne bodo prej sodelovale pri parlamentarnem delu, dokler vlada ne razčisti te tajinstvene afere. V vladino nepristranost v preiskavi ne veruje več niti laška javnost sama. Opozicionalno časopis- ll^ntlbfl sprejmem v trgovino z mešanim bla-U(si2ill\U gom, ki bi obenem pomagala pri hišnih opr. Stan. in brana prosta F. Lobč, Zagradec. Na umoru italijanskega poslanca Matteottija so udeleženi najvišji italijanski vladni krogi. Nekateri so umor naroč.li, drugi pa so ga skušali prikrivati. Gornja slika nam kaže štiri visoke državne uradnike, ki so zapleteni v to afero. Prvi je državni podtajnik v notranjem ministrstvu Aldo Finzi, ki je moral takoj odstopiti. — Drugi je generalni tajnik Marinelli, ki jo zaprt. — Tretji je generalni ravnatelj policije de Bono, ki je bil takoj odstavljen. — Četrti je ravnatelj tiskovnega urada Rossl, ki je istotako zaprt. Vsi so voditelji fašistov (italijanskih orjuncev). je vodi proti vsem povzročiteljem, moralnim in dejanskim, neizprosen boj. Vsem na čelu stoji don Sturzovo (bivši tajnik ital. ljudsko stranke) glasilo »Popolo«. Na dan prihajajo naravnost senzacijonelna odkritja, ki neusmiljeno raikriiiinijcjo fašizem, njegove metodo in njegove pnklstaviteljo. Mussoli-uijeva vlada je zgubila vsako moralno av-torieto tako pred domačo javnostjo, k,>t pr?d celim svetom. Vsesplošno se namreč smatra, da je fašizem odgovoren za to dejanje in da vsled tega ne bo nikdar dopustil, da odkrije samega sebe kot krivca. Iz tega razloga se tudi ne verjame, da se Matteotije-vo truplo še ni našlo, marveč se z vso go-vostjo trdi, da so ga v nekem krematoriju (sežigališče mrtvecev) upepelili. Fašistični režim nima več toliko sile v sebi, da bi kaznoval svoje lastno pristaše. Fašistom je več do strankinega ugleda, kakor pa do pravice, po kateri zaman hrepeni pošteno ital. ljudstvo. — Ital. ljudska stranka si je izvolila za svojega glavnega tajnika poslanca De Gasperia, ki je doma iz Trentina in je bi! poslanec že v avstrijskemu državnemu zboru na Dunaju. Ko je Italija Trentin okupirala, jo De Gasperia vstopil v ital. ljrd-sko stranko in je bil na njeni listi izvoljen tudi v rimsko zbornico, kjer si je kmalu pridobil tolikšen ugled, da si ca jo stranka izbrala ob priiiki novega parlamentarnega zasedanja za načelnika svojega parlrnen-tarnega kluba. Ital. ljudska stranka se vedno bolj krepi, ker so ital. katoličani uvideli, da bo Mussolini (in tudi drugi) samo toliko računali s katoličani, kolikor bo čutil moč politične organizacije katoličanov. Tisti bivši pristaši ital. ljudske stranke, ki so so pridružili fašizmu, meneč, da s tem koristijo katolicizmu, se danes bridko kesajo in se jim že dobro otepa, da so se dali zapeljati in da so oslabili svojo pravo politično organizacijo. Ilerriot ia Makdonrld. Med najveielej-še evropske politične dogodke pret. tedna lahko štejemo dvodneven razgovor ministrskih predsednikov Francije in Anglije v Chequer«u na Angleškem. Tukaj sta se sestala Herrict in Maccionaid, da se pomenita, kako bi se dalo na podlagi socialne pravičnosti pomiriti razburkano Evropo. Anglija želi, da Belgija in Francija zapusti Porurje, da se vzpostavi gospodarska, finančna iu prometna enotnost Nemčije. Francija j ; utrpela v svetovni vojni na svojem ozemlju ogromno škodo, razen tega pa se jo skoro do viata zadolžila v Angliji in Ameriki. Brez nemške vojne odškodnine Francija ne bo mogla urediti Rvojega gospodarstva. Nemčija pa nasprotno brez Porurja, svoje Industrijske centrale, ne more izpolniti svojih vojnoodškodninskih obveznosti. Danes vodi Nemčijo dr. Marx, odličen član nem. kato!.. politične organizacije (centnim), ki je pripravljen sprejeti vse dolžnosti, ki zadenejo Nemčijo. 0 vseh teh perečih zadevah fita se razgovarjala odlična diplomata Her-riot in Macdortald. Sklenila sta, da hočeta tudi še nadalje vzajemno sodelovati skupno z Belgijo, Italijo in ostalimi državami za ureditev Evrope. Sporazumela sta se tudi, da se sklice sredi julija v Londonu širša konferenca, na kateri so bo v večjem vse to razpravljalo. Če f« jima bodo načrti posrečili, obstoji veliko upanje, da bo strašna povojna kriza sveta srečno premagana in da bo odstranjena vojna nevarnost. VKHPOLJE PRI MORAVČAH. Dne IS. junija tjulraj po ar. maši uno imeli tu javon političen sliod. Poročal je tajnik SLS g. Ga-brovšek. iiuzkriukal je delo liberalne, radikalno in samostojno stranke, ki so »i vse edine v tem, da fcočejo 3e nadalje slovenskega kmeta driati v een-tr.ilizinn. To peskiii&j« doseči »lasti potom tiska, f ele vagone breiverske »Domovine« roma vsak dan brezplačno po .Sloveniji, da sostruplja ljudstvo. foda ljudstva j« spoznalo to Judeievo delo iz-dajaleev slov. naroda in >l)om»vina< roma v koših r ogenj. Ker se jim t« ni posrečilo doseči potom tisk«, ko ustanovili po vseh vetjih krajih Slovenije bojno društvo Orjuno, ki hoče z revolverjem v roki ljudstvo vpreči po liberalni jnrm. Toda tudi to se jim no bo posrečilo, ker ljudstvo dobre ve, da jo »din« sumanprava, kakor jo hoče izvesti SLS, njegova re^itsv. Hiod je potekel mirno, samo prestali po reicm kanmiSkem okraju znani kovač Frane Kokalj iz Vrhp»ljn z nekaterimi svojimi pristaši je skušal z ;>ar nero*ai«to>i spraviti g. govornika v zadrego, a i riti mu jc iz Ufotiljesja dobro stvar pojasnil. Ko fu In ni nehal I: pati, mu je govornik trikrat zskliral »larnikr. O. K e kal j, na vas jo. da so operete tejzra častnega priimka, »irer vam n^tase ta madeš za voda« vtisnjen. Dne 29. jnnija pa bomo ruto slaino iu «biRS »dali krogli«) v Skrinji*« SI.S, ki edina govaijs Rr.aeupravo slovenskega ljudstva. Naša Skrinji« ho druga. fZ RESNICK. Ilnja zaradi volitev pri n&s ni bilo, ker tmt vsi laLci zavedaj in prepričani, kdo je naš resnični prijate.j, da »mo postavili le h«to SLS. — Pred kratkim »mo imeli birm«. Lepo smo sprejeli šega vladiko in mu dokazali, da prihaja mod ndajie in vem« svoje oveiee. A tndi ialartne degodko Ti moramo sporočati. drajl »Deaaoijnhcf. Neizprosna bela remi tudi 1111.1 ni prisaRnsala. Lgrahila je med drugimi ta-četkvu pomladi tud; Marijo Papler, teno znaaeja posestnika in go«tii»i6»rjo. Bila je to skromna, blaga 'tu a ter ilata mati svojim otrokom. Vsi, ki so j« poznali, so jo ljubili in spoštovali. To jc pričal tndi nien pogreb, ki jc Ml tako lep, da »e pri i, is ne vidi kmalu takega. Predobro mater p<>-prciajo tlnsti njeni domači, ki se še sedaj ne ine-reje utalažiti. Na ujelicm, rfa.iraviu, še svežem p- ba, te nasajene RajlsBŠe rvetke — znak otroške l,ii''je:»i in n.lanosti. 1 al, da le prerauo umirajo tako vzglodio ieisc m blagu matere I GORJE PRI BLEDU. Vnedeljo 22. jnnija Kino tn pokopali nosen Lutka Matevža Brejcant, p. d. tadrarja, ki ji) umrl na praznik presv. Peš njo ca Te-iesa, Pokojni je bil niar 71 let Ves f*s svo-jepa delovanju je bil zvest pristaš SLS in nj-.n trden strber. Bil jc naročnik »Domoljubov« od poeetka ter iiRjstarejSI član per jansiicjra »Bralnega društva«. Poles v«!ik«> iiinožlf-a ljudstva ga je spremilo na jusdaji pot,i Iiraluo društvo z zastavo, pevski zbor pa j« /;tp«l lepe in itinljiv« žalostinke na g-robn fivojeca zvestega in najstarejšega člana. Svetiia mu večna lnč. IjESE. Vnedeljo 25. maj« t. i. je izbruhnil eg-enj po krivdi nekega laulka od 4—5 let starega pri posestniku Igsariju Paplcrju v Lešah. Požar je nnifil dvema gospodarjema gospodarska poslopja "!nvi M. Ahf-in pohištvo. Cela vos, ki Slcjo ck-rogln 50 storilk in cerkev je bila v veliki ne.va.r-riOati. I'a rejil nas Jo IJeg s pomočjo gasih-sv, ki so bili domači i dver.ia brizgalu:ima hitro ua licu ffiesfa. Društvo iz Begunj je bilo čudovito hflro tn-kki T pomoč. Gaulei iz Tržiča to prihiteli r, motarnn brlzgalno. Pa ni bilo mogoče tulto težko brizg,'ilno r.a liro mesta prij.cljHti rodi potirtu občinsko roste. s hvaležnim «rrem izrekamo vsi varani vsem omenjenim gasilnim društvom srčno t»hva!o ia njihovo veliko požrtvovalnost, Zavaro-vAii! so bili vsi pri Vzajemni savarovalnlei v Ljubljani, ali ial premalo, firej »saiega odbitka se jim Je lavarovtlnina pošteno Izplačala. Tem polom » ji vsi jahvaiimo ln priporočamo vsakemu to imi. rovalniro. Svoji k svojimi PODGORJE PRI KAMNIKU,' Pri nas to liberalci pokazali pri občinskih to. Jitviih vso z&hrbtnost. Naši »o bili dogovorjeni □jiuii ia eno listo, da ne bi bilo volitev. Zadnji tre-na^k pa so vioiiii oni še podobno listo. Z» tn hi! musčino so bili tudi pošteno tepeni. Pri volitvah so dobili t«!ih 6 glasov ia nobenega odbornika m svojo listo. Na-;* lista je dobila 84 glasov. Tako so Podgorje »vuriio, da se liberalcem nikoli nc SI11C zaspati, so pa tudi zgled, kako je treba te hinano nabunkati. KOSTANJEVICA. V nedeljo 29, junija je imel občinski odbor zadnjo sejo pied volitvacd. 2ap*n je omenil, ds je EEdan;i odbor skrbjo fa pravilno deloval, četudi ti prav vsaltotnu nr.trejjcl, ker te^a nihče r« a.rre. — Kes se mora priženit, da «e je r taiafii letih veliko storilo v korist občine. Več potov io je uredilo, vendar rc 6e vsi. Lepo se je popravila občinska hiša. Plačali co se prav vsi dolgovi, Ur jih jc irrela občina še iz prejšnjih časov, med tcai tudi do!^ i.a občinf.ko luar.iinico ln za iolo, ki '.toji žs 18 let. Teko da ob oovetn letu občina ri ir.ic!a čisto nobenega do?ga več In vrhtetfa Se n:d 12 tlsoc krou prihianferejja denarja v blagajni. Za vse te velike izdatke ter ca vzdrževanfe piioru ir. pa srao davkop-aševtlci }« malo pii-no- vali. ObciEske naklade se r.iso iJč povijale. Na. sprotno le zriial jih je icdanji odbor od 120 n« 119 oilstothev. Za le'oČn;e leto pa is>amo e'čilskih doltiod c*lo mm« 59 odstotkov. Prihodi!« ;« si -iaaja vcr.ira občinskega odbora Ir.knla večiro. ma od ttsiih, ki dclr.jo večje dobičke, in tam, k>i plača nivadno le (Liti, !;i sam heče, najvci pi užitnini na alkoholne pijnče. To ja fotovo hrlj pravično kqkor pa nsla^ati davke nboilemu bai-tarpi aii tuc'1 prer (,žr spo^arljo movfe Krre£;;o zveze. Sicer so DS'n iS r:ki krog novefa lc(a zagnali vci:k tnra po c'?firi in begali ljudi s novicami, ir.ed dra^ial da co mora odstaviti občinski tejn-k «li celo ra->-pustiti odbor. Petem se jc ra pokazalo, k»ko ie bi'o tisto pra'no, in da ofcčinrko gospoda-stre U vsaj 29 let ni Hlo v tako dobrem lianjii r,a!-or sedaj. Po novem letu so pa lo IcpSi uspehi U e-ralco ie slrhl, če:, u bedo jr.ipaastvu to'iki pri-hia^ki. — K.-.lo pa bi bilo pr.ie-n, le ti in h-pana Izvolili ea prbr.er onega, ki je že ra tol'!o ot'reio prcr-lrrbel til-c kole, da (e bilo me-I r-cltaj ne d 68 koli sseo is dobrih? Vse osiale |e tveral vuli aaroj In prcsliibeti d:-u^e. In tis^e^s no-e-»vajo HVcralci It an ofeenjnfli da a o tcdl v Kostanjevici toMko knnirn')« cl:rir.jfco hI redi tf^'"'" 2Bpar>stvo v trke, <:t«i se brezplačno sa kaj trudil. Mož spro-miaia ivoje pnlitif.no prepričanje kakor kamolijon svojo barvo. Pred vojao pristal vladajoče »olov. ljudske stranke« in na njenem programu izvoljen zn žuoaiia Med vojno, ko je vladala vojaška oblast, njen "najviietojSi iu uajpo!;«rncjš! rekvisitor živine — »,ii (eni delu se je t sit o odlikoval, da mu b»,io kmstje celega nkraja obranili trajen spomin. — Ko je »vladala SKS, je postal njen priganja« in po nj»!il milosti okrajni ekonom. A kaj za to, njemu jo nesle mesečno lepe denaren — na račtiu davko-pld.6«ralccv. Ko je bil reduciran, so jn zsoel sliiiiti okoli poslanca NemonMa ter pri »klerikainik županih in župnikih moledovati, naj mu s svejfeui podpisi pomagajo sopet na stolček okrajnega ekeaama. Povsod je hlioil lojalnost w» r.ri tem največjo zaslugo naj gospod svetnik, »upiik Pokom Toda tndi žalostne novice iu«rnm »poročati, Neizprtsna bela žena jo našla t«di pot v »aao vas in je iztrgala iz naše srede v z«čeiku Pomladi med drugim tndi Marijo Papicr, ženo sna- peieataika i« gostilniterja. Bila jo lo skromna, Jih* žena ter »lata mati s rojim otrokom. Vsi, ki so 1» Psznali, sn jo ljnbili in spobtovali. To je pričal "J«ii pegrob, bi je bil tako lep, dn ga v Resnici ne Ji«ime kmalu takega. Njeni domači Se vodno silno "Injojo po njej iu so no morejo u tolažiti. Na nje-j1«8", dasiravno svežem grobu, pa so uaiajeue naj- cvetke — znak otroiko ljubezni in udanosli. "cs> prekmalu umirajo tuku dobre in blago matere! se bo nabralo v našem kotu zopet kaj novie, •o vnovič oglasimo pri tebi, dragi »Domoljub«. CATE2 OB SAVI. Pri nu imamo čisto po nepotrebnem tri list« *« občinsko volitve. Občinsko gospodarsko, Narodno sorijal-jo In listo Slo». ljudske stranke. Župan, kl Je sicer samostojne!, je sestavil p«~ Steno koLipromisau listo, s kolero je bil vsak pošten občan zadovoljen, lista j» bila podpisana in t« glavarst'« predložena. Kandidati Slov ljudske strani.« sv jo podpisali samo pod pogojem, če n« bo za njih hrbtom vložena Se kakšna druga, liberalna lista. Ali našernn liberalnemu Matijatu žilica ni dala miru, ker je imela Slor. ljudska stranka na kompromisni liatl 2 tretjini odbornikov; nahiijskal je lantaliua sorodnika, naj Bust&Ti še on na tiliem eno liberalno lista, ln res, fant je šel po občini nabirat kandidate za liberalno Narodno socijalno listo. Dobil je lo z lažjo in ivijačo ljudi, ki so še inu na kandidatno listo podpisali Pa kaj jim pomaga, k« je pa vmes polovico takih, ki so pristaši Slovenske ljudske stranke, in bodo tudi tako volili; s tem naj bodota I. Iiožar in Ciruski prepričana. Naš Matija je imel tale načrt: Na kompromisni listi nas je samostojnih liberalcev vpisanih na prvem mesta šest; če nam bo sreča miia, dobimo še na Narodno socijalni IMi najmanj 4 odbornike, tako nas pride eentralistov v odbor 10, in večina jn naša. Ali Matija so je zaenkrat ureza!, ker je dolal račun brez kremarju. Ko smo zvedeli, kaj s» kuje sa našim hrbtom, smo preklicali 23 podpisov ua kompromisni listi ter sestavili svojo listo Slov. ljudske stranko. Volileil 11. julija vsi na volišče, komur je pri srcu rMitaunmija Slovenije in občine, Komur j« pa pri srcu centralizem ta pa naj voli liberalce. Naša občina mora pokazati, da stoji vedno trdno E". braniku za avtoneinijo Slovenijo in slovenskih občin. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Na binkoštni pondeljek je bilo običajno žcajna nje n« Gorjancih pri bv. MiLlavžu Toliko ljudi od vseh krajev žo doUo ni videl sv. Miklavž. Med rt. maš-o je Bvirala godba orlovskega odseka v St. Jerneju, kar je slovesnost še bolj povečalo. Augu-sta mesena pa obeta hiti adelešba še večja. 'Takrat pridejo tudi gosedje ii Hrvatsko v večjem številu. Splo&ia ž.-lja romarjev je bila, dn začnemo zbirati za prepotreŽen zven. Tudi bratje iz Hrvatsko so obljubili znatne svote. — V soboto 21. junija na KaJ in« Je pa tega treba bilo —--€ saj snm mo povedali, da bo komaj še list« sestavil. In resi Lista ni bila popolna. Manjkalo je onega na nji. Ujeli so pa na njo vse, kar so Je le dalo. Poznamo vas pa itak slabostnjuož« v»el Ko so pa odprli srednjo skrinjico, se j« iz nje viiulo 315 kugeie (19 odb.). Tak« zmaguje samo krščanska, praviroljfcuau, t-.vlouo-mistična SLS v Cerkljah na Gorenjskem. Jasnol ln tretja skrinjica »Nove ljndske stranke« jo vsebovala 48 kugele (3 odb.). Ta. kl je pričakovala največ, pa dobi najmanj. Zakaj? Zato, ker nI d«-lala oči to. Nabrala je za svojo li«to 50 podpisov, češ da so tudi oni načel kakor SLS in da sam« zaradi krajevnih razmer sestavljajo noro listo. K c se je pa bilo treba jasno izraziti in javno priznati icr s svojimi podpisi to po'trditi, pa tega niso hoteli storiti. Taks je postalo popolnoma jasno, r katera tabor silijo. Volile! so za to ivedell še • pravem času. Zato tak supeht RAKA. Nič dopisov od nas! Zakaj ne? Na3 znani dopisnik »lepe Domovine« jo zagriuel, da je vsak noš korak zastonj,----pa jo vsem zaprl sapo. Voudar pa na tihom povemo, pa za gotovo, da od Kttriueaih samostojnih liberalcev v «0 ospodorskl stranki« nihče ne pride v občinski odbor, ker s« ga Tomažinov ata — star maček, kakor so se sami imensvali — strašno polomili. Pomagal jim ja ret r.arouui poslanec Junkarjev Franci in vsi boljši Kake, bomo poročali po volitvah. Imamo pa io vseeno tri kandidatne liste. Vodita jih Mlakar komunist, in FiUun radikalisL Torej na svidenj« v torek 8. julija — mi vsi seveda pri drugi skrinjici, katero bo čuval naš načelnik Mat. Cerni& IZ SELC NAD ŠKOFJO LOKO. Pri zadnjih občinskih volitvah Je dobila SLS dva odbornika več kakor prej, napredni blok liberalcev, samostojnežev, socialistov ia komunistov pa enega manj. Pa napiše nekdo v »Jutroc, da je poraz SLS tako občuten, da s&mo en sunek ur dostuje, da sa »ruši največja klerikalna trdnjav«. Menda ja ni tega napisal kok učitelj, ki nči mU-dio« računstva?! Dopisovtvee tndi gotovo ni bil pr! kaplanski pridigi, ker ni bila v nobenem stika z občinskimi volitvami, kakor s« mu dozdova. D« laže v »Jutru«, jo jasno iz teta. ko piš« v istem dopisa, da niti eden otrok ni dobil «a prvo «r. obhajilo p«>d«Uice v spomin, dočim so dobili prra-obhajanci bakovšVe ia podbevške šole ne Bam« podobic ampak lopo slik« v spomin. Kar s« tič« protidržavnih listkov, naj JU dopisnik zbere ia izroči politični oblasti, ki b« te znala obrafainail s tistimi, ki so jih delili. Dopisnik konča: »K&m plovemo?! Da v resnici, kam plovemo, k« se Uoč« narod vzgajati i lažjo?! KRŠKO. V nedeljo 6. jnllja bomo imeli v naši občini, v katero upadajo Loskovee in Sv. Peter, občinske volitve. Dosedaj so v tej občini šarili združen! 11. beralei in samostojneži. Od nedeljo naprej bo p« v tej največji kmetski občini vihrala zastava Slovenska ljudske stranko, če ie bodo naši pristali le koliS-kaj volitev udeležili. Skrinjiea SLS (K Z) je druga. Ali boste morda pustili, rta Vam b« v občini kamandiralo 120 krških liberalcev, kakor jo bil« to dosedaj? Te sramoto kmetje n« smelo ia ne bosto pripustili. Ali ni sramota, da razpolagaj« s uiaogimi milijoni kmetijskega deaarja pri krskl hranilnici — krški liberalni trgovci in njih liberalni pristaši? Za kmete pri tej hranilnici, kjer leži sam« kmetski denar, ni denarja, poč pa »a vs« liberalce. V nedeljo vsi na voliš?« za drugo skri-njioo. Samestojnoži so dosedaj podpirali krške liberalce ln jih bodo ludi v bodože, ker so oboji onakl. Zapomnite si to: liberalci pojdojo vsi na veliš««, ker jim gre v prvi vrsti za deaar. Kdor od naših o sta no dorna, bo pomagal liberalcem. Kate v nedeljo (J. julija vnl naši na volišč« ia drugo skrinjic«. sa. se imeni.)« lina rajava kotenin«, Izdelana h na^ boljšegr. ameriškega bombaža. — Po trikratne« pr.anju poatane snežno bela. V zolojjl pri Ljubljana, Mestni trg JA> V IZ OBČINE KRŠKO. V nedeljo 6. 1. in. imamo občinske volitve. Zadnjo nedeljo nas je obiskal g. poslanec Sušnik. Bil jo pri Sv. Duhu in na Raki. Na obeh shodili je bil tudi razgovor o važnosti občinskih volitev ua vse strani, za nas pa zlasti z gospodarskega stališča. Slišali smo tudi tole: V Krškem je močna »ob-iinska hranilnica«, kje je naložen ponajvoč kmečki denar. In to so visoke svote! In kaj so dogaja tiun te dve leti? Ce pride kmet prosit posojila, ga ne dobi! Gospodje liberalci v Krškem — iu to velja tudi za drugo »okraiuo posojilnico«, ki jo v mestu Krško, — ti gospodje dajo raje denar bankam in trgovcem, da dobe večjo procente in da jo potem dobiček večji. In gospodje liberalci, do sedaj občin-»ki odborniki v občini Krško, dobro vedo, kaj se godi. Dosedanji občinski odbor, ki jo gospodar np.d občinsko hranilnico, ni genil z mezincem, da bi se denar v resnici dajal tistim, odkoder je prišel, namreč kmetom. Taka je velika ljubezen liberaieev do nas kmetov, ki danes vsled groznih davkov lezemo v dolgove, da nam še posoditi nočejo. — Hodili smo drugam po posojila kot n. pr. na Rako. Raška ]>o-•ojilnica je razmeroma malima, a vendar je v teh današnjih stiskah zadnjega časa kmetom dala posojil 370.000 Din. Celo v Urški občini (pri .Sv. Ditbtt) kjer so 3 hranilnice, ima nad 100.000 Din. < e bi Kaška posojilnica ta denar naložila v banko po 15 u' še več procentov. kakor delajo v Tcrških, bi od- Avstrijskj zvezni kancler Sei|)i, kj je bil napaden in je sedaj ozdravel. korniki imeli kaj deliti. Kje bi potem ubogi kinet iobil potrebno posojilo? — Nikjer! Zadrgnili bi ga usebni oderuhi ob prvi nezgodi. Drugi slučaj, na katerem bomo pokazali veliko ljubezen liberalcev do kmeta, bodi ta-Ie: Leta 1022 je sklenil krški občinski odbor, da naj se popravi občinska cesta Leskovcc—Raka. »Modro* «o razdelilii stroške takole: domača občina (predvsem io seveda mislili gg. krški liberalci nase) naj plača Sest šestnajstin, občina Raku sedem šestnajstin in »bčina Cerklje tri šestnajstine. — Torej občina Krško bi pri tein največ — ozir. recimo — gg. liberalci bi pri tem najbolj profitirali! Bivši raški jnpan Sribar jo menda iz prevelikega rešpekta do krških »gospodov« odbornikov ta sklep podpisal. Odobrili so ga tudi odborniki SKS. Vsi po imeli dosedaj večino. Toda mož-jo Kmečke zveze, dasi v manjšini so" nastopili tako odločno, da so vso te liberalne sklepe razbili, ln celo gradbena direkcija, ki je žugala s prisilno naklado in razpustom odbora, je morala odjenjati — župan pa je odstopil. Pri volitvah 8. julija bodo »odstopili« tudi vsi odborniki SKS s starim Mačkom vred, in stara liberalna trdnjava Raka so bo razsula v razvaline. Cerkljan-»ki občinski odbor, obstoječ po večini iz »neumnih« pristašev Kmečko zveze (samo župana imajo malo bolj »gosposkega««), je pa rekel: Kdor jo podpisal, te naj plačal Kmetje! Verjemite: Dokler bodo go- n' »podarili nad vami liberalci, toliko časa boste imeli samo rive pravici in sicer: molčati in plačevati! — Sedaj je pa čas, da daste liberalcem sloves! Vrzite vsi sedaj pri volitvah krogljieo v skrinjico SLS ozir. Kmntsko zveze! — To bti dobro m vas, a slabo bo za krško gospodo! Kmetje, pokažite, da smo liberalcev siti!! Kmečka zveza, v boj za našo pravdo! SKOPJA. LOKA. 2o petek pred Vidovim dnem je bil za naše liberalce Vidovdan: Videli so kaj so, ozir. kaj niso. A tudi mi smo videli, kaj niso, vemo pa, kaj so: agitatorji, ki podkupujejo na debelo, pa jim ne uspe; prevajanfi, ki varajo sebe; domišljavci, ki so že župana določili, pa so šo enega odbornika izgubili; dobičkarji, ki bi še radi dobiček iz nas, |'.a ue računajo na izgubo; bogataši, ki ne vedo kam z »JD8-arskimi cekini« ia jih trackajo v plakate; bo kul-turonosči, ki r- pesmimi Pestoinikovo sorie agitira-jo sebi v škodo. Čez noč je bila Loka pisana v rdečih, rumenih in plavih plakatih, šo bolj kot so pisane hlače »neumnega Avgusta« v cirkusu, katerega hočejo naši naprednjaki na vsak način predstavljati. No, pa naj ga, če imajo veselje in naj za največji tragični smeh deklamirajo svoje pesmi, ki so jih nabili na zidove s »hov, hov, hev« na župana in no. kapucine. Naš epilog pa bi jim rad zapel drugo pesem, ker že hočejo »pesniškega« boja in želimo, (la so je sokolski naraščaj nauči na pamet in prednaša. svojim očetom: Hov, hov, hov — je lijclo z zidov za vaS volivni lov: •nJDS jo druga!« — Ej, ali vas je kuga? Rte zlezli pod pokrov? Utihnili s :.hov, Uov«! Hov, hov, liov! .*&upan< je lep nantov, mehak je stol njegov je mislil Šoiž iu Rudi. Tri leta kar za pudt! Tam boš županovov, zavijal v akt s ::!iov, liov. i Hov, hov, hov! Denarja pa gotov io šlo za par zvonov. Saj mazal na vso moč plakate celo noč je Bine Stiicmanov in pel kot zna: hov, hov! Hov, hov, hov! .loj, to je lilerčkov šlo in pa golažovl ■loi, Tfašman, Komntar, je žal vam /.a denar, ki kupil ni glasov? Kop zeva zdaj: hov, hov! Hov, hov, hov! Rodil r>e pesnik nov jo Loki v blagoslov Pesmar, veš: v uh me piS, ne kuj nain takih vi ž, preplehek je njihov kov, zveni le: hov, hov, hov! Kov, hov, hov! veste — jo lajež psov. Za pse je zakon nov: na smrček torbico, za vrat pa ketnico, župan pa vas bo gnov! Potem pa le: hov, hov I RIBNICA. Na kresni dan sem bil v Ribnici na sejmu. Ker je lilo kakor iz škafa, sem stopil v »parlament«, da zopet kakšno izvem. Zelo so se liberalci bahali, kako kako bodo sijajno zmagali, češ da je Klavs dobil že 237 podpisov za liberalno stranko. Eden jo pa Ie skomizgnil z rameni, čpš da .i podpisi ne bodo držali, lscr je Klavs . -d tedaj na Bregu ljudi le s tein slepil, da naj so podpišejo tisti, ki hočejo iti v Kanado. Pa sem si mislil: No, v Kanado pa Ribničani že no bodo šli volit; če so se podpisali za Kanado, se pa niso ra volitve. Ribničani so pre-kunštni, da bi Klavsu nasedli na tak lim, saj jih poznam. Ti podpisi no veljajo nič! Pa so je zopet iz kota oglasil raskav glas bivšega ribniškega mesarja, ki acm ga slišal žo zadnjič preklinjati po »parlamentu«: »Kaj boš, hudič, i delavci! D(;|r.vco treba vse pobeslti na laterne! Delavco treba ij. stradati in potisniti na kolena, potem nas |,i)(j0 kruha prosili; mi pa jim ga bomo dali, kolikor iiia ga bomo mi hoteli!« Primaruha, sem dejal, (i( i0 pa ie pregroba! Pa menda vendar ne bo kal; de-lavec v Ribnici tako nezaveden, da bi posodil kro». ijico kakemu liberalnemu kapitalistu! Dajte si t« delavci, dobro zapomniti, pa se drugim to povejte! — Potem sem pa še eno dobro slišal. Ta pa je od ribniškega Poljanca, ki jo dejal: »Kaj bodo kme-tjo, ki so razven dekana in Grebcuca sami butcih Sicer sem bil vosel, da je vsaj dekana in Grebcnca pohvalil, ainpak mislil sem si, "ali tudi na shodih tako nazivlja kmeto ali kali? Kaj bo pa rekel go-renjski kmet Antonovec, ki tako verno pobira sto-pinje za Poljancein? Vidite, takale politiko delajo nekateri siti ribniški trgovci v »parlamentu«, pa v »baru«, pa pri Ulčarjn. Ljudje jim pa denar zna. šajo! Pa sem tudislišal. da jim ga ne bodo več. Tako jc tudi čisto prav. Zato pa tudi pri prihodnjih volitvah noben pameten lunct, delavec iu obrtnik ue bo spustil krogljieo v liberalno skriu.jim, ki si bo prav gotovo nadela kako izmišljeno ime, ker so svojega pravega imena sramuje, ampak jo bo vrgel v skrinjico slovensko ljudske stranke?, ker samo ta pozna vse težave in bremena delavnih ?li-jcv. Kakšni gospodarji bi bili liberalci v ohiuj, pa jasno priča tista stavba proti kolodvoru, ki im milijone, ki hi jih liberalci radi izpipali iz kmcčkfli žepov. Jaz sem si tisto stavbo ogledal, ko sem šol s sejma na kolodvor naj se tudi vsak volilcc prav »andohtljivo« vanjo ozre, pa bo takoj vedel, kam naj vrže svojo krogljieo. Dumiui, morilec poslanca Matteotija. ŠENT JERNEJ NA DOLENJSKEM. Naši samostojneži in komunisti v »kmetsko-delavski« zmesi pod Valclovim klobukom govore samo o »zaluranctn« gospodarstvu »klerikalnega* občinskega odbora. Ker no vedo druzega povedati, glodajo vedno stare kosti, ki so brez pomena. £<» napravili ga.llui dem, kj«r M imel av«i« prostor« tudi Sokol Ul p« cmlo prej«-»Ua Orjuna? In t* na ttroitk« rsek občanov! Ii "ni zuano •« ta.mo»t«Jnolii hoteli, da bi naj učiš "Ml"* plačevala razsvetljav« i«. Jeruelceun? nmr Kajne, kmet 1« delarot ter ogleda Vale! T« bi bilo p» pravične in nepristranske! Samostojneži >• tu.ii zaletavajo v duhovnike, zlati ti kapiane. Ml pa vemo, da vsak najslabši kaplan vol dela In truda opravi » enem leta, kakor kak liberalen trgovec, ii | c ji« ua suhem sedi ia i našim denarjem bo-rati. — Somišljeniki edino prave ljudske strank« glir Dno 14, julija vsi na volišč«! Naša skrinjica bo prva. SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Na dopis KmeL list* it. Ž5. to-le: Naifel-nfka sokola, Fr. Coiariča, poziv&iu jaz, naj so javi pri meni v mojem stanovanju, in ae bova glede dopisa v »Domoljuba« St 23. in glede njegovega dopisa pošte.no pogovorita tn ai posedala U oči v oči. Tako, Če bože S« kaj vee zvedeti v svojo »Čast«. Naj n« pifta o kakšnem niasin na glavi drugih, ker ga ima sam toliko, da s« mu cedi doli do pet Toliko! Vo« govoriti jo pod mojo častjo. Glede dopisa v »Kmet listu« Si. 22. pa dopisnika pozivam, nnj javi tudi on svoje ime in o cclem dvonmnem č!a.nku se bova Se midva pogovorila pred sodiščem. Urednika lista bo ie itak nekdo drugi tožil, č« ramrei f.o ul. Upiun.-da to stori v prihodnjem Kmet. listu, če ni stra5:opetec v zajčji koži, kaj- bomo že sporočili. Začeli sle vi, posledic« pripišite sebi! Vidi se pa v vseh dopisih, kakšne p«jn>>» taia svetokriiki liberalec o pobratimstvu od Kodrita do Hrovata doli. Upam. da me bodo razumeli. Ravnokar izvemo, da n/ts jc obiskal znani Pucelj iz Vel. Lašč. Kakšna bo bl&mttž* njegova, pa prihodnjič. Kiiar, kaplan. HMAR.IETA PRI NOVEM MBSTll. Nosilec Žerjavov« volilne listo očita v liberalni, brezverski »Domovini« klerikalnim činiteljem, to Je voditeljem, da ffa, kqkor rravil« »odSčipujojo na domači zemlji«. Gospod Karlovšek, kar povejte odkrito kdo vjts odščipuje. Ali niste morda ravno ri tisti, ki ste prejeli že mnogo dobrega — posojilnim, Kmetijsko druStvo itd. Kar se pa ti'*« Snepsa, ko ste sestavljali listo naj vam r^adostnje sledeč«: Ali niste šnops ponujali našomn pristašu Jegliču, Češ, na en stan pri samo, da bog monl podpisal ln i menoj volil. Značnjni mož pa vam je dal nos. Ali niste rekli nekaterim možem, kri katerih st« lovili podpise, da st« z isto stranko kakor K. /upnik; pri fantih iz Dolenje vasi sto pa jtgiiiraii zoper farie. Ali ni to goljufija? 8 takim ravnanjem in početjem, si sami kra-detc, čast in poštenje, kar v svoji nespameti oeiinte unin. Se nekaj o vaših zvezah i Žer» javovim zastopnikom Lenarčičem. Zastonj so trudite, da bi utajili t« zveze; waj st« s&mi postali v župnišče njegov dopis, kjer vas po-Mrnvlja z llberalno-orjunsklm pozdravom, h v o vam dokazov. Če rabite Se kaj. pa m »S»« t Domoljub, t« J.1 vedeli, kdo d« j* To Jo bil«. pr*d volitvami Kaj pa tedaj, po volitvsfcf S«d«J, po volitvah pa nišo >Jutro< št. 148 da J« 0«f>nditrnk» Usta demokratsko-samostojna. Ali »to kaj bo >.!«-tro< ogorčeni, ker jo prineslo tako neznansko j>)»inč»-ne.... Slišati po jo nekaj drugega. Vi sto rekli eh neki priliki, da bo dobro takrat, ka dubo»niki ioi no bodo smeli učiti krščanskega nauka v tuli. 8 tem naravnost nek&toliškira Vašim nuzorotn, ki odreka Cerkvi ono njeuiii najvišjih pravie In dolžnosti, je moje stališč« do Vas jasno, ln zagotavljani Vat, da s« bom potrudil po svojih najboljših uio čeh, do bo jasno tudi vsakemu v mu*! turi, kdor hoče biti ie pravi katoliški kristjan. To smatram s« svojo duhovniško dolžnost in čast. — Jožef Stupiea, kaplan. SMIHRL. Dne 16, 17. ia 18. junija se je vršila v samostanski šoli razstava ženskih ročnih del ir, kar ttuo prvi« i vesoljem opazili, rnastav* glinastih Izdelkov. Sploino je vladalo velike taninianje tt, ra»-stavo iu so te j« udeleiili vsi obnlieaui, zlasti f<-ojo zlato poroko v krogu svoj« družine in prijateljev, zajedoo se je poručil njun slu Tinke Kotar i nevesto Franjico Toporiš >Mesnik«vo< b Srednjo vasi. Jubilantoma je bil starešina očetov brat Praae Rotor, tet* pa njegov« iena Uršula — oba starčka sta le tudi 1. 1921 slovesno praznoval« s tvojo zlato poroko. Vsa slavno« cerkven«, kakor gostovanje je potekla v najlnpše.K rodu in veselem razpoloženju. Oba para zlateporočeneev sta vrli krščanski družtal. Bog ja živi še mnogo let. Bog živi tndl mladi par, katerim želimo, d« bi v istoiu krščanskem duhu nadaljovala delovanj« tvojih star-šsv jubilantov. OKROŽNI ia ZOBOZDRAVNIK NE ORDINIRA OD 7. DO 19. JULIJA. 5/jsh^SfJf-tJ pridna in požtvni, »e IŠČE k vcfiB IVlUSeSS Iha družini h.ven Ljubljane za takoj. Plača izredno dobra. — Več t* poizv« v trgovini pohištra T, Koiizeja, Gosposvetsk* cesta IUt. .13. n Vrhpoij* pri Horavčak. V nedeljo dn« 6. J» llja bo tultaj ustanovitov orlovskega odseka, ki •* bo vršila s soiiolovanjom Mengeške godbo t sledo-Mm S(Kireflom: 1. zjutraj sltupno sv. obhajilo članor Orlov lu naraščaja; 2. ]>o sv. maSl ustauovitev odseka; 8. ob j»oi 2 sprejem bratskih odsekov; i. ok 2. pet« litanije v cerkvi; 6. ob 8. javna telovadbaj 0. po telovadbi govor dr. Basaja; 7. prosta zabava. Vstopnina na telovadiš?.«: aedei i Din. stojišč« t Din, na zabavni prostor 1 Din. Ker je čisti dobiček namenjen z& zgradbo novega doma, s« preplačila bvaleJ.no sprejemajo. n Pevske priredit v« škofjeloškega okrožja n« bo 6. julija, temveč pozneje. Preložitev t« j* morala Izvršiti, ker j« ta dan več zborov nujno za* drtaulh. n V Vodicah v K»t. doma n vtS« dne 6. talija 1924 občni zbori sledečih zadrug: Redni obiil zbor »Hranilnice ln posojilnice v Vodica!« ob 8. url pop. — Redni obča! zbor »Mlekarske zadrug« v Voešuje to bolezen. Iz povedanega je jasno razvidno kako se nam je boriti proti lej bolezni. Pred-no se lotimo zasajanja, dobro proučimo zemljišče, ki ga mislimo zasaditi z jablana, mi. Sele po tej ugotovitvi uravnajmo iz. biro scfrte, bodisi da imamo zadostne lastne izkušnje, ali pa da se temeljito posvetujemo z izkušenimi sadjarji in strokovnjaki. Največ velja lastna izkušnja ali pa mnenje zanesljivih in izvežbanih me-dov-sadjarjev. Posestnik sam in pa njegovi bližnji sosedje poznajo zemljo in vse tiste sorte, ki so v doličnem kraju že davno vdomačene in so se vseskozi dobro izkazale. * Iz gorenjih pojasnil o nastanku raka je pa naposled tudi lahko posneti, da rak ni taka bolezen, ki bi se dala kratkoaialo odpraviti sama zase. Rak je posledica raznih neuogodriih razmer, ki jim je drevo izpostavljeno. Te neugodnosti, med katere spada pred vsem preobila moča ali pa suša v zemlji ali pomanjkanje apna — te neugodnosti bi bilo treba najprej odpraviti, potem šele bi imelo zdravlji ij tspek. Saj je mogoče, da tua ali tam kako rano pozdravimo; zato se pa pokažete na drugem mestu dve novi itd. Gnojenje z apnom, pa tudi s kalijem in losforovo kislino navadno dobro učinkuje. Rakove rane izrežimo do živega lesa, temeljito očistimo iu namažmo s 50 cdst. raztopino a r b o r i n a (na 1 kg arborina 1 liter vode). Sedaj poleti je za to kaj ugoden čas. Zdravimo pa samo mlajše drevje, ki še ni preveč napadeno. Drevja pa, ki ga jo rak skoro že vničil, nikar ne poskušajte zdraviti, ker bi bilo škoda trdua, časa in denarja. Tako drevje spada le na ogenj. Gospodarska obvestita. CENE g Prodajne cene čilskega solika ta 1924 -1925. leto. Združeni proizvajalci čilskega solitra poročajo iz Valparaiza, da je njih Zveza obnovljena za novo dobo šesti let. Obenem so določili cene čilskega solitra za čas od 1. julija 1924 do 31. niaja 1925, in sicer postavljenega v pristanišča republike Cile, za 100 kg v dvojnatih vre; fah, brutto za netto, kakor sledi: Vzeinsi kot podlago 350 Din za angleški funt, stane: Za julij 1924 336.88 Din, za prvo polovico avgusta 339.80 Din, za drugo polovico avgusta 3'12.72, za prvo polovico septembra 345.64 Din, za drugo polovico septembra 848.56 Din, za prvo polovico oktobra 3514» dinarjev, za drugo polovico oktobra 35*.oo dinarjev, za prvo polovico novembra 35o.'>' dinarjev, ta drugo polovico novernM'3 ogg.76 Din, za prvo polovico decembra Btio!22 Din, za arugo polovico decembra 861.68 Din, od 1. januarja 1925 do 81. marca 1925 863.14 Din. Prodaja po teh cenah se io "začela 14. maja t, 1. g Vinski trg. Od evropskih vinskih tr-ggg je samo francosko živahnejše in so tam tudi cene zelo čvrste. Na ostalih tržiščih, zlasti tudi na italijanskem, vlada mrtvilo! Ceno kažejo zato tendenco nazadovanja. Na naših tržiščih je malo posla, vendar ao ceno v splošnem Čvrste. V Sloveniji stanejo vina od 5 do 8 Din liter po kakovosti. Vina zagrebškega vinogorja lanskega letnika se prodajajo po okrog 3 Din, stara 4.50 do 6 Din po kakovosti, boljša stara vina po 6 do 8 Din. Vršaška bela vina se ponujajo po 3 do 4 Din, finejša po 6 do 12 Din. Srbijanska vina imajo cene od 5 do 6.50 Din po kakovosti. Izgledi vinske letine v naši državi 80 povbljni. Zelo dobro je stanje vinogradov v Španiji, Portugalski, Franciji in Italiji, dočim prihajajo iz Češkoslovaške, Avstrije in Madžarske slabe vesti o izgledih vinske trgatve. Živina. Cene živini v Ljubljani dne 27. junija. Za kg žive teže: veti debeli po 13 do 15 Din, voli rejeni 12 do 13, voli za vprego 13 do 15, biki rejeni 10 do 12, krave rejene 10 do 11.50, krave klobasarice 7.25 do 9, živa teleta: težja, debela 17 do 18, lažja, re-jena 15.50 do 16.75. Prašiči: domači debeli 17 do 18, domači peršutarji 16.25 do 17, zaklani 22 do 23, banaški živi 22 do 24.75.— Vse cene so nekoliko poskočile, to pa radi tega, ker jo vsled košnje in nujnega drugega dela na deželi veliko manj ponudb, nekaj pa vpliva tudi znižana izvozna carina. Cene živini v Mariboru dne 24. junija. Za kilogram žive teže Din: Debeli voli 12.75 do 13.25, poldebeli voli 11.50 do 12.50, voli za vprego 10.50 do 11.25, biki za klanje 11 do 11.50, krave rejene 11.75 do 12.75, krave klobasarice 7.50 do 9.25, plemenske krave 10 do 11.25, molzne krave 8.75 do 10, breje krave 8.75 do 10, mlada živina 950 do 13. Mesne cene za kilogram: volov-sko I. vrste 25 do 27, II. vrste 22 do 24, III. vrste 21 do 24, svinjsko meso sveže 32.50 do 35. — Kupčija srednja, večinoma domača. Prodanih 200 komadov, od teh 13 v . Italijo in 20 v Avstrijo. Cone prašičev v Maribora dne 27. junija. Prašiči 5 do 6 tednov stari 150 do 225 Din, 7 do 9 tednov 275 do 350, 8 do 4 mesece 625 do 700, 5 do 7 mesecev 750 do 950, 8 do 10 mesecev 1050 do 1200, 1 leto 6tari 1500 do 1750 Din komad. Mesne cene za kilogram žive teže 15 do 15.50 Din, za kg mrtve teže 20 do 23.75 Din. Koze 300 do 350 Din, kozliči 75 Din komad. Kupčija živahna, prodanih 117 kosov. Dogon slab, ker so Ijudjo zaposleni na travnikih. davki. g Državno trošarino. V založbi trgovska in obrtniške zbornico za Slovenijo v Ljubljani je Iz-■la te dni poljudna razprava o trošarin&ldh predpisih izpod peresa odličnega strokovnjaka gospoda Maksa Kostanjevca, višjega finančnega svetnika T LJubljani. Gospodu pisatelju 6e je v polni mori Posročilo izpolniti težko nalogo, dn v poljudni obuto nudi vsakomur pojasnilo o zamotanih trošarin-•kih predpisih, v katerih je orijentucija tem težja, ker «e postopoma izenačujejo. Posebno vrediiost pa ima razprava v tem, da Izčrpno pojasnjuje ua eni strani pravico, na drugi itrani pa dolžnosti, ki Jih nalagajo »trankam troSariuski predpisi. Knjiga, ki Ja za tvoj obseg in važnost za gospodarske kroge jako poceni — izvod velja lo 10 Din, ■e dobiva v vseh večjih knjigarnah ter pri založniku trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. g Visoka naša plačila na Češkoslovaškem. Naša drŽava je zadnje dni železniškim delavnicam na Češkoslovaškem za popravilo železniških vagonov in lokomotiv plačala znesek 25,000.000 čeških kron. Davek na živino na Primorskem so uvedli Italijani, ki ga morajo živinorejci letno plačevati od vsake glave. Ta davek ne sme presegati 1 odstot. srednje vrednosti živine, ki jo določi deželni upravni odbor v sporazumu s trgovsko zbornico, deželnim živinozdravnikom ter ravnateljem kmetijske šolo. Od tega davka izvzeta jo Te sesajoča živina ter živina, od katere se plačuje posebni davek na živino za vožnjo, ježo in nošo. Naši bratje onkraj mejo so zopet oblagodarjeni z novim davkom. IZVOZ IN UVOZ. Izvoz vina na Češko. V smislu sporazuma s Češkoslovaško glede vinskega izvoza, ki je že ratificiran, sme naša država izvoziti v Češkoslovaško republiko letno 110 tisoč hI vina v sodih se vračuna vsako vino, ki ima več kot 13 volumnih odstotkov alkohola, ali pa vina iz slovenskega, zagrebškega, maslovškega, dalmatinskega, mostarske-ga, vršačkega, sremskega in negotinskega področja brez ozira na njihovo alkoholno jakost. Kot steklenično vino veljajo vinske vrste iz mariborskega, ljutomerskega in vi-škega okrožja. Od moetarskih vrst pa ne šteje semkaj Žilavka in Blatina. Od tega kontingenta odpade na Slovenijo 12.000 hI v sodih in 7.000 hI v steklenicah. Češkoslovaška je znižala za ta kontingent uvozno carino za 50 odstot. tako da se bodo plačevalo za vino v sodih 210 Kč (570 Din) od 100 kg brutto za netto, za vino v steklenicah pa 487.50 Kč (1170 Din). Višina carine ie labilna in odvisna od kurzne relacije češke krone napram dolarju. Ta carina ostane v veljavi, dokler relacija ne prekorači 10 odstot. zadnjega kurza iz 1. 1923. Ta ugodnost ne bo Imela za slovenske vinogradnike tistega pomena, ki bi si ga želeli, kajti izvozna carina je še vedno previsoka, da bi mogla naša vina konkurirati z vini iz Italije in Madžarske, ki so si tudi že prej zagotovili vinski trg na Češkoslovaškem. Razventega stavljajo češki vinski trgovci pri uvozu naših vin take pogoje, da jih naši vinogradniki in vinotržci ne bodo mogli izpolnjevati. Opravičono se je torej bati, da bo ta sporazum ostal na papirju brez ni-kake koristi za slovensko vinogradništvo. Izvoz jaje skozi Jesenice iu Rakek je bil v maiu in juniju izredno velik. Domačih jajc se je izvozilo okrog 200 vagonov. Največ blaga teh dveh postaj je iz štajersko-zagorskega (hrvatskega) področja. V istem času jih je šlo preko Maribora 50 do 60 vagonov. Naše izvoženo blago gre največ v Curih, odkoder se odpošilja v London, Belgijo itd. Vsled velikega povpraševanja po njih iz inozemstva so tudi cene za to blago precej čvrste. Izvoz jajc iz naše državo v prvih treh mesecih je znašal 560 vagonov v vrednosti 146 milijonov dinarjev. V maju so ia iz cele države izvozilo 813 vagonov jajc v vrednosti 106.5 milijonov dinarjev, in sicer v Švico za 53.9 milijonov dinarjev, v Avstrijo za 27.5 milijonov dinarjev, v Nemčijo za 11.9 milijonov dinarjev. Na ljubljanski trg prihaja zadnji Čas manj jajc, zato jim je cena nekoliko poskočila od 2.25 Din na 2.50 do 2.75 za par. Med izvoznimi predmeti tvorijo Jajca zelo važno blago, kajti z ozirom na izvozno vrednost so na drugem mestu. Dandanes je naša država tista, ki mora zalagati zapadne države z jajci, ker Madžarska in Romunija vsled visokih cen trenutno ne prihajajo v poštev. f Rudar Fakin iz Trbovelj, ki bo ga orjunei zverinsko m učil j in umorili. RAZNO. Sladkorna pesa v Jugoslaviji. Letos Ji površina s sladkorno peso obdelana v Jugoslaviji mnogo večja nego lani. 1923. leta je bilo zasajenih 29.000 ha, letos pa 45.000 ha, torej za 16.000 ha več ali 55 odstot. več nego lani. če bodo sladkorni pesi vremenske prilike ugodne, je v novi kampaniji nedvomno pričakovati znatnega padca cen. Razventega je naš finančni minister izjavil, da bo po sedanjih izgledih preostalo leto« za izvoz okrog 1000 vagonov sladkorja. Obilna produkcija bo imela pač za posledico znatno oslabljenje cen; posebno pa zaraditega, ker je tudi vsa v Evropi s sladkorno peso obdelana površina znatno večja nego lani. 1923 1. je bilo v Evropi 1,634.000 ha ali 22 odstot. več. Obilnejši pridelek sladkorja po vseh državah Evrope bo brez-dvomno vplival na padec cen na vseh glavnih sladkornih tržiščih. Koliko sadnih dreves je v Jugoslaviji Po statistiki ministrstva poljoprivrede je f celi naši državi: 50,970.000 sliv, 7,758.000 jabolk, 3,658.000 hrušk, 1,738.000 orehov, 8,458.000 oljk, 461.000 pitanih kostanjev, 5,392.000 raznih drugih dreves. Torej rast« skupno 73,462.000 sadnih dreves v coli naši državi. Skupna vrednost tega drsvja maša okroglo 8 in pol milijarde dinarjev in vrednost ploda se ceni letno na okrog 500 raiU-jenov dinarjev. Sajenje tobaka brez licenc« je stroga zabranjeno ln se ne sme saditi niti treli rastlin, kakor nekateri to domneval«. Leto« bodo kazni za take prestopke zelo ostro, kajti po členu 81. finančnega zakona za leto 1924—1925 se ti kaznujejo poleg denar-ne globe šo z zaporom od enega meseca do enega leta. Iz tega se vidi, da se s sajenjem tobaka ne sme več šaliti, ampak da se mora paziti tudi na samorastle tobačne rastline. V Sloveniji je v ljudstvu razširjena vo-ra, da sme vsakdo brez nadaljnega saditi tri tobačne rastline. Ta vera ni utemeljena v nobenih predpisih, ker je prepovedano imeti tudi le eno tobačno rastlino. Če se pri komu najdejo tobačne rastline, se izru-jojo s koreninami vred iz zemlje in stehtajo, ker se po toži najdenih rastlin odmeri denarna gioba. Po stehtanju sc tobačne rastlino uničijo tako ,da se ne morejo več porabiti za tabok, n. pr. polijejo se z gnojnico. Denarna kazen znaša od 150 do 1800 Din, poleg tega se pa plača še taksa za obsodbo in v prvem primeru najmanj 1500 Din kot nadomestek za zaporno kazen. V ponovnem primeru se sme zaporna kazen bpremeniti v denarno le, če jo od prve kaz-ui preteklo že najmanj leto dni. Točenje vina lastnega pridelka. Z romanjem od 7. junija je finančni minister od-redil, da se vinogradnikom odobri točenj« vina la&tnega pritffelka, toda najdalje tri )i>wrt*ee v iste/ii letu in do so ti točilci dolžni plačati točilno takso po tar. post. 62 taksne tarife in sicer najnižje predvidene takse iz te postavke napram številu prebiva Ulv.i, kateremu točijo, kakor to izrecno eilreja 2. odstavek 4. pripombe. Onim vinogradnikom, ki ne točijo vina dalje nego tri i'.fwece v enem letu, ni treba plačati takso iz tar. p< stavke 63 taksne tarife, ker to ni j/jevijonaino točenje pijač. Nasprotno pa, »no izvršujejo točenje vina lastnega pri-ne sme to trajati dalje od treh meso-cev v letu. Kdor toči v letu dalje od treh oiMfccev, si mora pridobiti še osebno pravico in, ako toči v lokalih sedečim gostom na način kavarne ali gostilne, tudi krajevno pravico. P.*g»ta letina krao v Sloveniji. Košnja »ena je večinoma končana, dasi je deževno vreme zadnjega časa precej oviralo spravljanje in sušenje. Znak dobre letino za krmo je padec cen. Na licu mesta se prodaja seno po 50 para kg, medtem ko se za staro blago plačuje 75 para; samo najboljše vrsto doaezajo 1 Din. Pred dvemi leti se je v tem času plačevalo dobro seno po 2.50, lani po 1.50 Din. g Dobra žetev v naši državi se obeta večinoma v vseh pokrajinah. Posebno v Vojvodini so izgledi najboljši, in to kljub zadnjim velikim poplavam, o kater ili sedaj zagotavljajo, da niso povzročile znatnejše škode. Celo v Sloveniji, ki kot žilna pokrajina v naši državi niti ne pride v poštev, bo žetev razmeroma dobra. Hladno vreme zadnjih dni v Sloveniji žitu ni škodovalo, pač pa drugim poeevkom, ki so zaradi tega nekako zaostali v razvoju. Tako trpi zlasti hmelj v Savinjski dolini zaradi mrzlih nočL — Izgledi žetve v Južni Srbiji so zelo ugodni No samo žito, temveč tudi drugi poljski pridelki obetajo najboljše. Računa so, da lo letina za 40 do 60 odet boljša od lanske. Le sadja bo malo. Trgovinska pogajanja z Italijo se no-»končno vlečejo. Od njih ne izve javnost (Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj!) VKUHA VANJE ČREŠENJ. Črešnje za ukuhuvunje no smejo biti preveč j>a tudi ne premalo zrelo; dalje morajo biti zdrave, ne razpokane in ne pro-tisuene ali ranjene. Opranim Češnjam se previdno izrujejo peclji, paziti je treba, da pri tem ne raniš sadu. V čiste za vkuhava-nje pripravljene kozarce se vlagajo sadovi kolikor mogoče tesno, a pazljivo, da se no zmečkajo sadovi. Kozarci se napolnijo prav do vrha s sadjem. Med vkladanjem je treba kozarec večkrat potrkati ob dlan, da se sadovi enakomerno napolnijo. Sladkorna raz-topnina so pripravi nu tale način: na en kilogram sladkorja se vzame 1 do 1 in V2 votle. Ta raztopljena zmes se kuha toliko časa, da se na vrhu napravi tanka kožica ia se, ako previdno utakneš kozarec v to raz-topnino, potegne tanka nitka. Med kuhanjem je potreba sladkor čistiti s tem, da se pridno pobirajo na vrhu in ob robu posode umazane pene. Ko prvič zavre, se mu pri-lije 1 polna žlica jesiha ali pa limoninega soka. Ohlajena razlopnina se vlije na črešnje in sicer le do vratu kozarca. Tako pripravljeno sadje se pokrije z dvojnatim v gorki vodi namočenim in obrisanim parga-ment papirjem in se )>oveže s tanko vrvico prav zelo trdno. V sopari se kuhajo črešnje 10—12 minut. Kuhanje v sopari je na tale način: vzame se tako velik pisker, da kozarci ne segajo do vrha. Na dnu ee dene kaka cunja, lahko pa tudi seno in sicer kake štiri prste visoko. Kozarci se ovijejo s cunjami ali ali tudi s senom in se vlože v pisker. Vode se nalije kake 4—5 cm pod robom. To se postavi na ogenj in so pusti, da zavre in 10—12 m. Odstranjeno mora ničesar, kakor samo toliko, da ste začeli obe delegaciji razpravljati o posameznih tarifnih postavkih. Z obeh strani so se že prej izmenjale liste zahtev. Italijanski predlog je zelo obširen in so razteza tudi na predmete, ki jih Italija ne proizvaja. Naša listo obsega 23 postavk, k| se nanašajo po večini na poljedelske in gozdne predmete. Glavna težkoča pri pogajanjih je zastarela srbska tarifa, ki ne odgovarja našim razmeram, kakor tudi na hitro sestavljeni nepopolni načrt nove tarifo, ki nI niti še predložen v pretres skupščini. Vlada namerava uvesti novo tarifo potom odredbe, kar je naša delegacija italijanski tudi že zagotovila. Pripomniti pa je treba, da vlada nima poblastila odredbenim potom uveljavljati tako dalekosežnih ukrepov. g Trboveljska premogokopna družba je v letu 1923 napravila čistega dobička za 31 milijonov 876 tisoč 949 Din 22 par. Pač lep dobiček na račun revnih slojev. g Podružnica Zadružne Gospodarski banke v Celju je pričela poslovati v torek, dne 10. junija. Trg za svilopreike r Gorici. Leto« 15. junija se obnovi v Gorici trg za sviloprej-ke, kar j'e važno za vse kmetovalce, ki m bavijo z gojenjem »viloprejk. Vržil so bo na trgu sv. Anton* biti dobro pokrito in so vzame shlajeno h vode. Spravljeno mora biti na suhem pro. štoru- Na ta način se vkuhava vso koščičj. sto sadje. ČREsNJEVA MARMELADA. Opranim in obranim črešnjam izpulj peclje in izleči peške. Kuhaj jib toliko ča« brez vode, da razpadejo. Potem jih pretlači in kuha; dalju, da se zgoste. Stolčenegj sladkorja prideni na 1 kg mezge V2 kg. Mezga je kuhana, če se ne razieze kapljic« — kanjena na mrzel krožnik. Se z gorko mezgo napolni razgreto kozarce, naiiiočl krožek pargament papirja, v velikosti kozarcu in ga položi na vrh marmelade. Shlajeno pokrij in poveži kakor zgoraj pri vku-kanih črešnjah. Bolj preprosta, a zelo okusna marme. lada jo iz visenj in ribezlja. V zgoraj Dopisano raztopnino sladkorja se pomešajo peo. ljev in koščic proste a ne pretlačene višnje in pa ribezeij, ki si ga z vilicami odskubila. Koliko enega ali drugea, je vseeno. Ta zmes naj se kuha JO do 12 min. Nadalje ravnanje isto kakor pri črešnjah. Množina sladkorja pa naj se malo zviša, ker se viž-nje in ribezeij bolj kisle kot črešnje. OČI PEŠAJO. Navadno zato, ker peša život. In pri očeh ni, da bi pacaril, za oči je nič še najboljša pomoč. Zdaj imamo zelo donre zdravnike za oči, posebno v Ljubljani, naj gre vsak raje k zdravniku, kakor da ai maže sam kdo vo s čim oči in moči, ko ne ve, ali jo za močit. Seveda je zdravljenje silno drago in ga marsikdo sploh ne zmore, aH tobak in vino, ki škodujeta tako zelo očem, sta tudi droga in vendar se porabi toliko tega strupa, ki udari tako rad na oči. Pa še za marsikaj nepotrebnega »e troši tu ia tam — za zdravje, za najdragocenejše, M vid, ni denarja. Neškodljiva pomoč Z8 tiste, ki ne marajo nikamor, je smolin obliž, kakor so ga stavili stari ljudje: Smrekova smole namaži na debelo platno, okroglo in veliko kakor tolar in prilepi pod zatilnik. • Dokler ne odpade obliž sam od sebe. Odgovor. Zličast trpotec je prav tnko dober. Za oči jo voda, žgana iz trpotca sli pa sok, ki ee iztisne iz zelenega. Župnik Kneip naroča zn solzne in opešane oči: pre-vrej žlico kumiuo ali gomilic in izmivaj »I z mlačnim odcedkom večkrat na dan očL Stari ljudje so žvečili kumno, deli na dlan in držali pred oči. Umivajte si hrbet z močno okisano vodo in ogibajte se vetra. To-bakov dim škoduje. Dosti zraka in solnca, pa ne v oči. Za pežanje krvi priporoča župnik G ta" de kopelj iz smrečja, 2 pesti na 4 1 krop* in pelinov čaj, večkrat na dan po žlid, zjutraj in zvečor »/, 1. So bolje je, če nastavite pest pelina na M, 1 dobrega vina »B žganja in jemljite vina po 2 žlici dvakrat na dan, žganja po ©no žlico. Šo najbolje j« pa, če vam ie mogočo k; zdravniku, tU 3fW pregleda oči in žlyot Dvaindvajseto sveto leto. Prihodnje leto bo 22. sveto leto, če začnemo z letom 1300, ko je papež Bonifacij Vili. sveta leta spet vpeljal. Bila so torej žo prej, samo nič gotovega ne vemo o njih. Tedaj, ko je Bonifacij VIII. odredil to svečano praznovanje, je prišlo v Rim najmanj dva milijona ljudi, za tiste čase ogromno število. Najmanj po petnajstkrat je vsak božjcpotnik obiskal glavne cerkve, zlasti cerkev sv. Janeza, »mater vseh cerkva na svetuj. Navajajo nam slavna imena tedanjih obiskovalcev Rima, v prvi vrsti Danteja, največjega italijanskega pesnika. Potovanje je bilo tedaj vse nekaj drugega, kakor je danes. Ceste so bile slabe, roparji so prežali ob njih, lastniki gradov, mimo katerih je peljala pot, so zahtevali od romarjev polni davek itd. Celo tik prod Rimom so si napravili rimski plemiči gradove in so živeli od potnine božjepotnikov. Kdor je hotel priti v Rim, je naredil najbolje, če se je obdal z oboroženim spremstvom ali pa, če se je priklopil kakšni oboroženi potujoči družbi. Sicer je pa kaj težko prišel do Rima. Kljub temu so bile pa ceste polne pobožnih ljudi, in marsikdo je peljal revnega sorodnika na vozičku iz daljnjih krajev v sveto mesto. Drugo sveto leto so praznovali tedaj, ko je bil papež v Avignonu na Francoskem. Rim je bil takrat zelo propadel, komaj 30 tisoč je bilo prebivalcev in še ti so bili lačni in umazani. Petrarca, Cola di Fienzi in drugi so izposlovali cd papeža razpis svetega leta, na papeževem mestu je bil tedaj v Rimu kardinal Gaetani. Tudi takrat je bila udeležba velikanska; samo oo' Vnebohoda do Binkošti so našteli poročevalci 800.000 obiskovalcev, pa jih jo bilo še prej gotovo en milijon. Rim se je v številu romarjev kar potopil. Ti tujci niso prišli s čistimi name- ni tja, tako priliko porabijo tudi ljudje te®* nih namenov. Papež Urban VI jo določil, naj sveto leto ne bo vsako petdeseto, kakor je to vpeljal Bonifacij VIII., temveS že vsako triintrideseto; in papež Pavel II. je odredil, naj bo sveto leto vsako petindvajseto. Pri tem je tudi ostalo. Papež Aleksander VI. je z velikim sijajem vpeljal odprtje »svetih vrat«, koja svečanost se jo obhajala potem samo vsako 25. leto. Ča« reformacije je sijaj nekoliko zmanjšal, a nato je bilo tem lepše in veličastnejše. Leta 1G00. na primer je ob priliki »vctega leta naenkrat prestopilo v katoliško cerkev 400 članov nemških vladajočih rodovin. Kmalu nato tudi Kristina, hči švedskega kralja Gustava Adolfa. Po Napoleonovih vojskah dolgo časa ni bilo nobenega svetega leta, slavni papež Pij IX. tudi časa ni imel; in šele Leon XTU je obnovil krasni in častitljivi običaj s sve« tim letom 1900! Pol milijona ljudi je prišla tedaj v Rim samo zaradi tega. Za drugo leto jih pričakujejo najmanj dva milijona in M oblasti že kar sprašujejo, kam vse bodo spravili te ogromne množice. Začelo se pa sveto leto ne bo s 1. januarjem, temveč t letošnjim 24. decembrom, dnevom, pred Božičem. PREKLIC. " Jaz (podaj imenovani preklicu|em vit 1U0 sem govoril neresničnega o Francu Černetu U Most, gostilničarju pri it. 7 in fe zahvaljujem, dft me ni tožil. Matoi Joiei, Soatro 27, Sp. Hrušica. pnri/l ip | Ko «o mi bile okrog moje hO« rrsC.I\I_l(s • polomljene vse cvetMce, sen po govoru drugih posnel, da mi bi bili to iz zlob« I p o redili gg. Martin Krmelj, Jurij Romovš in Frana I Habjan U Gabrka. Ker sem se pozneje uveHI, i ia mi ie to iz maščevanja naredila povsem drug* 1 oseba, preklicujem s tem rte besede, kar sen jih o omenjenih gospodih izrekel in se jim obenem zahvaljujem, da so tožbo proti meni opustili, ANTON MRAVLJA, Log nad Skoijo Loko, POMOIIANCINA LUPINA. Drago pomorančo prineseš bolniku v dar, fant jo jx>dari dekletu, mati razveseli otroka ž njo. Pomorančo olupijo — včasih je nesočna, ni vredna denarja, ki si ga dal w njo. Lupina gre v smeti. jn vendar je v lupini več zdravilne vrednosti kakor v pomorančinem jedru, ona le del mnogih zdravilnih sestav, ona je tudi del dragih dišečih vod za umivanje obraza in rok. Lupina ima v sebi močno dišeče olje in grenki jato smolnato snov. Iz nje izdelujejo v lekarni prah, olje, Izvleček, mezgo ali sirup. Napravi se tudi oparek ali čaj. Lupina se kandira, t. j. kuha na sladkorju in je tudi kot taka zdravilo za opešan želodec. Deva se tudi v testenine, pijače in sladolede; pri Turkih jo znajo vse bolje uporabiti kakor pri nas. Ako porabiš lupino svežo za izvleček ali mezgo, moraš odstraniti belo podvlako do cela, ako pa hočeš lupino posušiti, je bolje, tla pustiš vso ali vsaj nekaj bele podvlako, ker izgubi sicer lupina ves svoj duh in svojo moč. Sušiti jo je treba v papirju na toplem zapečku in spraviti v zaprti stekle-ui posodi. Pomaga za krče in klanje, opešan želodec in zadelana čreva, ustavi bruhanje, pomiri živce, čisti kri. In pri večini kapelj in likerjev za želodec, dela lepo kožo. Za slab želodec vzameš lahko po trikrat na dan na noževi špici lupininega prahu (stolčone lupine), ali dvakrat po skodelici čaja ali trikrat po 20 kapelj izvlečka ali žlico mezge. Tako tudi za živce in kri. Za bruhanje naveži tudi na želodec v izvleček namočeno krpo. Za čaj opari 16 gr lupine s 180 grami kropa; ko je malo postalo, odlij. Premočen ne sme čaj biti, sicer segreje preveč in bi škodil. Za izvleček zalij 16 gramov lupine s ^ l dobrega žganja. Še boljši 1», ako dodaš malo janeža.) Ko je stalo 4 dni, odlij. Mozga ali sirup: Razreži 75 gramov sveže lupine, zalij s pol l dobrega belega vina. Ko je stalo 2 dni, raztopi v prsteni posodi pol kg sladkorja, zlij vino vanj, pusti, da prevre, spravi v steklenico in zamaši s krono. Kouserva: Odstrži od lupine malo bele podvlake, namakaj jo 24 ur v vodi, kuhaj 10 minut v čisti drugi vodi, stresi na rešeto in stehtaj. Kuhaj prav toliko sladkorja kolikor tehtajo lupine, dokler se ne vleče sladkor od žlice, stresi lupine vanj, kuhaj pet minut, poberi lupine v stekleno posodo, kuhaj sladkor še 10 minut in zlij ga na lupine, ko se je nekoliko ohladil. Za umivanje rok in obraza rabi lupino kakor limono. To vzame duh po maščobi, ki ga dobe roke od kuhanja in pomivanja, naredi lepo čisto polt. Grinte izpahke po obrazu namoči večkrat s kapljo izvlečka, se bo koža hitro pozdravila in ubelila. VSAKA KUHARICA VE, 1- da je riževa juha veliko bolj okusna m krepčilna, če zmešaš na 6 oseb en rumenjak, preden streseš kuhano riževo v skledo; 2. da so jagode, potresene s sladkorjem, bolj sladke in če jim primešaš par žlic mleka ali vina, dosti bolj tečne; 3. da črešnje treba vselej oprati, pre-deu jih zaužijemo; 4. da jagode priporočajo zdravniki kot kri čistilno sredstvo; 5. da če na vsako juho potreseš drobno zrezanega drobnjaka, juho zboljšaš, ker je drobnjak zdravilen; 6. da borovnice najprej opereš, preden jih postaviš na mizo in da so okus-nejše, ako jih s sladkorjem potreseš; 7. da so jajca, na kakršenkoli način pripravljena, zelo redilna jed; in če jih slabotna oseba drugače ne more jesti, pa naj si jih skuha v trdo, na olupljer.a in razrezana pa naj se prilije limonovegn soka in olja in pridene par zrn soli; 8. da se pri kuhanju novega krompirja pridene nekoliko zelenega peteršilja; 0. da si vedno roke umiješ, kadar si prej imela v rokah n. pr. ifmazan papirnati denar; 10. da je kislo mleko neposneto dobro zdravilo za jetičnike; 11. da je sladko mleko dobro hranilo doječim materam in dojenčkom; 12. da so recepti v Domoljubu zelo praktični in poceni. M. R, Veletrgovina »MERKUR« "PETER MAJDIC — KRANJ se sedaj nahaja v svoji lastni hiši št. 22 nasproti hotela «Stara pošta« — ter priporoSfl svojo bogato sortirano zalogo i vsemi ŽELEZfe MINSKIMI POTREBŠČINAMI. I^ETUEP za SLIKARSKO in PLESKARSTftS OBRT se takoi sprejme pri iVANtS ČUDEN, slikar in pleskar f KRŠKEM. 3707; Kroj. vajenec se sp gešek •rejme takoj. Franci , Medvode Hav. £ Vi rvas -s ko blago ? lastnega izdelka iz prave konoplje, nudim pt n*M ugodnejših cenah. Vzamem T ael« vsake količina predi-a, iz katerega naredim: vrvi, štrange, o zdel i, t, d. V zalogi imam stalno najboljša jermena Id gože za cepove, dalje prave trlaske bič«vnlk% biie in morsko travo. Zagotavljajoč Vam nfejboljltf postrežbo se priporočam. J A. ŠINKOVEC st, Trrttna, Kranj. V nw Sovraštvo in ljubezen. Na vrtu pod jablano, proč od množic©, je stal Matija Goreč, cunjar, in je držal v svojih rokah Henrika Nagliča. Naokoli so stale raztresene po vrtu, mize, omare, stoli, postelje in druga hišna oprava. Trg nesrečnikov. Plamenice nesreče so ga obsvetljevale. Listje na drevju je trepetalo od peklenskega žarenja, se rdečilo in padalo na zemljo. Gole veje so molele nasproti ognju. »Henriki Ti moraš iti v hišo! Poglej, hiša ne bo zgorela, — že pojenja. Moraš na toplo, Henrik k »Nočem, Matija — moram — moram — nositi vode k »Saj ne moreš več! Ves si premočen, «aj »e ves treseš.« »Naš dom — jaz — jaz — oh — oh — Matija--« Deček je omedlel. Goreč je zaklical preko vrta: »Mirko — hoj — Mirko k Približal se je neki kmet. »Mirko, pazi malo tu, da ne bo kdo kaj ukradel. Moram nesti dečka na toplo; sicer bo kar umrl.« Kmet je rad prevzel posel. »Nesi ga tja v gostilno k Preku«, je svetoval. Goreč je odkimal z glavo in nesel nezavestnega dečka v hišo. Ljudje so so plaho umikali. Tedaj je zagrmelo po dvorišču. Visok zid se jo zrušil. Iskre so švigale okoli »troka In njegovega rešitelja. V hiši je bila velika peč še topla in pes In mačka sta pokojno ležala na klopi. Sicer pa je bilo vse izpraznjeno. Samo petrolejska svetilka je še gorela. Toda njena žalostna luč je tonila v strašnem žarenju, ki je prihajalo od zunaj. Goreč je položil dečka na tla in so vr-ofl- na vrt. Tam je zagrabil nekoliko odeje ia jo nesel v hišo. Skrbno je postlal bolnemu otroka ln mu slekel mokro obleko. Nato je pokleknil jjoleg ležišča in poljubil dečka na mrzlo Tedaj so se odprla vrata. Počasi je stopila v sobo žena. Njeno čelo je bilo kot marmor belo, toda na licih Je gorela vročica in ogenj, prihajajoč od fcunaj jo je obsvetljeval. »Goreč! Kaj pa je? 0 Bog, kaj je?« Cunjar je vstal in se prestrašil. »Gospa Naglič, Vi! — Morali bi ostati * gostilni! Ni dobro za Vas —« »Kaj je s Henrikom? Goreč, kaj je s 9anrikom?< »Nezavesten je, pravkar je Omedlel. Pfcaveč so je trudil in potem razburjenje —< »Henrik, moj ljubi Henrik k In žena je lokajoča pokleknila poleg ležišča. Goreč je šel liho ven. Na vrtu, kjer je ležalo vse križem, le poiskal naslonjač in Odejo tar nesel oboje v hišo. »Prinesel sem vam vaš naslonjač, go-fipa Nagjbč.c 6 Dvignila se je. »Matija, še sedaj se ni zavedel. Kaj bo? Kaj bo z njim?« Cunjar se je sklonil preko otroka. »Je že bolj gorak. Mislim, da se bo kmalu zbudil, pokrit je dobro, spotil se bo, in mislim da ne bo nič hudega.* Vsa trepetajoča je stala žena pred njim. Njene oči so toplo zasijale, ko ga je pogledala. Stresla se je po vsem telesu in z razburjenim glasom je rekla: »Matija — ti — ti — si mi rešil edino kar še imam.« Stegnila jo roko in mu jo ovila okoli rame, in obraz je trudno pad >1 napol v omedlevici na njegove prsi. Matija Goreč je slai k<>l riovek, ki je nenadoma umrl in ki mu i:ro sk >zi srce se zadnji val življenja, bolesten in gorak. Toda kmalu si je opomogel. »Sedite gospa — gospa Naglič in eujte pri njemu k Počasi je šel iz sobe. Še vedno je visel nad Bukovjem oblak nesreče. Goreti plameni so dvigali proti njemu in so z živordečo svetlobo osvetljevali njegovo temno ozadje Knkor krvave kaplje je padal p<-časi dež Naglič je sedel na nekem j«'-»vrnj©neni vozu. S temnim očrsom j" gleda) uničevanje. Niti s prstom ni mignil, da bi pfnvaftal. Od časa do časa se jo »pačil njegov obraz; poleg njega je čepeli), z grozo v lepih očeh, Magdalena njegova podoba, njegova ljubljenka. Oba skednja sta bila že ra?.dej»i;a; se-daj je gorel še veliki hiev. Govedo je bežalo proti vasi. Njegovo mukanjo jo toomo odmevalo v noč. Štiri ali pet brizgalnic iz vasi m sosednjih krajev je bilo tu. Ko so gorela »kednja, so se trudili ohraniti hišo. To se jim je tudi posrečilo, zakaj veter je bil ugvden. Toda oboji so počrneli in šipe so popokale. In stran od teh, ki jih ie zadela nesreča, jo stala mnoeica s svoj /n aočustvo-vanjem. Grozen strah jih je priklical iz hiš, ko je zastokal v stolpu zvon in je skozi vas šel klic o požaru. Ko so so pa prepričali, da sami niso v nevarnosti, se je strah zelo hitro polegel. Pojavilo se je sočutje, hoteli so pomagati, hoteli so kaj doživeti. Nihče izmed teh ljudi ni bil truden, vse je oživljala senzacija, in tako se je zgodilo, kakor večino, da so se tik poleg gr mogoče rešiti; toda vedno, kadar je prišla nova brizgalniea, je hitro začela delovati in tako so padali vodni curki na goreči hlev, ki ga ni bilo mogoče več rešiti in povzročali mnogo šumenja in pare. Tam, kjer so stale ženske, je bilo mnogo hrupa. V3ak visok, ponosen plamen je bil spremljan z velikim vpitjem. 0 vsem, kar se je zgodilo, se je glasno razpravljalo, stokalo aii smejalo. Ko je nesel Matija Goreč Henrika v hišo, so bili vzkliki sočutja glasni, in tudi ko je gospa Ana trudna in bolna stopala čez cesto. Ko. pa je Goreč prišel po stol in odejo, si je par žensk molče pomežiknilo In nato je stopal molče mimo njih kmet Naglič ne da bi jih pogledal. Ženske so gledate za njim in so teži« dihale; toda molčale so, dokler se ni dovolj oddaljil. Nato bi vso rade govorile o njem, a nobena ni imela poguma, da bi začela Samo obotavljajoče, sprva kapljajoč, nato vedno bolj naraščajoč, se je zate- govor kakor kak umeten slap. »O ja,< je zavzdihnila najbolj pogumna in najbolj nepotrpežljiva. »Tega je pa pošteno zadelo,« je rekla druga. »No, da!« je rekla tretja. »In če pomislimo, kako jo — kako je pravzaprav —< Molk. Ni mogla dokončati — tretja. Toda vse so bile napoto, napolnjene, vso-povsod od želje da bi govorile. Medtem se je zopet zrušil zid. Oblak prahu skozi tisoč isker, se je dvignil kvišku, Ob grmenju so se žensk prestrašile, toda niso pozabile, kaj jih je težilo. Par sekund so gledale kadeči se kup razvalin, nnto pa se vrnilo zanimanje k Henriku Nagliču. »No, Bog mi odpusti greh,« je rekla zopet prva, najbolj pogumna, najbolj nejx>-trpežljiva. »0 nikomur ne smemo govoriti slabega, posebno ob taki priliki ne, toda ponosen jo bil Naglič —< Ni mo^la dokončati, zopet se je nekaj podrlo, nastala je zmešnjava. Tedaj jo prišla (»reko vrta grda, suha ženska. Vstopila se jo k svojim sosestram, poslušala vpitje in so fino smehljala. Kaj so vse te neumne gosi proti temu, kar ona ve. Polagoma se je zoj>et vse pomirilo, ženske so pogledale novo sosedo. Z finim čutom so čutile, da ve nokaj posebnega. »Kaj j>a imaš, Glase?« je vpraštiia ona. »Ali si kaj videla ali slišala?« Gospa Glase so je napihovala od ponosa in premoč. »Kar jaz vem, no ve nhče,« je rekla hladno. Ampak to vendar nt prav, da kaj takega ne pove. Saj vendar nimajo nikakih skrivnosti. Saj vendar ne bodo ničesar daljo pravile. Vedno so bile prijazne z Gla-setovo. Ena ji je celo botra. In vedno so toka skupaj. Ali pa mogoče sploh ničesar ne ve. To zadnje samo jo je vnelo; gospa Glase ee je vzravnala. Zaničljivo je pogledala dvomljivke in s nato obrnila na splošnost. »Toda, da ne boste dalje pravilek — Gledala sem skozi okno, samo radi dečka, saj se mora vsakemu zasmiliti, čisto je bil premočen —« »Sevoda, zelo se mora smiliti. Daijel« »No, sprva je bil Goreč sam, in nato —< »Nnto je prišla gospa Naglič.« »Videli smo jo I Saj smo videle. Dalj« Glase! Nato je prišla gospa. In, in kaj jo bilo potem?« se kupuje r manufakturni trgovini A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni | »ar Ako še niste, ^ S pošljite naročnino a w •Uat .SSsd llVl PRESTOL VLADARJA. Ameriški raziskovalec major Aleksan-i..r powell je prišel g sedemmesečnega notov&nia lz notranje Afrike. Pripoveduje P tudi tole: »Ob gornjem teku reke Lualaba sena videl vladarja, kojega vzviše-n„,t je tako velika, da nikdar ne sme stopiti na zemljo, kakor stopimo mi drugi Pudie. Sedi na živem prestolu, obstoje ie-n ji motnega sužnja, drug velikan pa stopi tadaj ia rani je vladar naslonjen Pra\iii no mi, kadar fte ta mogočnež spat, da f.pi ra 12 zlek.-v.nih ljudeh. Nekega večera 'sem bil zraven pri čarov nem plesu, na katerega so prišli vsi čarovniki iz okolice. p!;-s se jc vršil pod bananami, polnitvi zrelega sadja, igral je pa »tar ameriški tfrnrr.i fon. Kam vse Gramofoni zaideiol Kralj je kakor po navadi sedel na živem prestolu!« PO ..:DEUEK NAMESTO NEDELJE, Zagrizenost ruskih boljševlških pr^-kucttbov in mržnja do vsega kar spomini i na krščanstvo, jc tako velika, da velja odslej rt\ vse uradnik" in delavce v državni službi kot p: osti dan punedeliek in ne več «protirevo!ucionarna« nedel|4. Boljše-viško časopisje to vladno odredbo z velikim veseljem pozdravlja !n p priporoča v nadaljnjo posnemanje. Ker te na Ruskem zelo veliko krajev r. mešanim prebivalstvom, bodo praznovali molia"1 vdani petek, židje soboto, *cn*tjani nedeljo, komunisti pa ponedeljek. JAPONSKE POTAPLJAVKE. Znamenita ribarska vas fosi na Japonskem se odlikuje po posebnosti, kt :e sicer nuna noben kraj na svetu, io so p'>-tnpljavke, ki z neverjetno spretnostjo in hiirostjo skočijo v morje tn vjamejo ribe brez mreže in trnka, s samo roko. Nosijo ohlapne bele srajce, /.a pasom pritrjene z vrvjo, belo ruto in prav moderne avtomobilske naočnike. Preden fknči;o v vodo, žvižgnejo ostro skoz zobe in gledajo par ininut skoraj nepremično v globino. Brž ko pa zagledajo ribo, skočijo v vodo, hitro kakor blisk; trenutek r.uto so pa že zopet zunaj, z ribo v roki. - Opazovalce nadnljuje: »Voda, na katero je sijalo milice, je bila izredno čista in zato smo lahko sledili potapljavkam pri njih delu, t«tli fe go bile več metrov globoko. Vselej kadar so prišle spet iz morja ven, so prinesle seboj ribe, morske rake, morsrci mah, morske klobuke b krasne školjke.« Mož-1« pa lovijo s Irnki in rarežami. HUDI KADIVCI. Največ kadijo ljudje, ki Imajo veliko duševnega dela. Nemški minister Bismarck i« pokadil v 50 letib 150.000 smotk, na ".■•-. .Jože, to pa tnko: stvar je namreč «•/.! . i * kakor «••} mislil; kadar sem Jaz orivi L :>'' ona zaprta, če pa jaz sedim v za-x '•.. o ona prosta, tako se le redkokdaj jnidevs. • • • v>-rom nrnšn.ia. Gospodična Sonja ln :'o -.1 !'r' .::iik rresta z ve*io družbo na izlet Ort.i o na ;>ofu tekoliko zaostala. Ko, od; t o , 'ono, io ii ,e bal prav, saj že dol-tro obrj»-.-a -loželiivo svoje oči ».a mladim /o •c . >.n iircMilkom. Toda še zmeni se ne zr ?ij'od':<' nnlik". ki mu jih nudi Sonja, po po idkouHkoui jarmu hrepeneča. ti •;) d n .~i'ro ;nl0, prosim gospod Breznik, kar povejte,< deje glasno in se naredi sramežljivo. »Smem morda,« reče on nato, »odložiti avoj površnik? Se strahovito potim.« * * * Velika uslnžnost! Sodnik: »Obtoženec, kaj ste po poklicu?« Obtoženec: »No, gospod sodnik, to je pa vendar preveč, zdaj me pa še poznati nečete. Jaz sera vendar nočni čuvaj in, gospod sodnik, ali se ne spominjate, kolikokrat sem Vas pijanega domov peljal?« • * * Si zna pomagati. Mati: »Da mi ne grei več k sosedovemu Mirku! Otrok je pokvarjen in slabo vzgojen, b takimi se ne smea igrati.« Karel (nekaj pozneje preko vrtnega zidu): »Mirko, jaz ne smem več k tebi, pač pa ti k meni, ker jaz sem dobro vzgojen.« • • • Tolažba. Gospod Melik in njegova žena obedujeta v hotelu. Natakar prinaša jed za jedjo; kar se mu ponesreči in polije nekaj omake po njenem dragocenem krilu. Gospod Melik se raztogoti in zažene silen vrišč. »No, no, kar pomirite se,« meni doSH gostilničar. »Bomo pa omako malo cenejo zaračunalil« * • • Gospod: »Koliko kilometrov prevozite prilično na eno uro?« Kolesar: »To je zelo različno. Če med potjo ni nobene gostilne, tedaj kakih 20 km, če pa zaidem v kako gostilno, pa niti enega ne.« • • * Kakor kdo razume. Župnik IzpraSuje mlada zakonca, ki se želita poročiti: »Vidva bi torej rada stopila v zakon? Ali sta se pa za to tudi spodobno pripravila? — »Seveda, gospod župnik!« odgovori nevesta. »Zaklala sva eno svinjo, dvoje telet, dvanajst piščet in jaz «em spekla vež tort, to bo menda že zadostovalo.« • • • Kratko in dobro! Menih kapueinec in častnik sta potovala skupaj po železnicL »Oh, gospod, ko bi jaz imel vaš denar!« je naenkrat častnik zasmehljivo vzdihniL »In jaz vašo pamet!« je brez pomisleka brž odgovoril menih. »Kaj ste mislili s tem?« je častnik odvrnil. »Da potem nihče od naju ne bi niž imel!« se je glasil odgovor meniha. • * * Nežnorahel migljaj. »Oh, moji dami. kako bi bil jaz srečen, da bi imel dve talci sestri, kot ste Vi, Elza, in Vi, gospodična Pavla!« — Gospodična Pavla: »Preveč zahtevate. Ko bi Vam bila moja sestra le svakinja, bi tudi ne bilo napačno!« • v volneno blago za Ienske obleke ln bluze A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni U^lO- m II« ipnra " kamnoseško obrt, s popolno VUjSlIbU oskrbo v hiši, sprejme takoj Karol NOVAK, kamnoseikl mojster, St. Vid n. Ljubljano, Volneno in perilno blago kakor tudi vse vrste manutaklurnega blaga dobite v veliki izbiri in po ugodnih cenah pri tvrdki R. Miklauc Ljubljana Lingarjeva ulica - Medena ulica - Pred Skotijo. Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.' Poročni prstani 14 kur. -/lato (i kar. zlato amerik. dublA vedno v zalogi O Sijajen shod liberalno strank« na Kureščku. Ljubljano, Prešernova 1 Selenburgova 7 Nalbolifil Bivalni strolf In kolesa liriti7Hlf*r 214 r°dbinsko in obrtno 41111I.HL1 rabo vedno v zalogi edino pri JOSJp P^fCSIlŽC I fUS)ij«inO. oh *odl b">u Prešernovega spomenika. Utotam potrebščine za Slvllie, krojače. Čevljarje in serilarle. Galanterija In vse drobno blago. e nekaj sveta poleg hiše, pripravna za kako trgovino ali obrt, se proda v Strugah pri Dobrepolju. Keflektanti naj se obrnejo na: Alojzij Kocmur, Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. s pel; arijo in nekaj oralov zemlje proda TEREZIJA KOS, St. Rupert, Dolenjsko. (1 do 3 krave) v lepem kraju, kupim. Ponudbe na upravo lista pod »PoSlena kupčija« Stev. 3624. Hišo Malo domačijo Poljedelske stroje in plnpe ) ) po nainižjih cenab. Mlatilnice za ročni ln vitelnt poqon po 10.500 Kron dobavlja zaloga poljedelskih strojev. ) F. SMOLA ) Sv. Jurij ob j. 2. ) Kje je volk? miiiioiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiniiiiimiiimiiillMiiiiiilimitHliHlNiimiHiuuiiM STAVBENO PODJETJE IVAN 0GRIN- LJUBLJANA PISARNA) Gruberjevo nabrežja 8. — Teteton 426 se priporoča za vsa STAVBENA DELA ter nudi po konkurenčnih cenah VSEH VRST strešno en zidno opeko iz lastne opekarne, iranlto poljubna postaja —1 ZAHTEVAJTE PONUDBE I 20 iimuuumuuuiMiiiuiiiuiiiiiuiimiiiuimmiiiminiuiiiinmouii.......mi OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trg 4 daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvrSuje vse bančne transakcijo najkulantneje. — Obrestuje vloge na knjižice po S lo na tekoči račun po dogovoru od dne vloge do dne dviga. — Ima dovoljenje za poslovanje z devizami ------------ in valutami. -------------- I S! £•3 gS ki II® Pa dobite edino v veletrgovini H-*'«'* mccki, Celje. Trgovci en grej-tene. Istoiam 1ES3S se letos prodaja po čuuovlto nizkih centa >R-B| perilo, čevlji, klobuki, nogavice >n vce dru-go modno blago. Narodte cenik t r Suhe GOBE temensko REPO in rdečo DFTELJO kapi FRAN POGAČNIK. Ljubljana, Dunajska cesta 36. Ako hočeš takoj obleči t«r imeti moderno narejeno razno perilo in pa oblekce U dobrega blaga ia domačega izdelka, dobii ▼ veliki in krasni izbiri po jako nizkih cenah: Mnike pisane in bele arajce . od 60 Din naprej moSke »podnje hlače .... „ 32 „ „ moSke zgornje hlače, cajgaste a 65 „ „ deike zgornje hlače, cajgaste . „ 35 „ „ oblekce za dečke od 3 lat naprej „ 70 „ « ctroike oblekce, uiale, perilnt „ 25 „ „ bete oblekce za deklice ... . M a „ ha l ist In etamin bluze .... „ 60 „ „ tonske predpasnike, visoke . . „ 45 „ „ Dalje te dobijo ženska vrhnja in spodnja krila, rnoderčki, srajce, otroike majce, vsakovrstne kravate, nogavice, naglavne rute, razno blngo za vsakdanje ln pražnje obleke pri tvrdki F. In L GORICAR, »Pri Ivanki« -mL LJUBLJANA, St. Petra cesta lt«r. 29. Prepričajte ie, da kupite ta tako poceni kot nikjer drugjel 3584 mm: namreč ▼ rjavo-modro-b®ll etiketi f« seda; * prometn davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi t FRANCKOV e kavni pridatek« r labojčkih. — V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč« Ime »Franck« ln »kavni mlinček«, — »Pravi i FRANCK i z mltačkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi, — .MHHIIMHMHHMImi Modna ln manuiaktnrna trgovina nudi vse »pomladanske potrebščine t« MOŠKE, Žt.NSKE, KROJAČE In 6IVIUE, razne VENCE In CVETLICE, OPREME za neveste In novorojenčke — Velika Izbir« ženskih RUT In NOGAVIC. jpod mm?r LJUBLJANA, Stari trg št. 3. Ftefcciicfšc strelno hriflcf ZDRUŽENE OPEKARNE O. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 18 rrela VIDIC-KNEZ tovarne na Viču ln Brdu cudii-i r pogubni množini, tanoj dobavno, najboljSe preizkušene modele atre-uikov, z eno alt dvema e« režama, kakor tudi bobrovcev fbiber) ln ^ zidno opeko ^ Na željo ie pošlje tako) popis tn ponudba 1 * * lnica reg. zadruga z neome^ao zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsaKega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerKvijo, v lastni palači, zidani še pred volno iz lastnih sredstev. Poieg jamstva, ki ga nudi laslna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, iamčno pri Ljudski posoiilnici kot zadrugi z ne- .............—■■■'■ i. ■ ■ ............ '■' ..........—....... ........... ■■ ............... " 1 ...... .i....... ' .i i .i i omefenUn jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen-em, ki presega večkratno vrednost v -.eh vlog. Hranilne vloge znašajo nad K 160,000.000* N m H M m m M H K N M M Zahtevajte pri trgovcih n« doileU iu kupajt. ninnu- w -----(aklurno blapo od itan FHflriC d. Z 0. Z. KRfiNJ lota 18 ust&novlj. tvrdk. Na debelo !n drobno. - Prepričujte s« pred naltupom. KUPI se večja količina smrek po možnosti SUHO blago. - Ponudbo z navedbo cene na upravo ..Domoljuba« pod »HLODI 3503«. Prava sredstva lepote! Katera drže, 27.ar obečajo! že 23 let v vseh deželah preizkušena, hvaljena ir. priljubljena, so prava ELZA- epoto pospešujoča sredstva lekarnar)a I'hLLLK. Miza-obra-/«« >*•'.'•.■>rda zanesljivo varstvo proti solnčnim pegam, solnfni opeklini, lisam, hrapovi kozi, odstrani zajedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti kože. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 Din. JSlasd-iitiSf mlečno malo najmilejSe in najfinejše milo lepotci Ideal vseh mili Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega finega duha. 4 velike kose s pakovanjem in poštnino 40 Din. u; Din, proti mravljam 7 W> Din. fioter «n čis^oi>ie madežev 7 Din Pošilja po povzotjn. ,Artes', h® m. laboratorij. M. Jilnkov, Zatrreb. Fetrtnjska alloa 3'ZIl. „SA10NIT"; AZBESTNI ŠKRILJ nadkrilfuj« stresno opeko zbog svoje trpežnostl, j« izredno ahek in elastičen, kljubuje vodi, mraza, vročini, vlagi in vremenskim nezgodam. Sestoji i* prvovrslnega Portiand cementa našega lastnega proizvod« in aif-boljšega azbesta iz prvovrstnih svetovnih rudnikov. flko uporabljata SaloitlS, prIStedite denar in {as. Vsak poedini varčen gospodar, kateremu je ležeče na tem, da pokrije svojo stavbo trpežno in lično, si bo osvojil za pokrivanje svojih poslopi| edino SALONIT. S^LGNIT jo neizgorljiv in nepremočljiv. fiko Salonit uporab., prihranite na stroških. Lažji je kot vsak drug proizvod sedanjosti. Obvaruje pred vlago, ognjem In strelo. Nimata nikaltlh vzdrževalnih stroškov. Izborno izolira vsako zračno izpremembo. Trpežen in vzdržljiv proti najsila. viharja. Vzorce, cenik«, kataloge, navodila in proračune pošiljamo brezplačno. fimSSft" d. d. u cement 99«iPsSl Portiand, Ljubljana. Zastopniki In zalege v vseh večjih krajih. Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon žtsj. Telefon št. 57. v lastni palači (vis & vis hotela „Union"). Kapital S n ireaaerve sl^upno nad IC 6o,ooo.ooo"- Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Šlbenih. Ekspozltttra; Bled. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu ia na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcijo pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. Izdaja konzorcij »Domoljuba«, 1» Odgovorni urednik Anton Snšnlk x Ljubljani, Tiska Jugoslovanska tok«0*