Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'h leta 90 din, za '/« leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 132.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri
v	m	w	pošt. hranilnici v Ljubljani
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo «.11.953.-™.».»-«!.
Izhaia vsak torck’ ®e_
trtek in soboto
Ljubljana, četrtek 10. decembra 1936
posamezni 4'BA Ve**©, številki din ■
Delicitna Slovenila in
Zadnjič smo poročali o nad vse značilni razsodbi upravnega sodišča v Celju. Neka ljubljanska tvrdka je na podlagi svojih knjig dokazala, da je imela v poslovnem letu 1934 nekaj nad 7000 dinarjev dejanske izgube, kljub temu pa ji je odmeril reklamacijski odbor pridobnino na 50.000 din, kakor da bi imela tvrdka 50.000 dinarjev čistega dobička. Reklamacijski odbor sicer ni mogel ugovarjati pravilnosti podatkov njemu predloženih knjig tvrdke, toda po zunanjih znakih je kratkomalo »ugotovil«, da je imela tvrdka pri
1,8	milijona din prometa 3°/o čistega dobička in da je bila zato njegova odmera pravilna. Seveda pred upravnim sodiščem takšno samovoljno določevanje čistega dobička ni moglo obveljati in od-tnera reklamacijskega odbora je na pritožbo tvrdke propadla.
Niti najmanj ne pretiravamo, če pravimo, da je preje opisani dogodek naravnost značilen za odnos Slovenije do naše osrednje davčne uprave. Kakor preje omenjena ljubljanska tvrdka, tako more tudi Slovenija na podlagi neovrgljivih statističnih podatkov dokazati, da je njeno gospodarstvo v zadnjih letih stalno deficit-no, kljub temu pa se zahtevajo od nje vedno novi davki. A ne samo zahtevajo se vedno novi davki, temveč se ti tudi izterjajo in ta praksa se namerava v bodoče še z vso neizprosnostjo nadaljevati. Posledica tega je, da se v drugih in tudi najbogatejših pokrajinah davčno breme manjša, v Sloveniji pa veča. Tako so se znižali donosi neposrednih davkov v bogati Vojvodini od 565,7 milijona din v 1. 1934. na 460,1 milijona dinarjev v 1. 1935, v Sloveniji pa so se istočasno povišali od 242,3 na 260,5 milijona din, pa čeprav je slovensko gospodarstvo v zad-/ njih letih stalno deficitno.
Glavni dohodek Slovenije od njenih naravnih zakladov izvira iz prodaje lesa in premoga. Že od leta 1932. naprej pa je dohodek od lesa v stalnem in že katastrofalnem padanju. Slovenija, ki je dobila od lesa v dobrih letih za približno Četrt milijarde din deviz, ni imela lani od lesa skoraj nobenih dohodkov, ker še terjatve za tiste majhne količine lesa, ki jih je izvozila, so večinoma za-mrzle. Kako je s premogom, pa je itak že več ko zadosti znano. Nekaj številk pa naj kljub temu tu navedemo. Državne dobave slovenskim premogovnikom se od 1. 1929. dalje stalno krčijo. V letu 1929/30. so znašale še 45‘2°/o, leta 1935/36. le še 25'3°/o in je zato mesečni kontingent padel od 75 tisoč ton na 29.200 ton. Posledica tega je, da je padlo število zaposlenega delavstva samo pri TPD od 8084 v 1. 1929. na 4292 v letu 1935. Pri tem pa treba upoštevati še to, da je bilo 1. 1929. vseh teh 8084 delavcev polno zaposlenih, dočim so delali delavci v letu 1935. samo 179 dni. Na plačah, davkih in socialnih dajatvah je izplačala TPD še v 1. 1933. nad 103 milijone din, v 1. 1935. je padel ta dohodek Slovenije za več ko polovico. Tudi državna blagajna je od tega trpela, saj je družbeni davek TPD padel od 3,9 na 0,5 milijona din.
Velik dohodek je imela Slovenija v prejšnjih letih od sadja, zlasti od jabolk. Letos sadja ni bilo
in samo pri jabolkih znaša letošnja izguba Slovenije več desetin milijonov din. Poleg tega pa je bila vsa letošnja letina Slovenije silno slaba, da je morala Slovenija v še večji meri ko druga leta nakupovati žito v drugih pokrajinah. Ker pa je cena pšenici in koruzi narasla, je morala Slovenija kljub svojim manjšim dohodkom povečati svoje izdatke za pšenico in koruzo. Računati pa je s tem, da bo agrarni donos Slovenije še v bodoče padal, ker zaradi vedno manjših dohodkov kmetovalcev pada tudi uporaba gnojil, da je slovensko kmetijstvo kvalitativno v nazadovanju.
Vrhu vsega pa je Slovenijo zadela še ta največja nesreča, da je bila popolnoma uničena njena zadnja rezerva — njeno denarništvo. Kako velikanski greh se je storil z uničenjem slovenskega de-
Že večkrat smo opozorili, kako je bila z velikimi žrtvami države rešena kriza denarnih zavodov na Češkoslovaškem, v Avstriji, Nemčiji in v drugih državah. Milijarde državnega denarja so bile takrat izdane za sanacijo denarnih zavodov, a niso bile izdane zaman, ker denarni zavodi so bili rešeni, s tem pa tudi rešene milijarde, ki so bile v ta namen izdane. Kajti poslujoči denarni zavodi morejo zaslužiti in vrniti podporo, ki so jo dobili od države, za neposlujoče denarne zavode pa ni druge rešitve ko postopna likvidacija.
Pri nas denarni zavodi v najtežji krizi niso bili deležni nobene državne pomoči. Nasprotno! Ko je bila stiska za denar največja, je Narodna banka z odpovedjo kreditov še krizo silovito poostrila. In vendar so bili naši denarni zavodi zdravi in samo nekaj sto milijonov din je bilo treba, da bi se z izplačevanjem vlog naval na denarne zavode nehal in v par mesecih bi mogli denarni zavodi v celoti vrniti državi vso njeno podporo.
Kakor je ta misel težka, tako pa se ji le ni mogoče ubraniti, če pomislimo, kako drugod pomagajo denarnim zavodom. Tako so baš te dni poročali listi o velikem načrtu, po katerem bodo na Češkoslovaškem izvedli sanacijo Osrednje banke nemških hranilnic. Ta banka je bila v predvojni dobi ena glavnih nemških finančnih trdnjav na Češkem ter v znatni meri financirala nemški narodnostni boj proti Čehom. Tudi po vojni je bila še dolgo vrsto let eden najmočnejših nemških zavodov, ki pa je kasneje prišla v težave, večinoma pa po lastni krivdi. Kljub temu pa bi bila tudi ta banka pri splošni sanaciji 1. 1932. sanirana, če bi takrat pravilno napovedala svoje izgube. Tega pa ni storila in tako se je izguba povečala in sedaj je prišla v brezizhoden položaj. Če bi šla v poravnavo, bi mogla plačati svojim upnikom največ 45 % njih terjatev, izključeno pa je, da bi mogla poravnavo izvesti v dveh letih in bi bil zato konkurz neodvrnljiv. Kaj pa bi pomenil konkurz, ni treba še posebej razlagati.
narništva, to sploh ni mogoče opisati. Nekdaj močne hranilnice, ki so bile trdna opora vsemu okraju, so danes na tem, da polagoma likvidirajo!
Ni čuda, če pri takšnem splošnem gospodarskem stanju propadata trgovina in obrt, da je gospodarski položaj Slovenije tudi iz tega razloga vsak dan slabejši in ža-lostnejši. Stalni letni deficit je slovensko gospodarstvo že tako razjedel, da more vsak hip nastopiti oni usodni trenutek, ko se bo zrušila vsa stavba slovenskega gospodarstva!
Kljub temu pa se zahteva od vseskozi deficitne Slovenije, da mora biti še v naprej ona pokrajina, ki plačuje relativno največ davkov in ki dobi od države relativno najmanj dobrin. Kakor je zahteval reklamacijski odbor od uvodoma omenjene ljubljanske
Čehi so imeli torej dovolj prepričujočih izgovorov, da bi prepustili nemški zavod njegovi usodi, a vendar niso tega storili, temveč so se odločili za sanacijo. Tembolj bi mogli svoje stališče opravičiti, ker bo sanacija banke zahtevala ogromnih žrtev. Terjatve upnikov III. razreda znašajo namreč brez obresti 569,6 milijona Kč, aktiva za kritje teh terjatev pa le 296,9 milijona Kč. Za takojšnje plačilo teh terjatev pa bi bilo treba skoraj 400 milijonov Kč. Kljub temu pa se je Češkoslovaška odločila, da izvede sanacijo Osrednje banke nemških hranilnic, in sicer na takšni podlagi, da dobe upniki 70°/o svojih terjatev, oni, ki bi na izplačilo počakali, pa tudi 100%. Za sanacijo bodo prispevali vsi češkoslovaški denarni zavodi in tudi država, ki bo izdala
Kranjska industrijska družba na Jesenicah je poslala več delavcev v Nemčijo na krajše potovanje, da si ogledajo tamošnje železarne. Sedaj opisujejo delavci svoje vtise iz Nemčije. V zadnjem »Slovencu« pjše neki delavec med drugim naslednje:
V Nemčiji vladajo med delavstvom in podjetniki čisto druge razmere kakor pa pri nas. Ni med njimi nobene mržnjc, temveč vlada med njimi vzajemno sodelovanje. Delavec in podjetnik se zavedata, da zavisi od njunega skupnega dela uspeh podjetja. Mehanizacija dela in racionalizacija sta izpeljani do zadnjih konsekvenc. Velika važnost se polaga na strokovno usposobljenost naraščaja. Vajenci se temeljito pripravljajo teoretično in praktično za svoje bodoče delo.
Geslo vseh Nemcev je delo in zopet delo. Danes je vsa nemška industrija zaposlena s polno paro. Nihče pa nima skrbi, kje bo dobila tovarna nova naročila, ko bo sedanje delo dovršeno. Bo že nemški gospodarski načrt poskrbel za novo zaposlitev tovarne.
tvrdke, da kljub dokazanemu deficitu plača višjo pridobnino, tako zahteva osrednja davčna uprava od Slovenije, da kljub dokazanemu svojemu deficitu plačuje višje davke. Proti sklepu reklamacijskega odbora se je mogla ljubljanska tvrdka z uspehom pritožiti na upravno sodišče. Kam pa naj se pritoži Slovenija?
In vendar je treba, da se tudi pritožba Slovenije upošteva, pa če ne iz drugih razlogov, potem vsaj iz državnih ozirov, ker je država interesirana na tem, da ji ne usahne njen najboljši davčni vir, ki ga je dosedaj imela v Sloveniji, ki ga pa v deficitni Sloveniji ne more več imeti, pa naj bi se število dražb še tako povečalo.
Ne samo slovenska zadeva, temveč že stvar državnega interesa je, da se deficitni Sloveniji davčno breme zmanjša!
posebne obligacije, za katere bo plačevala v prvih desetih letih po 16,5 milijona Kč, kasneje pa po
23,8	milijona Kč.
Splošni, državni interes, ker bi polom banke povzročil nad vse težke socialne in gospodarske posledice, je zmagal nad vsemi drugimi oziri in zato bodo Čehi izvedli sanacijo Osrednje banke nemških hranilnic.
Pri nas niso za sanacijo naših denarnih zavodov potrebne niti primeroma tako velike žrtve, naši denarni zavodi so bili poleg tega umetno vrženi v sedanje težko stanje, a vrhu vsega gre za naš domač kapital, od katerega je odvisen napredek našega gospodarstva. In vendar niso naši denarni zavodi deležni pomočil Kaj naj po tej paraleli še rečemo?
Delavci prejemajo mesečno od 250 do 450 mark. Poleg tega dobivajo tudi plačan dopust, pri nekaterih podjetjih pa tudi božičnice. Ni pa toliko kategorij, kakor jih je pri naših profesioinistih. V glavnem so le tri kategorije. Plače so urejene ma podoben način ko pri nas; na temeljno mezdo in na akord.
Odlično pa je poskrbljeno za varnostne naprave, zelo higienično so urejena delavska stanovanja ter jo v splošnem stanje nemškega delavca ugodnejše kakor pa našega.
Delavec, ki poroča o teh svojih vtisih, predlaga, da bi podjetja gledala na to, da bi se v naših tovarnah nehalo vsaiko nepotrebno zmerjanje, ker to le škoduje splošnemu napredku dela v tovarni. Misliti je treba tudi na to, da bodo tudi pri nas tovarne morale uvesti večjo racionalizacijo dela.
Glede higienskih in varnostnih naprav naj velijajo samo predpisi zakona.
Končno se delavec zahvaljuje ravnateljstvu Kranjske industrijske družbe, ki jim je omogočila potovanje po Nemčiji.
Na predvečer zlate nedelje
dne 20. t. m. bodo trgovci v Ljubljani razkošno uredili in razsvetlili izložbena okna. Na nedeljo samo, ko bodo trgovine ves dan odprte, t. j. 20. t. m., pa bodo pripravili za kupujoče občinstvo vse, kar si more želeti. Izredno znižanje cen vsemu blagu na zlato nedeljo, je geslo ljubljanskih trgovcev! Zato ne pozabite posetiti na zlato nedeljo Ljubljano.
Nove železniške proge
Kakor poroča »Jugoslovanski Kurir«, se bosta spomladi začeli graditi progi čačak—Valjevo in Banjaluka—Doboj. Obe progi bi bili normalnotimi. Progo čačak— Valjevo bi gradila Evropska družba za hipotekarna in bančna posojila, ki ima svoj sedež v Parizu. Progo bi gradila družba z vezanimi dinarji, ki jih ima v Jugoslaviji za 130 milijonov din, ki jih drugače ne more porabiti. Predsednik družbe Markovitzi pride v Beograd, da osebno zaključi pogodbo z našimi železnicami glede gradnje te proge.
Progo Banjaluka—Doboj pa bi gradila družba Batignolles, ki ima menda že kar monopol na gradnjo jugoslovanskih železnic. Pod pezo odkritij bivšega ministra Staniča je družba Batignolles svoje dni znižala svoje cene za 14 odstotkov. Sedaj pa izjavlja, da po teh cenah ne more več graditi, ker se je gradbeni material podražil. Zato zahteva povišanje cen. Verjetno bo tej zahtevi družbe tudi ustreženo.
Trgovinski register
Vpisala se je naslednja tvrdka:
Ivgn Brajan, Ljubljana, obratni predmet: carinsko posredništvo. Imetnik Ivan Brajan, car. kontrolor v pokoju.
Vpisale so se naslednje izpre-membe in dodatki;
Jugo-Rhombcrg & Co., družba z o. z., Bled. Izbriše se poslovodja Jorg Rhomberg.
»Peturna«, usnjarska industrija, Breg pri Ptuju. IzpremanUa so se pravila družbe ter se je zaradi kritja izgube v celoti odpisala delniška glavnica v višini 1,500.000 din. Obenem se je delniška glavnica ponovno zvišala na 1,500.000 din ter se razdeli ta glavnica na 15.000 novih delnic po 100 din nominalne vrednosti.
Peter Majdič — Merkur, kovinska, industrijska in trgovska družba z o. z v Celju. Obratni predmet: nakup in prodaja železnine, kovin, strojev, fabrikacija istih itd. — Izbriše se prokura Ane Majdič.
Tovarna klobukov in slamnikov Ladstatter, Kurzthaler, Oberwal-der, družba z o. z. v Domžalah. Izpremenila se je družbena pogodba. — Besedilo firme odslej: »Universale«, tovarna klobukov in slamnikov, družba z o. z. Dva poslovodji zastopata družbo kolektivno. Če se postavi prokurist, zastopa ta družbo kolektivno z enim poslovodjo. Osnovna glavnica v višini 250.000 din se poviša na 500 tisoč din ter je povišek v celoti vplačan. — Izbrišejo se poslovodje: Alfonz Oberwalder, Avgust Tosti, Kurt Ladstatter in dr. Janko Berce. Vpišeta pa se poslovodji inž. Vinko Zalokar, trgovec v Domžalah in Franc Faltner, trgovski zastopnik v Domžalah.
Sanacija denarnih zavodov drugod in pri nas
Sanaeiia Centralne banke nemških hranilnic
na Češkoslovaškem
Složno delo med nemškimi delavci in podietniki
f Emil Adamič
V nedeljo zjutraj je v Ljubljani nenadoma umrl Emil Adamič.
Kako težko in nenadomestljivo izgubo pomeni njegova smrt za slovensko glasbeno življenje, ni treba posebej poudarjati, ker je to dovolj krepko zapisano v slovenski kulturni zgodovini, pa tudi v srcih slovenskega naroda. Saj je le malo slovenskih skladateljev, katerih dela bi tako segla narodu v srce, kakor nesmrtne umetnine Emila Adamiča. Pokojni Emil Adamič pa je bil tudi kulturni delavec, ki je z vedno živim elanom delal za dvig vsega našega kulturnega življenja. Vse njegovo življenje je bilo eno samo neumorno prizadevanje, da od vseh svojih bogatih talentov da svojemu narodu čim več.
V torek popoldne je spremila Slovenija svojega velikega sina k večnemu počitku. Dala mu je spremstvo, kakor ga dobe le največji sinovi naroda, katerih imena se vklešejo v marmor, v spodbudo poznim rodovom.
Večna slava spominu Emila Adamiča!
Opozorilo trgovcem
Trg. industrijska zbornica v Skoplju sporoča, da je prejela od tvrdke Bratje Popovič v Skoplju naslednje opozorilo:
»Neka dunajska tvrdka za tehnične posebnosti z imenom F. J. Kiedling, Chem.-techn. Spczialita-ten je s pomočjo svojega potnika, nekega njenega direktorja Wil-hclma, na trgovsko nepravilen način obvezala našo tvrdko pa tudi več drugih tvrdk iz notranjosti dežele, in sicer na ta način:
Ta direktor g. Wilhelm se nam je predstavil kot chem. direktor v želji, da nam pokaže vzorec za neko tekočinsko zmes, ki se je imenovala ,Kolektor Prime*. Pojasnjeval je, da je to zelo praktična stvar za določene namene itd., in če nam bo ustrezala, da jo naročimo. Izpolnil je majhen listič papirja kot naročilo in zaprosil, da pritisnemo žig na papir in da ga podpišemo. Z ozirom na .ustni razgovor smo brez nadaljnjega parafirali, ne da bi prebrali listič.
Po neki dobi pa dobimo po pošti z Dunaja pošiljko z računom za 6 kg po ceni 1 kg za 25 švicarskih frankov.
Opisali smo firmi svoj pogovor z dotičniim gospodom, toda oni niso hoteli o tem niti slišati, temveč se sklicujejo samo na naročilnico. Spoznali smo, da smo bili opeha njeni iin da nam ne preostaja nič drugega, ko da .plačamo. Ponavljamo, da se je to dogodilo več firmam.
Za vse te svoje navedbe prevzemamo popolno odgovornost.«
Temu opozorilu ni dostaviti nič drugega ko: varujte se tujih potnikov!
Odtegljaji nameščencev za socialno zavarovanje
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani' je poslal Zbornici za trgovino, obrt in industrijo naslednji dopis:
Prii revizijah obratov je Okrožni urad za zavarovanje delavcev ugotovil, da mnogo podjetij delavcem nepravilno odteguje oni del zavarovalnih prispevkov, ki pade v breme delojemalca. Podjetja odtegujejo namreč prispevke dostikrat od dejanskega zaslužka, ki je večinoma višji od onega, s katerim je delavec prijavljen pri OUZD, medtem ko sme prispevek odtegniti le v oni višini, ki odgovarja mezdnemu razredu, v katerega je delavec uvrščen pri OUZD.
Podjetja mnogokrat ne javljajo mezdnih izprememb OUZD-u kljub predpisu § 10. zakona o zavarovanju delavcev, da ostane delavec uvrščen v oni mezdni raz red, ki je odgovarjal njegovi preje
prijavljeni plači, medtem ko je njegov dejanski zaslužek dostikrat višji. Podjetniki, ki mezdnih sprememb niso javili OUZD, ne smejo delavcem odtegovati prispevka po faktičnem zaslužku, temveč po mezdnem razredu, v katerega so uvrščeni in po katerem zaračunava OUZD zavarovalne prispevke.
Okrožni urad prosi ugledno Zbornico, da opozori vsa podjetja na nedopustnost odtegovanja večjih zavarovalnih prispevkov, kakor jih določa zakon o zavarovanju
delavcev, to je polovico od prispevka za bolezen in za borzo dela in cel prispevek za delavsko zbornico. Nezgodni prispevek mora v celoti plačati delodajalec. Delodajalec, ki izvršuje višije odtegljaje, se po § 197. ZZD kaznuje v denarju od din 100'— do din 2.000’—, v ponovnem primeru pa do din 5.000’—.
Po § 10 ZZD mora delodajalec v roku 8 dni prijaviti OUZD vse izpremembe v prijavljenih okol-nostih, torej tudi izpremembo v
višini plače. Delodajalec, ki teh izprememb ne prijavi, se po § 194. ZZD kaznuje v denarju od din 20'— do din 500’—.
Opuščanje prijav o izpremem bah v mezdah je pripisati največkrat nepazljivosti ali nepoučenosti osebja v podjetjih, ki jim je poverjen prijavni posel. Uradu povzročajo te napake kritiko s strani delavcev, ki zahtevajo ob obolenju dajatve po višini svojega dejanskega’ zaslužka.
Nejasnosti ni konca ne kraja
Vsakdanje težave trgovcev
Ljubljanski trgovec, ki je znan po svoji vestnosti in delavnosti ter se od zore do mraka neprestano trudi, da zasluži vsaj to, kar zahteva od njega davkarija, nam je poslal celo vrsto pritožb zaradi nejasnosti, ki vladajo še vedno glede davčnih predpisov. Objavljamo njegov dopis v celoti, da ne izgubi neposrednosti ljudskega klica.
Kako naj se razume naj novejša odredba finančnega ministra?
Navajeni smo že — in sploh ne pričakujemo več kakšnega zboljšanja — da so namreč vse na-redbe nejasne in netočne. K vsaki novi uredbi je potreben vedno še poseben komentar, pojasnilo in končno še dodatek k pojasnilu itd. Tako n. pr. je bilo za carinske pakete do sedaj v veljavi, da smo ali priložili fakture ali pa tudi ne. Sedaj določa fin. ministrstvo, da mora biti pri vsakem paketu originalni račun, sicer se pošiljka vrne pošiljatelju. To je nejasno in premalo natančno. Če naj tovarnar predloži račun že paketu, ga trgovec ne more podpisati. Ne bo drugega izhoda, da nam bodo morale carinarnice ali pošiljati račune ali pa bodo veljali nepodpisani. Določba bi torej morala natančno navesti, kako in kaj. Ako velja dosedanji princip, mora pošiljatelj poslati račun trgovcu. Ta račun podpiše in izjavi, da po zakonu jamči za njegovo resničnost.
Nadalje smo morali priložiti vsakemu računu izjavo ter preračunati tujo valuto v dinarje. Ali ostane pri tem ali naj razumemo novo naredbo drugače? Kakor smo že ponovno omenili, ne mine niti mesec, da ne bi doživeli novega presenečenja. Tudi je treba še točno povedati, kakšne takse se zahtevajo za izjavo in račune, če ostane stara praksa. Ali je pravilno, da se kolkuje izjava z din 2’—, računi do din 1000’— z din 3’—, računi za nad din 1000’— pa z din 5’—?
Koliko znaša kurz za Kč?
Zopet tudi tu novotarija preko noči. Nihče ne obvešča niti trgovskih organizacij, da bi bile te pravočasno poučene. Preračunski kurz za Kč po devalvaciji je znašal din 1'52. Danes sem naenkrat dobil vrnjeno izjavo, ker so kar čez noč določili nov kurz, in sicer po 153’70 za 100 Kč. Torej napiši novo izjavo in pošlji še enkrat na kolodvor. Imamo vremena!!! Za božjo voljo, napravite enkrat red, da ne bodo vsak teden novi predpisi in če že določite kaj novega, obvestite vsaj stanovske korporacije, da bomo po njih pravočasno obveščeni.
Krošnjar jenje
Toliko se je že pisalo o tem, pa vse zastonj, ker ni volje, da se zatre. Krošnjar, ki je prišel pred meseci v Ljubljano, je sam izrazil, da so krošnjarski posli »poslovi bogovski«!! Saj so samo v varaždinskem srezu izdali nad 500 dovoljenj krošnjarjem! Kako naj se to zatre, če ena oblast krošnjar stvo prepoveduje, druga pa izdaja vedno nova dovoljenja. V Repnjah
je prodal krošnjar v par dneh nad 20 oblek!
Stvar je taka. Delavci imajo denar. Kupijo od krošnjarja, ker jim je že »glihanje« všeč. Ce bi tudi domači krojač ali trgovec imel tako zalogo, vendar ni stvar ista, ker od njih zahteva odjemalec kredit, dočim plača krošnjarju takoj.
Tudi če bi v domačem kraju bilo isto blago na razpolago, ne bi to zaleglo!
Kaj je s švicarskim kliringom?
Zastopnik neke švicarske tovarne, od katere sem kupil nekaj blaga, mi danes sporoča, da iznos fakture brezpogojno ne glede na plačilne pogoje plačam do konca tega meseca, ker se vplačila na švicarski kliring sprejemajo samo do konca tega leta. Kaj je na tem resnice? Kakšni so tozadevni predpisi? Dosedaj nismo še nič čitali o tem. Kdo nam bo dal pojasnila??
Kmalu bo tako, da bo vsak trgovec moral zaposliti še posebnega strokovnjaka, da mu ta pojasni vse predpise.
Kaj je s trgovinsko pogodbo z Anglijo
Ali bomo sedaj manjši trgovci mogli zopet kaj naročevati iz Anglije ali bo to zopet le privilegij velikih tvrdk in kapitalistov??
Za vsako naročilo bo menda treba prositi za dovoljenje pri Narodni banki, predložiti fakture prejšnjega leta in izkaz, za koliko se je kupilo itd. Pri takšnih formalnostih morajo trgovci sploh od-
klanjati naročila iz Angleške, ker pri takem sistemu nikdar ne bi bili varni, da bi dovoljenja tudi v resnici dobili.
Torej mnogo dela in sitnosti za nekaj čisto negotovega!
Po finančnem zakonu je pravilno, da se računi za nad 1000'— din kolkujejo s 5 din.
2. Glede tečaja Kč je stvar naslednja. Uradni tečaj za 100 Kč je znašal za november din 152'—, za december pa je določen na din 153'70. Ti novi tečaji pa so bili objavljeni šele v »Službenih novi-nah«, ki so bile datirane z dne 30. novembra, da dejansko dne 1. decembra, ko so stopili novi tečaji v veljavo, ni mogel sploh noben poslovni človek vedeti, kakšen je novi uradni tečaj! Torej zopet je krivda za nejasnost v Beogradu.
3. Govori se, da bo Švica klirinško pogodbo z Jugoslavijo zaradi brezuspešnih trgovinskih pogajanj odpovedala, toda iz Beograda to vest demantirajo, kakor poročamo na drugem mestu.
4. Glede trgovinske pogodbe z Anglijo pa priobčujemo posebno notico. '	------
»Službeni list«
kr. banske vrprave Dravske banovine z dne 5. decembra objavlja:
Uredbo o izpremembi uredbe o začasni ustavitvi nekaterih pravic zavarovancev »Feniksa«, družbe za življenjsko zavarovanje — Uredbo o oddajanju sladkorja brez plačila državne trošarine za slajenje vinskega mošta — Odločbo o podaljšanju roka :iz 1. odst. § 7. pravilnika o določanju in vračanju varščin — Tolmačenje glede odkupa oljnatega semenja od zadrug.
Bolgarska trgovina v oktobru
Po podatkih bolgarske generalne direkcije za statistiko je znašala bolgarska zunanja trgovina v milijonih levov:
oktobra sept. oktobra 1936	1936	1935
uvoz	263,27	248,43	314,52
izvoz	538,71	379,10	555,68
Prvo mesto v bolgarskem izvozu zavzema Nemčija. Zlasti v zadnjem času se je zelo dvignil bolgarski	izvoz v	Nemčijo,	delonte
tudi na naš račun, ker nemške tvrdke nikakor niso mogle dobiti v Beogradu izvoznega dovoljenja. Kakor nam zatrjujejo poučeni ljudje, bi ta dovoljenja sicer dobili, toda, treba bi bilo malo pomazati, kar pa nemški izvozniki niso hoteli storiti. Zato so se raje odpeljali v Bolgarsko, kjer so mogli dobiti, kar so potrebovali.
Oktobra 1936 je izvozila Bolgarska v Nemčijo blaga za 258 milijonov levov, to je skoraj 50% vsega svojega izvoznega blaga. Znatno je nazadoval bolgarski izvoz v države z devalvirano valuto razen v Nizozemsko. Znatno se je dvignil bolgarski izvoz v Dansko, kamor je (Bolgarska izvažala predvsem oljnate pogače in sončnice.
Bolgarska trgovina z balkanskimi državami se je gibala takole (vse v milijonih levov):
Uvoz izvoz 1934 1935 1934 1935 Grčija	21,3	13,7	18,3	32,3
Romunija	95,2	94,0	18,6	9,7
Turčija	30,4	19,3	35,8	16,3
Jugoslavija	8,6	8,4	5,0	22,6
Kakor se vidi iz teh številk, je bolgarska trgovina z balkanskimi državami zelo neznatna in znaša komaj 5 odstotkov vse njene zunanje trgovine.
Jugoslavija izvaža na Bolgarsko konje, papir za cigarete in kemične proizvode, uvaža pa v glavnem oljnate pogače, seme sončnic, sladkorno repo in ovčje kože.
Carinski tečaji v zlatu v posameznih državah
Albanija: carina se računa v zlatih frankih,
Bolgarska: 1 zl. lev = 27 papirnatih, za določeno blago tudi samo 22,20, oz. 15 papirnatih levov, Grčija: 1 zl. drahma = 15, oz. 20, oz. 22,25 in 30 papirnatih drahem brez postranskih pristojbin, Italija: 1 zl. lira = 3,67 lire, Jugoslavija: 1 zl. dinar = 11 papirnatih dinarjev,
Avstrija: 1 zl. krona = 1*83 šilinga,
Španija: 1 zl. peseta = 2.4304 papirnatih peset,
Madjarska: 1 zl. krona = 14.500 papirnatih kron ali 1,16 penga.
Politične vesti
Komunski kralj Karol obišče v
začetku prihodnjega leta Varšavo. Podrobnosti obiska so bile že določene ob priliki zadnjega bivanja zunanjega ministra Antonesca v Varšavi.
Atenska agentura javlja, da so
popolnoma neresnične vse vesti o neki odkriti zaroti, ki da so jo osnovali bivši minister Mihaloko-pulos in tovariši.
V francoskem parlamentu je imel zunanji minister Delbos velik govor o zunanje-politični situaciji. Uvodoma je omenjal, kako stalne enostranske kršitve mednarodnih pogodb ter vedno večje oboroževanje ogrožajo mir. Propaganda križarske vojne proti Rusiji bi enako mogla razdeliti Evropo v dva tabora. Edino jamstvo za mir je v tem položaju angleško-francosko prijateljstvo. Kakor je Velika Britanija izjavila, da bi v primeru napada takoj priskočila na polnoč Belgiji in Franciji, tako je tudi Francija vedno pripravljena, da z vsemi silami priskoči na pomoč Angliji. Pakt, ki veže Francijo s sovjetsko Rusijo, je samo pakt mira.-Nato je Delbos poudaril, da so odnošaji Francije z Malo antanto odlični in da se skušajo sedaj ti odnošaji poglobiti še z gospodarskim sodelovanjem. Končno je govoril o Španiji. Vlada bo gledala zlasti na to, da se španska vojna ne razširi še na Evropo. Z apelom na vse Francoze, da vlado v njenih prizadevanjih za ohranitev miru podpirajo, je zaključil Delbos svoj govor.
Gospa Simpsonova je odpotovala v Francijo in izjavila, da nikakor noče, da bi zaradi nje imel angleški kralj težave ali da bi trpela monarhija.
Angleško javno mnenje je v splošnem za kralja, odločilnega pomena pa je ugovor dominionov. Listi napovedujejo, da pride do rešitve krize v kratkem. Baldwin je izjavil, da je morganatičen zakon nemogoč in da ima žena angleškega kralja tudi takoj vse pravice angleške kraljice.
Sedanja angleška ustavna kriza je nastala pred nekako šestimi tedni, ko je canterburyški nadškof obiskal angleškega kralja in ga opozoril, da trpi zaradi njegovega postopanja tudi ugled gospe Simpsonove. Kralj Edvard vm. pa Si je takrat odločno prepovedal, da bi se kdo vmešaval v njegove zasebne zadeve. Ko je kmalu nato začel govoriti o tem predmetu tudi Baldwin, je kralj Edvard ta njegov govor ostro pretrgal. Gospa Simpsonova bi se mogla poročiti šele šest mesecev po ločitvi, to je v aprilu in zato je nastopil Churchill z zahtevo, da se kralja ne sili tako zelo k odločitvi. Proti poroki z gospo Simpsonovo so poleg cerkve tudi dominioni in Baldwin jih je le z najvedjo težavo pregovoril, da niso začeli sami reševati to vprašanje.
Odločitev v Londonu še ni padla, pač pa se vsak hip pričakuje. Položaj je olajšala gospa Simpsonova s svojo izjavo, da odstopa od poroke. Verjetno je, da bo kralj Edvard VIII. ostal, da pa se ne bo poročil z gospo Simpsonovo.
General Franco je izjavil, da je prisiljen bombardirati Madrid, ker je vse mesto izpremenjeno v eno samo trdnjavo.
V Valencijo je prebeglo več mornarjev Francove mornarice. Mornarji so izjavili, da je v Ceuto prišlo nad 400 Nemcev. Nadalje so izjavili, da španskim ladjam na Kanarskih otokih zapovedujejo Nemci in Italijani.
španska državljanska vojna je
zahtevala dosedaj že pol milijona človeških žrtev, kakor je izjavil predsednik mednarodnega Rdečega križa. Najmanj ljudi pa je padlo v bojih, temveč glavne izgube so zaradi pomanjkanja hrane, zaradi bombardiranja in prekih sodišč.
General Franco baje obupuje, da bi mogel osvojiti Madrid. Zaradi dosedanjih neuspehov da je živčno čisto strt. Po drugih vesteh pa pripravljajo nacionalisti nov velik napad na Madrid. Na asturski fronti so po vesteh madridske vlade dosegli rudarji nove uspehe, dočim vlada na madridski fronti že cel teden zatišje.
Nov volilni red namerava uvesti madjarska vlada. Uvedla bi se sicer tajna volilna pravica, volilni sistem pa bi bil tako kompliciran, da bi se z njim mogla »korigirati demokratična volja ljudstva«, kakor se pravi v oficialnem poročilu. Madjarski aristokraciji torej novi volilni red ne bo nevaren.
Notranje-politična situacija v Avstriji je zaradi novega gibanja narodnih socialistov znova zelo napeta. Kancelar dr. Sušnik je izjavil, da smatra vlada narodne socialiste še vedno za sovražnike avstrijske republike.
Knei
sladita
Denarstvo
Dvig delniškega kapitala v Jugoslaviji
Glavni dobiček ima Beograd
L. 1935. je bilo ustanovljeno v Jugoslaviji 35 novih delniških družb z ustanovno glavnico 49'6 milijona din, 1. 1936. ipa je bilo ustanovljenih 37 družb z glavnico 145T milijona din. Glavni delež od teh družb pripade na Beograd, kakor se vidi iz naslednjih številk.
število glavnica družb v mil. din Beograd	18	100T
Zagreb	8	24'7
vsa druga mesta	11	20*3
Po strokah odpade od novih družb na
število glavnica družb v mil. din
rudarsko ind.	6	71*0
živilsko	3	26*5
parcel, zemljišč	4	18*7
trgovino	14	12*1
tekstilno	3	5*5
kemično	2	5*1
druge družbe	5 ,	6*2
Od novih družb je nastalo 10 iz bivših samostojnih podjetij s kapitalom 68T milijona din, da znaša dejanski prirastek kapitala delniških družb samo 77 milijonov din.
Obračun klirinških lir izpred 18. novembra
Združenje industrialcev Savske banovine je poslalo na finančno ministrstvo spomenico, v kateri zahteva, da se naše klirinške terjatve proti Italiji, ki so nastale pred 18. novembrom, obračunavajo po tečaju, ki je takrat veljal.
Na to si>omenico pa je finančno ministrstvo odgovorilo, da nima nobene možnosti, da bi tej zahtevi ustreglo.
*
Kršitve veljavnih deviznih predpisov zastarajo, kakor je izjavilo finančno ministrstvo, v dveh letih. To tolmačenje je potrdil tudi državni svet.
V novembru je zaprosilo za zaščito 6 denarnih zavodov, in sicer pet za odlog plačil, 1 pa za poravnavo izven stečaja.
Posojilo 100 milijonov funtov, ki ga je razpisala angleška vlada in ki se bo obrestovalo po 2.75 %>, je bilo podpisano v eni sami dobri uri.
Mednarodiii borzni indeks
Velike svetovne borze so ves zadnji čas pod vplivom napete zunanje-politične situacije in zato so tečaji na borzah večinoma nazadovali. Dvig tečajev na nekaterih borzah v prejšnjih tednih (kakor n. pr. v Milanu) je le posledica devalvacije valut, ki je kar avtomatično dvignila tečaje vrednostnih papirjev. Pregled o gibanju indeksnih številk nam daje naslednja tabela:
Koncem 1927	31.10.	14.11.	28.11.
= 100%			
London	82,0	81,4	80,4
Pariz	52,1	56,4	51,8
Berlin	45,1	43,7	43,3
Dunaj	56,2	57,7	56,8
Praga	90,2	94,4	96,9
Milan	119,0	121,6	118,6
Bruselj	41,7	44,9	42,7
Amsterdam	58,7	59,0	59,8
Stockholm	24,4	25,8	26,2
Curih	56,7	59,0	58,4
New York	114,0	116,9	118,1
Mednarodni borzni indeks			je na-
zadoval od 69,1 na 68,5%.
Konkorzi • poravnave
"-1"—-riTii Til	Y I	lllil——BilH
Odpravljen je konkurz o premoženju industrialca Antona Kaj-leža star., ker je bila razdeljena vsa masa.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Jerneja Pirca, posestnika v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Zajc. Narok za sklepanje poravnave dne 2. januarja ob 11. Rok za oglasitev do 28. decembra.
Besedilo	trgovinske
z Angliio
Angleški zunanji minister Eden je predložil angleškemu parlamentu besedilo trgovinske pogodbe, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Vel. Britanijo in ki se glasi:
Vlada Združene kraljevine Velike Britanije in Severne Irske ter vlada Jugoslavije sta se sporazumeli v želji, da olajšata in povečata trgovino med Zdr. kralj. Vel. Britanijo in Sev. Irsko ter kraljevino Jugoslavijo v naslednjem:
Čl. 1. — Jugoslovanska vlada se obvezuje, da bo izdajala zadostno število dovoljenj za uvoz v Jugoslavijo proizvodov, ki uspevajo ali so proizvedeni, predelani ali ponovno izvoženi iz Združene kraljevine, glede katerih so uvedena ali se morejo kasneje uvesti uvozna dovoljenja. Skupna vrednost uvoznih dovoljenj, ki se bodo izdala, bo odvisna od skupnega izvoza iz Jugoslavije v Združeno kraljevino. Jugoslovanska vlada bo tudi dajala dovoljenja za nakup svobodnih tujih deviz, potrebnih za popolno plačilo ter v določenih rokih za vse blago in vsa postranska plačila, ki izvirajo iz nakupa tega blaga, vračunavajoč tu tudi prevoz, zavarovanje in provizijo.
Izraz »svobodne devize« v tem členu pomeni sterling ali valuto, ki ni jugoslovanska in katere konverzija v sterlinge ne podleži nobenim omejitvam.
Čl. 2. — Vse blago, uvoženo v Jugoslavijo po uvoznih dovoljenjih, izdanih 1. januarja 1937 ali kasneje v smislu čl. 1. tega sporazuma, mora imeti na zahtevo jugoslovanske vlade potrdilo o izviru iz Združene kraljevine ali potrdilo o zopetnem izvozu iz Združene kraljevine. Ta potrdila izdajajo trgovinske zbornice Združene kraljevine ali druga telesa ali ose-
be, katere so v to pooblaščene od vlade Združene kraljevine.
Čl. 3. — 1. Ta pogodba bo ratificirana in ratifikacijske listine bodo izmenjane v Beogradu čim prej mogoče.
2. Ta pogodba stopi v veljavo po ratifikaciji im velja do 30. junija 1937. Če pa ratifikacijske listine ne bi bile izmenjane do 1. januarja 1937, stopi pogodba provizorično v veljavo dne 1. januarja 1937 ter se more odpovedati v skladu s predpisi odst. 3. tega člena.
3. Če niti ena pogodbenih strank ne bi pogodbe odpovedala 3 mesece pred 30. junijem 1937, ostane pogodba v veljavi še nadaljnje tri mesece po datumu, ko bo ena pogodbena stranka odpovedala pogodbo diplomatskim potem.
Čl. 4. — Pogodba o trgovini in plovbi, ki je bila podpisana v Londonu dne 12. maja 1927 ter izmenjava not istega datuma, ostaneta v veljavi.
Dokler traija ta pogodba, se morajo določila preje omenjene pogodbe in izmenjava not tolmačiti v smislu določil te pogodbe glede na predmete in ozemlja, na katera se sedanja pogodba nanaša.
Ta pogodba, kakor je preje navedena, je bila podpisana dne 27. novembra 1936 v angleškem jeziku in v duplikatu. Pogodba določa, da se njena določila prevedejo na srbski jezik čim preje, da pa je v primeru sporov odločujoč angleški tekst, ker so se tudi pogajanja vodila v angleškem jeziku.
Pogodbo so podpisali za Veliko Britanijo zunanji minister Anthony Eden in trgovinski minister Wal-ter Runciman, za Jugoslavijo pa naš poslanik v Londonu Slavko Grujič in pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja.
Dovolienja za uvoz angleškega blaga
V zvezi s sklenitvijo angleško-jugoslovanske trgovinske pogodbe sporoča kontrolni odbor za uvoz pri Narodni banki naslednje:
»Kontrola uvoza, ki je bila uvedena s sklepom finančnega ministra z dne 6. aprila letošnjega leta, se uporablja še nadalje proti vsem neklirinškim državam in zato tudi proti Angliji. Zato je treba za uvoz kontroliranih predmetov iz Anglije dobiti še nadalje predhodno dovoljenje odbora za uvoz pri Narodni banki.
Glede uvoza kontroliranih predmetov iz Anglije se bodo dajala dovoljenja kvartalno, za vsako tromesečje posebej. Potemtakem se morejo prošnje za uvoz za prvo tromesečje 1937 že takoj sedaj predložiti Narodni banki. Količina uvoza vsakega predmeta za posamezne firme za bodoče četrtletje se bo določevala v smislu sklenjene pogodbe v skladu z višino našega izvoza v prejšnjem tromesečju. Prošnje za uvoz se smejo vlagati poleg firm, ki so uvažale že 1. 1935 angleško blago, izjemoma tudi za one firme, ki v
1.	1935 še niso uvažale, da bi se s tem dognala možnost podelitve dovoljenj za delni uvoz angleškega blaga tudi tem tvrdkam.
Prošnje za uvoz z vsemi potrebnimi podatki se morajo na predpisanih obrazcih vlagati pri Narodni banki in njenih podružnicah.
*
Zato znova ponavljamo svojo zahtevo: tudi kontrola nad uvozom se mora decentralizirati! Na podlagi uvoza v 1. 1935., naj se pro-centualno dodeli vsaki banovini dopustna višina angleškega uvoza. Dovoljenja za ta uvoz pa naj dajejo lokalne oblasti, in sicer ne koncem vsakega tromesečja,
temveč po kronološkem redu, kakor prihajajo prošnje.
Zakaj ne bi vsaj enkrat postopali enostavno in priprosto, ko pa je tako postopanje tudi mogoče!
Trgovinska pogodba s Francijo podpisana
V torek je bila v Beogradu slovesno podpisana nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Francijo. Za Francijo je podpisal pogodbo trgovinski minister Bastid, za Jugoslavijo pa dr. Vrbanič. Z novo pogodbo bodo znatno olajšani trgovinski odnošaji med obema državama. Tudi plačilni promet je z novo pogodbo urejen.
Trgovinski sporazum z Madjarsko
Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe z Madjarsko so v glavnem uspešno končana. Ma-djarska je dovolila naši državi deloma znatne uvozne kontingente. Del blaga bo plačevala tudi v devizah. Dovoljeni nam bodo ti kontingenti: 100 ton jabolk, 400 ton orehov, 5000 vagonov drv, 1200 vagonov oglja, 200 vagonov jamskega lesa, 5400 stavbnega lesa, 80 vagonov karbida, 2 vagona klin-cev, 100 vagonov železniških pragov za okretnice in 180.000 železniških navadnih pragov. Za 1000 hi bermeta pa bi morali v kompenzacijo kupiti tokajca in šampanjca. Naš izvoz usnja, železne rude, bakra, svinca in drugih rud bi plačali Madjari v devizah.
Uvoz iz Madjarske v Jugoslavijo pa l>o prost in enako urejen kakor z Avstrijo.
Pred trgovinskimi pogajanji s Poljsko
Po poročilih poljskega tiska je imel guverner naše Narodne ban-
ke dr. Radosavljevič ob svojem, zadnjem bivanju v Varšavi več sestankov z zastopniki Poljske banke in Poljske družbe za trgovino s pomočjo kompenzacij. Obisk dr. Radosavljeviča je bil v zvezi z reorganizacijo poljskega klirinškega sistema ter ureditvijo plačilnega prometa in trgovinskih od-nošajev med Poljsko in Jugoslavijo.
Na teh sestankih je bilo sklenjeno, da se prihodnji mesec, t. j. v decembru, začno pogajanja za sklenitev definitivne klirinške pogodbe med obema državama. Z novo klirinško pogodbo naj bi se tudi rešilo vprašanje starih jugoslovanskih klirinških terjatev proti Poljski. Z novo pogodbo bi se nadalje podaljšala jugoslovansko-poljska turistična pogodba, ki je bila sklenjena lani. Končno bi se z novo pogodbo še sklenil dogovor o dobavljanju jugoslovanskega tobaka poljski tobačni režiji. Slednji dogovor bi veljal tri leta.
Trgovinska pogajanja s Švico pretrgana
Švicarska trgovinska delegacija je odpotovala iz Beograda ter so bila s tem trgovinska pogajanja s Švico pretrgana. Iz Beograda pa poročajo, da je upravičeno upanje, da se bodo ta pogajanja v kratkem zopet obnovila in da bo v ta namen prišel v Beograd poseben švicarski strokovnjak in pooblaščenec. Glavna težkoča pri pogajanjih je bila zahteva naše vlade, da se plača pšenica v devizah. Prvotno je naša vlada zahtevala, da se plača vsaj 80°/o pšenice v devizah. Pozneje je naša delegacija pristala na to, da se plača le 40°/o pšenice v devizah, nato pa, da se plača samo 50°/o. Švicarska delegacija pa niti na to ni hotela pristati ter je odpotovala v Sofijo in v Bukarešto, da tam doseže to, česar v Beogradu ni mogla doseči. Odločno pa se demantira iz Beograda vest, da bi Švica zaradi neuspešnih trgovinskih pogajanj odpovedala klirinški sporazum z Jugoslavijo.
Sporazum s češkoslovaško
Prvega decembra je stopila v veljavo nova dopolnilna trgovinska pogodba s Češkoslovaško. Nova pogodba velja eno leto. Po tem sporazumu so nam dovoljeni naknadni kontingenti za pekmez, perutnino, jajca in salame. Za slednjo se odpravlja tudi sindikalna uvozna taksa, ki je znašala 1200 čsl. kron za 100 kg. Z naše strani pa se je dovolilo Češkoslovaški naslednje znižanje uvozne carine, ki bo znašala	odslej	preje
	v zlatih	din
za pivo v sodih po		
100 kg 		20	30
nogavice iz naravne		
svile za 100 kg . .	3500	4000
tuljci za klobuke, su-		
rovi ali beljeni za		
kos		0*35	0*35
barvani ali tiskani .	1*—	1*20
umetna čreva, široka		
nad 70 mm, za		
100 kg 		300	360
plemenito in posebno		
jeklo v ploščah ali		
palicah:		
za železo v ploščah .	12	28
cevi in deli za spaja-		
nje cevi, kovane,		
valjane ali neobde-		
lane nad 80 mm		
debeline ....	15	35
plugi		20	40
njih deli v teži 5 kg		
in več		20	20
njih deli izpod 5 kg	20	25
aparati za merjenje		
(razen mikrome-		•
trov), ravnila, šesti-		
la in podobno . .	35	70
kmetijski stroji, nosil-		
nice, žarnice itd. .	5	20
nad 200 kg . . .	8	30
Izvoz lesa
Naš les si je polagoma za izgubljeni italijanski in španski trg kljub vsemu vendarle našel nadomestne trge. To pa velja predvsem za trdi les in manj za mehki. Nove smernice našega lesnega izvoza se nazorno vidijo iz naslednje tabele:
V prvih desetih mesecih smo izvozili gradbenega lesa (v vrednosti milijonov din);
v 1933 1934 1935 1936 Anglijo	18'5	42'4	46'5	72*9
Nemčijo	47	11*4	587	71*2
Madjarsko	11*8	19*9	19*4	33*0
Italijo	358*5	387*4	371*0	23*1
Grčijo	26*3	21*1	16*3	22*1
Španijo	36*4	50*6	46*4	19*4
Avstrijo	7*5	14*2	15*1	16*0
druge	103*4	124*4	130*5	106*7
skupno	567*1	671*4	703*3	364*4
*
Po dogovoru z nemško izvozno centralo bo izvozila Jugoslavija v Nemčijo 20.000 živih prašičev v teži po 130 kg ter 20.000 zaklanih prašičev in 8000 glav goveje živine. Vse to se bo izvozilo do konca januarja. Cena prašičem je določena franko Salzburg na 12 do 12*50 dih, za zaklane, 10*50 din za žive prašiče in na 5*40 do 8*60 din za govejo živino.
Cene jeklu se bodo znatno povečale, kakor poročajo iz Pariza. O povišku bo v najkrajšem času sklepal Mednarodni urad za kontrolo jekla.
Češkoslovaška vlada namerava odpraviti razne uvozne omejitve ter postopoma znižati uvozne carine.
Turška vlada bo baje z začetkom novega leta odpravila vse uvozne kontingente.
Švica je znižala uvozno carino za 60 predmetov, t. j. približno eno tretjino vseh carinskih uvoznih postavk.
Staro železo se je v Ameriki podražilo za 25 centov ter se prodaja sedaj tona starega železa po 17*27—17*75 dolarja.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je zadruga »Zaščita Ljutomerčana v Ljutomeru«. Namen zadruge je pridobiti priznanje o zaščitnem imenu izvora našega vina v Jugoslaviji in v državah, ki kupujejo naša vina. Zaščita se nanaša le na pristna bela vina iz grozdja priznanih žlahtnih sort, predvsem onih iz trsnega izbora.
'Kakovost
ooLLočuje/
foiog rafij atu alt risba ft l* vri w;t najsorlidn&j$Q ki H €9 rna
ST*DIU
L1UBL1ANA
DALMATINOVA
Po malenkostni porabi yidits takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihrani dobra
KB »TO,'M
Dobave - licitacije
Povpraševanje po našem blagu
v tullni
Prometni oddelek ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani sprejema do 14. decembra ponudbe za popravilo posteljnega in namiznega perila.
Generalna direkcija drž. železnic, grad j e vinsko odel j en j e v Beogradu sprejema ponudbe za dobavo 1500 ma borovih hlodov brez lubja.
Direkcija drž. rudnika Kreka
sprejema do 14. decembra ponudbe za dobavo raznih tiskovin; do 21 decembra za dobavo klingerita in termometra za paro.
Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 14. decembra ponudbe za dobavo 20.000 kg testenin; do 21. decembra za dobavo 4.500 ton premoga; do 28. decembra za dobavo 5000 kg peska (kremena) in do 30. decembra za dobavo raznega jedilnega pribora iz alpake.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 15. decembra ponudbe za dobavo rezervnih delov za razne kompresorje, katranirane vrvi, merlina, konoplje, jadrenine iz lanu, kravine in podplatov; do 16. decembra za dobavo strojev za navijanje klob; do 18. decembra za dobavo črnega satena in belega organtina, rinčic za gamaše, raznih ščetk, 150 zabojev, hlačnih jermenov, kravine in podplatov, belega lanenega platna, stroja za likanje ovratnikov, jadrenine in sukanca; do 19. decembra za dobavo bakrenih cevi in pločevine iz medi; do 21. decembra za dobavo namiznih prtov, sive lepenke, raznega platna amonijaka, kristalne sode, sedal iz trdega lesa, peči in zaslonov, rezervnih delov za čevljarske stroje; do 22. decembra za dobavo verig za sidra; do 28. decembra za dobavo stroja in rezervnih delov za rezanje vijakov; do 28. decembra za dobavo železne pocinkane pločevine, jadrenine, merlina, kokosovih pregrinjal ter raznega železa.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na dan 18. decembra 1936 javno pismeno ofeirtno licitacijo za postopno dobavo tiskovin. Pogoji po 30 din pri uradu. Licitacija bo 18. decembra ob 11. dop. v sobi št. 212.
Uprava obče državne bolnišnice v Ljubljani razpisuje III. ofertno licitacijo za potrebe bolnice za čas do 31. marca 1937, in sicer dne
16. decembra za goveje in telečje meso ter svežo slanino in dne
17. decembra za kruh, prepečenec in kvas. Licitacije bodo vsakokrat ob enajstih.
LICITACIJE Dne 14. decembra bo pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertna licitacija za nabavo raz-nega kovinskega materiala.
Obče odelenje direkcije drž. že leznic v Ljubljani sprejema do 5. decembra ponudbe za dobavo raznih strokovnih knjig in revij.
Začasna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani proda v revirju Log pri Logatcu na pismeni licitaciji dne 16. decembra ca 700 plm bukove hlodovine na panju, ca 4100 plm bukovih drv na panju in ca 120 plm mehke bukovine na panju. Isti dan se bo prodalo 1320 plm izdelanih suhih drv, postavljenih franco vagon Rogatec.
Dne 11. decembra bo pri Direkciji šum v Zagrebu ofertna licitacija za prodajo bukovega lesa iz področja šumske uprave v Vrano-vini.
Dne 15. decembra bo pri Upravi III. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo raznega brestovega lesa.
Pri Upravi Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bo ofertna licitacija dne 14. decembra za dobavo bakrene žice, raznega platna, električnega materiala; dne 15. decembra za dobavo 30.000 kg predelane konoplje, razne železne pločevine, raznih olj, raznega orehovega lesa; dne 16. decembra za dobavo raznih električnih žarnic in drugih pred metov, petroleja, bencina, medi in žice iz medi.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Les in lesni izdelki:
1262 — Halle a. Saale: vezane plošče,
1263 — Tešin, Češkoslovaška: hlodi od češpelj,
1264 — Montevideo: zastopnik za les in gradbeni material,
1265 — Solun: gradbeni les,
1266 — Nicosia (Ciper); leseni stebri, kreozotirani po Rupingo-vem procesu, 9 m dolžine, na vrhu s premerom 14/16 cm,
1267 — Berlin: mehak les za gradbene svrhe III. in IV. vrste.
1307 — Gradec: žagan mehak les v angleških dimenzijah za izvoz v Argentino,
1308 — Tel-Aviv: jelove in smrekove deske, morali,
1309 —Riga: vpogmjen orehov les,
1310 — Montevideo: hrastov, bukov, borov les, furnirji, vezane plošče,
1311 — Zader: leseni zaboji za razne proizvode, zlasti za pakiranje testenin, svežih rib, likerjev in tobačnih proizvodov, (300 do 350 zabojev dnevno),
1312 — Kandija (Kreta): zastopnik za gradben les, za zaboje za suho grozdje, les za pohištvo,
1313 — Saint-Pdest - En - Jarez (Loire, Francija): zaboji iz finega lesa za radijske aparate,
1314 — Solun: češminov les,
1339 — London: lesene igrače za plažo (mali vozički), krtače vseh vrst,
1340 — Alžir: ponujajo se zastopniki za sev. afriška tržišča za gradbeni les, furnirje, sedeže za stole, leseno pohištvo in lesene igrače,
1341 — Dinkelsbiihl (Nemčija): vrbovo protje za pletenje košev,
1342 — Praga: gradben les,
1343 — Basel: bukov vpognjen les,
1344 — Riga: bel bukov les,
1345 — Carigrad: les za vezane plošče.
Deželni pridelki;
1268 — Dunaj: konoplja,
1269 — Bruselj: gorčično seme,
1270 — Tel-Aviv: zdravilne rastline,
1271 — Solun: konoplja, fižol.
1315 — Casabalnca: fižol in sočivje,
1316 — Hamburg: zastopnik išče za neko nemško tvrdko fižol,
1317—Tunis: zastopniška tvrdka se zanima za žitarice in suho povrtnino,
1318 — Kandija: ponuja se zastopnik za žitarice, zlasti za pšenico in sočivje,
1319 — Genua: beli fižol, (tvrdka ima uvozno dovoljenje),
1346 —Dunaj: kamilice,
1347 — London: pšenična moka za peke in za živalsko krmo, grobi in fini otrobi,
1348 — Nowy Sacz:	lovorovo listje,
1349 — London: surova konoplja,
1350 —New York City: fižol,
1351 — Marseille: konoplja in iz-dolki iz konoplje,
1352— Neuchatel: suhe gobe,
1353 — Curih: seme od konoplje, koruzna slama,
1354 — Capolago (Tessin, Švica): zdravilne rastline,
1355 — Lille: fižol,
1356 — Patras: fižol,
1357 — Marseille: konserve iz povrtnine.
Proizvodi sadjarstva;
1272 — Bruselj: razna vina, suhe češplje in druga živila,
1273 — Brno: zastopnik za mandeljne, orehe in drugo sadje,
1274 — Budapešta: dalmatinska rdeča vina za izvoz v Nemčijo.
1320 — Bruselj: vino iz Visa, iz Savske ter Donavske banovine, iz Negotina in Zupe,
1321 — Gradec: sveža jabolka, suhe češplje, hruške in jabolka, pekmez, marmelada, sadne konserve in sadni šoki,
1358 — Nowy Sacz: južno sadje kakor fige, suho grozdje,
1359 — Marseille: suhe češplje,
1360 — Oslo: mandeljni, fige in suhe višnje,
1361 — Bratislava: orehi.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
1275 — Lindenberg (Allgau, Nemčija): ementalski sir in kač-kavalj (45% maščobe),
1276 — London: telečje in jelenove kože,
1277 — Bruselj: sardele v olju in salamurij,
1278 — Solun: sir in surovo maslo,
1279 — Philadelphia (U.S. A.): koža za podplate ter izdelana kozja in jelenova koža.
1322 — Dunaj: polži,
1323 — Tunis: zastopnik za loj,
1324 — Philadelphia: strojene jelenove in kozje kože,
1325 — Bradford (Anglija): volna, kozja dlaka,
1362 — New York City: siri,
1363 — Offenbach a. M.: neka tvrdka išče zveze z našimi tvorni-cami kož,
1364 — London: ovčja volna in kozja dlaka,
1365 — Leipzig: kože jazbecev,
1366 — Neuchatel: gosja jetra, mast, perutnina, divjačina,
1367 —Marseille: rogovi, parklji, kostna moka.
Industrijski proizvodi:
1331 — New York City: klej,
1332 — Carigrad: polfabrikati iz bakra kakor: bakrena pločevina ir bakrene plošče,
1333 — Montevideo: tkanine, kovine, stroji,
1334 — Kandija: metilni alkohol,
1369 — Buenos Aires: ponuja se zastopnik za vse industrijske predmete,
1370 — Ruščuk: kazein,
1371 — Jeruzalem: etikete za cigaretne škatlice, ko tudi cigaretne doze iz kartona in pločevine,
1372 — Marseille: bluze v narodnem stilu,
1373 — Buffalo: ženske torbice, obložene s srebrom, biseri, steklom, kovinami, lesom in oniksom, šali za dame in gospode.
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno. 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance. 4 količino razpoložljivega blaga. 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pri dt blago, 6 plačilne pogoje in 7 rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči
ga 26—28, masla 20—22, bohinjskega sira 24—28, trapistovskega 10—20, polementalskega 25, sirčka 6, eno jajce 1-25.
Pijača: 1 liter starega vina 14 do 16 din, novega 10—12, piva 10, žganja 25—30.
Kruh: 1 kg belega kruha 4-50 din, polbelega 4, črnega 3-50, 1 mala žemlja 0-50, velika 1, bela štruca 44 dkg 2 din, 88 dkg 4 din, polbela 50 dkg 2 din, 100 dkg 4 din, črna 57 dkg 2 din, 114 dkg 4 din.
Sadje:	1	kg	luksuznih jabolk
5 din, jabolk 3—4, hrušk 5—6, orehov 8, luščenih orehov 26, suhih češpelj 8—10, suhih hrušk 8.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 78 din, Santos 54, Rio 44, pražene 56—98, čaja 90—130, kristal belega sladkorja 14, v kockah
15-50, v prahu 16, medu 18—20, kavne primesi 17, riža 5-50—12, 1 liter namiznega olja 13, olivnega
16—30, bučnega 15, vinskega kisa 4, navadnega 3, petroleja 7, špirita denat. 11, 1 kg paprike 24, sladke paprike 28, testenin 7—11, mila 9 do 12-50, karbida 8-50, sveč 13, kvasa 32—36, marmelade 10—28, sode za pranje 2-25.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 3-25—3-50 din, št. 0 3-25—3-50, št. 2 3—3-25, št. 4 2-60—3, št. 5
2-80—2-90, št. 6 2-50—2-80, ržene enotne moke 3, pšeničnega zdroba
3-75, koruznega 3, pšeničnih otrobov 1-50, koruzne moke 2, ajdove 3-75, kaše 3, ješprenja 3-50, ovsenega riža 7.
Žito: 1 q pšenice 190 din, rži 175, ječmena 105, ovsa 150, prosa 160, koruze 130, ajde 140, fižola 200 do 400, graha 1200, leče 1000.
Krma: 1 q sladkega sena 50 din, polsladkega 45, kislega 40, slame 25, prešana stane 5 din več.
Zelenjava: 1 glava solate endivije 0-50—1 din, 1 krožnik motovilca 2, 1 kg radiča 8, poznega zelja 1-50, kislega zelja 3—4, ohrovta 3, karfijola 6—8, kolerabe 2, 4 kolerabe 0-50, 1 krožnik špinače 2, 1 kg čebule 3, česna 8, krompirja poznega 1, kisle repe 2.
Doma in no svelt
BOSCH-
SERVICE
Izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, zaganjače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi	ŠifF)
). KRALJIČ, LJUBLJAIA
GOSPOSVETSKA C H ■■ M- 2S-H
Narodna skupščina se sestane 11. decembra, Dnevni red seje: določitev dnevnega reda prihodnje
seje.
Zadnja številka milanske revije »Italo-Jug« je objavila dolg in zelo simpatično pisan članek o zadnji lesni razstavi na ljubljanskem velesejmu.
Papeževo zdravstveno stanje se je znatno zboljšalo in upajo, da bo kmalu popolnoma ozdravel.
Reški škof Antonio Santin je izdal okrožnico na vse duhovnike re-ške škofije, v kateri naznanja, da je ipso faeto suspendiran a divinis vsak duhovnik, ki bi v cerkvi dopuščal uporabo kakšnega drugega jezika ko latinskega. Le evangelij in epistola se smeta odpeti v domačem jeziku, kjer je bil to še običaj ter pri krstu in poroki se smejo vprašanja staviti v domačem jeziku. ,	.
Goriški nadškof Margotti je izdal naredbo, da morajo vsi duhovniki nositi rimsko duhovniško obleko, to je okrogel klobuk in dolgi talar, kakor ga nosijo italijanski duhovniki.
Nedeljskih občinskih volitev v Sloveniji se je od 50.594 vpisanih volilcev udeležilo 34.834 volilcev ali 68'85 %. Za JRZ je glasovalo 21.135 volilcev. Volitve so bile v 76 občinah, ter je dobila JRZ 65 občin.
Tudi v Vardarski in Donavski banovini so bile v nedeljo občinske volitve ter je tudi v teh banovinah zmagala JRZ.
Za sanacijo Zveze srbskih kmetijskih zadrug v Novem Sadu je dovolil kmetijski minister podporo v višini 5 milijonov din. Kdaj pa se bo nekaj dalo za sanacijo slovenskih hranilnic in posojilnic, ki so čisto brez svoje krivde prišle v skoraj brezupen položaj, zlasti sedaj po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov?
V Mariboru je bilo slovesno blagoslovljeno novo šolsko poslopje v Magdalenski ulici, eno najmodernejših in naj večjih šolskih poslopij v Jugoslaviji.
Pet obsodb šušmarjev so objavili sobotni zagrebški listi Tako odločno preganja zagrebško mestno poglavarstvo šušmarstvo. Kdaj bomo doživeli podobne vesti iz Slovenije !
V Jugoslaviji je 71.070 Židov, od
katerih živi v Beogradu 11.100, v Zagrebu 9500, v Sarajevu 9320, Subotici 4270, Novem Sadu 3698, Osjeku 3220, Petrovgradu 1516, Somboru 3698, Varaždinu in Senti po 1000. V mestih živi 46.000 Židov, na kmetih pa 25.000. Najmanj Židov je v Sloveniji, kjer jih ni niti 1000. V Ljubljani ni niti 100 Židov.
V Sarajevo je prišel zastopnik
velike ameriške tvrdke Hudson iz New Yorka, da nakupi bosenske preproge.
V občini Šonta v Vojvodini so odkrili v občinski blagajni primanjkljaj skoraj enega milijona dinarjev. Aretirali so župana, blagajnika in Se nekaj drugih uradnikov občine, ki so v lepi slogi pospravili denar iz obč. blagajne.
V bližini Sofije so začeli graditi veliko brezžično oddajno postajo, ki bo imela 100 kilovatov.
41 Nemcev je obsodilo poljsko sodišče v Katovicah na težke zaporne kazni zaradi rovarstva proti poljski državi.
Turčija je predlagala Franciji, da za primer proglasitve neodvis nosti Sirije proglasi kot samostojni državi tudi okraja Alexan-dretta in Antiohija.
Zapuščina pok. Zaharova se ceni na 30 milijonov funtov.
Same nesreče. V Franciji je padlo na tla nemško letalo, ki pa je bilo brez odznakov. V letalu so bili štirje nemški oficirji in dva Španca. Vsi so mrtvi. — V Angliji se je v zraku kmalu po odletu vžgalo veliko holandsko letalo. Vseh 17 potnikov je mrtvih. — Na Portugalskem se je udrl med poukom strop v ljudski šoli. Nad 100 otrok je bilo zasutih. Večina je podlegla poškodbam. — Na Filipinih je bila velikanska povodenj. Nad 1000 ljudi je utonilo. — V Italiji je bil v pokrajinah Ancona in Maceratte zopet hud notres. — V ■ Turčiji je povodenj uničila 5000 hiš.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaii obleke, klobuke itd. škrob! In svetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere suši. mong.i in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ul. S. Telefon it 22-72.
Štev. 13.165/2.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 23. decembra 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 4 kom. pnevmatičnih kladiv z rezervnimi deli. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 4. decembra 1936.
Radio Ljubljana
Tržna poročila
Tržne cene v Celju dne 1. decembra 1936.
Govedina: 1 kg volovskega mesa 6—10 din, kravjega 6—8, vampov in pljuč 5, jeter 8, ledvic 10.
Teletina: 1 kg telečjega mesa 8—12 din, jeter 14, pljuč 10.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 12—16 din, pljuč 7, jeter 10, glave 5, parkeljcev 7, slanine 15—16, slanine soljene 17, slanine na debelo 15, suhe slanine 18—20, masti 18, šunke 18—19, prekajenega mesa 14 do 17, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 10—12, jezika 16—18.
Klobase: 1 kg krakovskih 20 din, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, 1 kranjska klobasa 4—5 1 kg braunšviških 10, salami 45 do 60.
Perutnina: 1 piščanec 12—18 din kokoš 20—25, raca 18, gos 45, pu ran 60, domači zajec 5—15.
Divjačina: 1 divji zajec 20 din
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 1-75—2 din, kisle smetane I 12, 1 kg surovega masla 22, čajne-
Četrtek, dne 10. decembra. 12.00: Sinfonične pesnitve (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Vesel spored (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura  19.50: Predavanje Akcije za razširitev ljubljanske bolnice — 20.00: Pevski koncert gd. Anice Kristanove — vmes koncert Radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Koncert na dveh klavirjih (gdčni. Boža šapi ja in Silva Hrašovec).
Petek, dne 11. decembra. 11.00: šolska ura: Kaj naj čitam? (dialog, vodi Arnošt Adamič) — 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče)
— 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Zvoki iz Španije (plošče) — 18.00: žena in pravo (ga. dr. Donata Capuder) — 18.20: Ciganski orkestri (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: čas, vreme, poročila
— 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Prenos koncerta Ljubljanske Filharmonije — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, dne 12. decembra. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Plošče   14.00: Vreme —- 18.00: Za
delopust! (igra radijski orkester) _ 18.40: Pogovor s poslušalci — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda
— 20.00: Zunanja politika (dr. Kuhar) — 20.20: Pisan večer, sodelujejo člani rad. igr. družine. Večer vodita ob uporabi vsakovrstnih plošč: Jožek in Ježek. — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester.
udamteiTCRonzorcU Trtovskera Usta, n)eKov predstavnik dr Iva« Ples«, urednik Aleksander Železnikar tiska tiskarna .Merkur, d. <1. nten predstavnik O Mlhalek v* v Llumjam