Rezatev cepicev za spomladanjsko cepitev.
Cepič imenujemo on del drevesa, katerega odločimo od maternega debla in ga potem prenesemo na drugo. Cepljeni del spoji se z deblom, na katero je prenesen, in dobiva od njega hrano, kakor hitro se mu priraste. Cepič raste potem ravno tako, kakor da bi ne bil nikdar prenesen.
Za spomladanjsko cepitev potrebne cepiče režemo, kadar miruje rast, toraj od novembra do marcija. Ob navadnih razmerah rabijo za cepiče poganjki zadnjega leta.
Drevo, katero nam da cepičev, imej vsa svojstva, katerih treba prihodnjemu mlademu drevesu. Nikdar pa ne režimo cepičev s slabotnega, bolehnega, rakavega ali takega drevja, katero rodi slabo sadje, ker s cepiči p re-nesemo v&a slaba svojstva maternega drevesa na mlado drevo.
Mnogokrat slišimo o izvržkih, kar je tudi resnično. Te izvržke pripisujejo starosti drevja, vendar ni to povsem res. Mi menimo, da prihajajo ti izvržki od slabih cepičev, kateri rabijo za pomnožitev.
Sadnemu drevju laže preprečimo kako zlo, nego je zdravimo, zato svetujemo rabiti cepiče ie od popolnoma zdravih, krepkih, bujno rastočih dreves, katerih sadje je v vseh obzirih dobro rabno.
Akoravno lahko režemo cepiče od novembra do marcija, vendar sta najboljša za to delo meseca janu-varij in februvarij, ker cepiče izza tega časa laže bolj varno shranimo.
Vendar smo mnogokrat prisiljeni cepiče prej rezati, kar pa seveda nič ne škodi, ako jih pravilno shranimo. Rezatev cepičev zavisna je pa tudi od podnebnih razmer; kolikor prej se rast vzbudi, toliko prej tudi reži cepiče. To velja tudi, ako se je bati, da poškoduje zimski mraz poganjke. Vse cepiče, katere shranimo za cele  tedne ali celo   mesece, moramo na vsak  način
415
prej rezati, predno začne drevje v mezgo iti. Poganjki, kateri imajo že napeto popje, morajo se kot cepiči precej porabiti.