— 2 — Gospodarstvo. Nekaj besed o sladkanju vinskega mošta. Pri vremenskih razmerah, kakoršne imamo letos, ni razvoj grozdja vedno tak, da bi pridelek zadovoljil želje pridelovalcev, od-nosno uporabnikov. Tu in tam je treba umetno zboljševati seveda v okviru Se seda] veljavnih zakonov. Ima mošt premalo slad-kobe, tedaj se ga lahko zboljša z navadnim belim sladkorjem. Za letošnji pridelek se naj vzame po potrebi 2 do 5 kg sladkorja ua 1 hI mošta. Na ta način se bo zdatno zbolj-šala njegova kakovost; uporabljati več kakor 4 kg na 1 hI pa se ne priporoča, sicer bi prevladoval pri vrenju nastali alkohol druge snovi v vinu; posledica bi bila neprijeten okus. Prejšnje avstrijske oblasti niso sploh dovoljevale uporabiti več kakor 4 kg sladkorja na 1 hI mošta. Tudi se ne priporoča pri moštih, ki jih je treba sladkati, zviašti sladkobo nad 18%. S 5 kg sladkorja na 1 hI mošta zvišamo sladkobo za 6%, to se pravi, dodenemo n. pr. moštu, ki ima naravne sladkobe 10 stopinj na hI 5 kg sladkorja, tedaj smo mu zvišali sladkobo na 16% ali stopinj, izraženih po klosterneuburški mostni tehtnici. Za sladkanje mošta namenjeni sladkor je rastopiti v moštu in ne v vodi. Hitro se raztopi, če se ga obesi v snažni pletenjači v mošt pedenj pod površjem. 5 sladkorjem zboljšan mošt da okusnejše, močnejše in stanovitnejše vino, ki je tudi, kar se kisline tiče, milejše, kakor enak nesladkan pridelek, kajti iz sladkorja nastali alkohol povzroča močnejšo izločitev vinskega kamna, torej kisline. Oslajen pridelek pa se ne sme imenovati pristen, naraven ali na način, ki bi izključeval domnevanja, da je bil sladkan. Sladkati se sme le, ako to oblast dovoli. Letos je po naredbi poverjeništva za kmetijstvo dovoljeno oslajati mošt v celi Sloveniji. Za sladkor v ta nameu pa je bilo prositi potom občinskih uradov ali kmetijskih podružnic pri slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Ker se bodo pa tudi druge potrebščine kakor: galica, žveplo, umetni gnoj, razno orodje, semena itd. oddajale le potom kmetijske družbe in njenih podružnic, se nujno priporoča, da se osnje v vsaki župniji kmetijska podružnica in da pristopijo vsi kmetovalci k tej družbi ter da čitajo družbeno glasilo „Kmetovalec." Potem bodo tudi vedeli, kam je vlagati prošnje za to in ono in bodo tudi dobili pravočasno zahtevano blago, ako bo na razpolago. Zupane. i