Poštnina plačana v gotovini.
LETO V.
LJUBLJANA, 19. MARCA 1927.
STEV. 12.
Naročnina za jvcosla-
VIIO ČETRTLETNO DIN I5-CEL0LETN0DIN-60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POJtNINO/OGLAJIPO CENIKV/ POSAMEZNA $TE VILKA PO DIN * 1 50,
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
A
/A /A\
vredniJtvoin-vprava
VVČITEL1SKITISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA-‘CAIO/ANONIHNIDO-‘PlSl • JE • NE • PRIOBČV ~ k lElO/POjTNlNAPLA-% XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 904.
Tajna Orjuna.
SLS je danes edina stranka, ki kaže povsod in pri vsaki priliki svoje katoliške ljubezni prežeto sovraštvo proti jugoslovenskim nacionalistom in seveda predvsem proti njej toliko sovražni organizaciji Orjuni. Ker se je našla pri nesrečniku, ki si je nepremišljeno končal sam svoje življenje, legitimacija Orjune, kriči »Slovenec« o »tajni Orjuni« in poziva na pomoč državno oblast. To je za SLS vabljivo zlasti sedaj, ko ima v vladi kar tri ministre in v Sloveniji kar oba velika župana ter torej lahko računa brez premišljanja, da bo našla v državnih oblastih vso
o.i.oro za svojo gonjo proti nacionalistom.
vKer ni naša navada, da bi slepomišili in skrivali to, kar nam je najsvetejše — svoje prepričanje in svojo ideologijo — bodi povedano tako SLS, kakor tudi državnim oblastim odkrito in javno ter kratko sledeče:
Organizacija jugoslovenskih nacionalistov je nastala, ker so si hoteli oni navdušeni nacionalisti, ki so se borili za to zemljo že takrat, ko ie SLS blagoslavljala cesarsko vojsko, že pred vojno in doprinašali najtežje žrtve tekom vojne ter ostali nacionalisti tudi še v času najhujšega povojnega verižništva in najboljše politične konjunkture za vse avstrijakante, denuncijante in separatiste, zgraditi ognjišče, na katerem bi skupaj netili in čuvali ogroženi plamen jugoslovenskega nacionalizma. To ognjišče obstoja še danes po vsej državi, samo ljubljansko oblast je doletelo izredno odlikovanje in priznanje v obliki razpusta. Če torej organizacija, ki je splošno državna, v ljubljanski oblasti ne sme eksistirati, si pač niti najzabitejši volilec SLS, kaj šele kak razumni voditelj ne bo domišljeval, da so s protizakonitim razpustom oblastne-nega odbora in v njem včlanjenih organizacij prenehali obstojati tudi iugoslovenski nacionalisti kot taki v ljubljanski oblasti. Bili smo nacionalisti pred osnovanjem organizacije in ostanemo kot taki tudi po razpustu organizacije, ker nosimo svoje globoko prepričanje za katerega smo prenašali že najtežja preganjanja v srcih, ne pa na članskih izkaznicah. in kakor respektiramo najvišjo državno oblast, tako pa ji nikdar ne priznamo prava krnit! nam naše prepričanje, prepovedati našo ideologijo in preprečiti, da se kljub razpustu sestajamo povsem privatno, ne kot oblastni odbor, ne kot mestni odbor, marveč le kot bratje istih nazorov in misli, in pri teh se-
stankih, ki se vrše za kavarniško mizo, v javni gostilniški sobi, brez bomb in revolverjev, kot stari borci razmotrivamo položaj Jugoslavije ter izmenjavamo svoje misli o potih in' sredstvih, potrebnih za ozdravljenje naših popolnoma zavoženih političnih in gospodarskih razmer, kakršnih si tedaj, ko smo polagali temelje te države, pač nismo mislili.
To delamo razpuščeni Orjunaši, ker nam razpust našega prepričanja ni prav nič spremenil, nasprotno nas v njem le še podkrepil, to priznavamo javno in tega si ne damo vzeti. K temu principielnemu stališču pa so potrebne še sledeče stvarne opazke:
Orjuna obstoja, ima svoje vrhovno vodstvo v Splitu ter organizacije po vsej državi. Orjuna je torej javna in od državnih oblasti priznana organizacija ter nobena državna oblast ne more zabranjevati članstva pri tej organizaciji. Če ne smemo biti člani razpuščenih organizacij ljubljanske oblasti, smo pa lahko člani in smo tudi člani drugih, nerazpuščenih organizacij in vršimo kot člani napram tem organizacijam svoje članske obveznosti. Ljubljanskega oblastnega odbora in drugih organizacij ljubljanske oblasti ni več po razpustu, so pa tu in bodo vedno nacionalisti — člani organizacij izven ljubljanske oblasti. Stvar teh, izvenljubljanskih organizacij je, kako si urede svoje razmerje do nas, razpuščenih Orjunašev. Za to ureditev pa ni potreba niti oblastnega odbora, niti drugih krajevnih odborov, pa tudi ne kakih oblastnih im-primatov, moč prepričanja nadomešča vse te odbore in vzdržuje člansko disciplino v vrstah razpuščen-cev.
Pravni položaj, ki je nastal s protizakonitim in nikakor ne kon-čnoveljavnim razpustom organizacij ljubljanske oblasti, je naravnost absurden. Vsa ta absurdnost se je pokazala v času odkritja spomenika Kralju Osvoboditelju v Kranju. Orjunaši izven ljubljanskih oblasti smejo nositi svoje kroje, smejo nastopati povsem javno, čim so stopili na teritorij ljubljanske oblasti, so postali brezpravna raja, žandarmerija in policija jih je lovila ter jim trgala obleke z njih teles. Le disciplini Or-junašev ie pripisovati, če pri tej tako slovesni priliki ni prišlo do ekscesov, ki bi osramotili našo državo pred vsem svetom In pošteno razgalilo kričeče razmere. Položaj je približno enak kot bi nastal, če bi katerikoli sreski poglavar za svoj srez prepo-
LISTEK.
Še o ruščini.
Debata o tem, ali naj se vrši naša kulturna orientacija pod vplivom francoske ali nemške kulture, se je na koncu zasukala nepričakovano v novo rusko smer. Naš list je že Pred par leti o tem pisal, ker je bilo znano, da je hotel tedanji prosvetni frnnister Svetozar Pribiče-v i č vpeljati ruščino v naše srednje šole. Pozneje je imel isti namen tudi Radič, ko je bil naš prosvetni minister. Izvedba tega načrta je bila nemogoča, ker ni bilo primernih učnih sil. Res imamo tu precej ruskih profesorjev, a premalo za vse šole. Tudi bi bilo treba v tem slučaju nastavljati nove moči, brez katerih bi bil na nekaterih zavodih pouk nemogoč. Treba bo torej v tem smislu izpopolniti pripravo na vseučilišču, kar se je deloma že zgodilo. Znano pa je, da se je ruščina poučevala na več naših šolah privatno in da je bilo med dijaštvom zanjo mnogo zanimanja. Gre tu predvsem za na-
vedal Sokolom, Orlom ali n. pr. Marijinim devicam vsako društveno de-sovanje in vsak javen nastop, recimo vsled dejstva, da so se Orli ali Sokoli njegovega sreza med seboj stepli ali pa da so Marijine device opljuvale in opsovale bodisi poglavarja samega ali njegove varnostne organe. Ni menda človeka, ki bi se ne smejal -taki odredbi politične oblasti, razpust Orjune v ljubljanski oblasti je popolnoma enakovreden čin v pravnem oziru nemogoč oziroma mogoč le v srečni Jugoslaviji, ki je ne upravlja enotna vlada po
enotnih, za vso državo veljavnih vi-dikihj marveč jo upravljajo le politične partije in klike, ki si po vsakokratni sestavi vlade dele državo v razna strankarska področja, ki jih nato upravljajo in osrečujejo le z vidika partije.
Sicer pa: hvala lepa za razpust in Vas, gospodje od SLS le prosimo, da razpuščate še naprej. Komunizem obstoja kljub »Obznani« in staro pravilo je, da preganjanje koristi vsakemu idejnemu gibanju. Če bi ne 'bilo Nerona ! in dirugih zatiralcev prvih kristjanov, bi se krščanska ve-
ra ne bila širila s tako neodoljivo silo in s tako bajno naglico. To si naj zapomnijo vsi oni, ki hočeji preganjati in uničiti njim neprijetno idejo, predvsem pa naj vedo, da smo in bomo nacionalisti na svojem mestu in da za udejstvovanje svojih idej ne potrebujemo niti statutov niti organizacij, ker so nam štatuti prešli že v mozeg in kri, organizacije pa po dosert^piih ve?ah, ki smo si jih navezali Orjunaši v krvavih bojih, ko smo se rame ob rame borili proti vsem sovražnikom naše zemlje, prav nič ne pogrešamo!
vin
V navzočnosti oblastnega upravnega odbora in nad 80 delegatov M. O. in poverjenikov iz cele Mariborske oblasti, je ob uro otvo-ril brat predsednik
Janko Zorko IV. redno letno oblastno skupščino, pozdravil predvsem zastopnika nacionalistov bratske ljubljanske oblasti dr. Cepudra in zastopnika policijske oblasti. Pri pozdravu zastopnika razpuščene ljubljanske or-junaške oblasti priredijo navzoči spontane viharne ovacije razpuščeni Orjuni ljubljanske oblasti.
V svojem poročilu je podal brat predsednik kratko pregledno poročilo o uspehih in težavah preteklega poslovnega leta. Spominjal se je predvsem tudi umrlih bratov Bre-zočnika, Pečnika, Vekijeta in Korošaka. S iposeibnim (povdarkom se spominja tragične smrti našega najboljšega brata Žica v Splitu. V znak sožalja se skupščina dvigne in zakliče umrlim bratom trikratni »Slava«.
Po poročilu brata predsednika je podal poročilo brat oblastni tajnik dr. Miloš Vauhnik, ki poleg statističnih podatkov o gibanju Orjune v mariborski oblasti in po navajanju vseh važnejših dogodkov v oblasti, kar pa ne smatramo za oportuno, da se z ozirom na vladajoči režim servira javnosti, izvaja še sledeče:
Orjuna mariborske oblasti je smatrala za svojo dolžnost, da širi in utrdi svoj pokret predvsem
1. med kmečkim prebivalstvom,
2. med delavstvom,
3. med mladino.
Kakor že omenjeno, smo ustanovili to poslovno leto 12 M. O. in poverjeništev. Vse te organizacije so kmečke organizacije. Notorično pa je, da je nacionalna misel med našim kmečkim prebivalstvom še ve-
liko premalo razširjena. Čutimo pa vsi, da so najugodnejša tla za našo idejo frned mlajšo kmječko generacijo. Med tem, ko so starejši ljudje že nekako iz tradicije še pripadniki starega nemčurstva ali pa konservativnega klerikalizma, se mlajša generacija oddaljuje zmiraj bolj in bolj od starih vzorov, metod in organizacij ter išče nova pota. Tu je naša dolžnost, da 'posežemo vmes in kujemo železo, dokler je še vroče. Ni pripravnejše organizacije za mlado kmečko generacijo, kakor je Orjuna. Tega smo se zavedali in šli smo po možnosti med ljudstvo in želi vidne uspehe. Doživeli smo celo, da smo tam, kjer si nihče drugi ni mogel usidrati, uspeli mi. Mi orjemo ledino in ne da se tajiti, da je naprednim organizacijam, kakor Sokolstvu in pa naprednim političnim organizacijam lahko delo tam, 'kjer smo pripravili in ugladili pot mi. Hočemo, da postane naš kmet fanatičen branilec svoje zemlje, kakor je to Šumadinec. Če se vprašamo, bi li v naših vaseh mogel v slučaju narodove nesreče kakšen vojvoda Pečanac vzdigniti punt, moramo reči, da tam, kjer je slovenski kmet za par grošev dobička prodal svojo rodno zemljo »Siidmarki« in »Schulvereinu« — gotovo ne. In drugod — je že naš kmet tako nacionalen, da bo svojo rodno grudo branil do zadnje krvi!
Nič manj nam ni bilo pri srcu naše delavstvo. Vsled brezbrižnosti naših oblasti vrženo v žrelo povečini tujerodnega kapitalizma, si mora priboriti vsako betvico svojih pravic s hudim bojem. Naši zaupniki so šli od podjetja do podjetja in iskali stika z delavci. Ustanovili smo po različnih podjetjih delavske celice, katere so se združevale v delavskih sekcijah. Imeli smo nekaj prav lepih uspehov. Z večimi podjetji so bile sklenjene delavske po-
čin pouka, ki naj dijaku čim prej omogoči citati ruske avtorje v originalu. Vse drugo pride samo po sebi. Splošni uspehi so bili zelo po-voljni in po polletnem tečaju z eno uro na teden so mogli oni, ki so imeli količkaj resne volje, čitati ruske pisatelje v originalu. Za nas Slovence je ruščina posebno lahka, že Vodnik je rekel, »da je kranjski jezik ruskemu najbolj podoben«, in vse novejše naše pisateljske generacije so stale pod močnim ruskim vplivom. Bili bi pač slepi, če bi ne porabili te ugodnosti, ki nam jo nudi sorodnost jezikov, ker moremo z malim trudom doseči, kar je dmgim, n. pr. Nemcem. Angležem, Francozom, le težko dosegljivo. In vendar se Nemci uče ruščine in — celo Angleži spoznavajo, da se bodo morali seznaniti z njo. Naša srednja šola z grščino in latinščino pa brez ruščine
—	je narobe svet. Čehi so pri svojem novem načrtu za reformo srednje šole upoštevali te razmere in bodo ustvarili tkzv. slovanski srednješolski tip, kjer bo poleg domačega češkoslovaškega jezika glavni predmet tudi drugi slovanski jezik.
ruščina ali srbohrvaščina. Mislimo, da bi bilo bolje, da se sprejme — če že govorimo o kulturnih zvezah — da se na vse srednje šole pri nas in drugod uvede ruščina kot obligaten predmet. Krasen' in 'izrazit jezik stomilijonskega slovanskega naroda, ki je dal svetu Puškina, Tolstega, Dostojevskega in je s svojimi velikimi idejami preporodil Evropo, si to pač zasluži. Ni dvoma, da so v ruskih mislecih izražene smernice novega življenja — to čuti danes vsa Evropa. S tem prehajamo na to, kar se je v neki podobni debati pred štirimi leti označilo kot jugosloven-ski humanizem. Beseda, ki je bila izrečena, je zadela pri zagovornikih klasične srednje šole na odpor. In vendar ni dvoma, da je v srbski narodni pesmi, v požrtvovalnosti kosovskih junakov, v junaštvu kraljeviča Marka, v majki Jugovičev, v Kosovski devojki in neštetih drugih toliko lepega in visokega herojstva, ki smo ga doslej iskali le pri Homerjevih in Vergilovih junakih. Pa tudi vsa naša umetna epika nudi. toliko vsečloveškega, humanističnega, da lahko damo z njo mladini vzore ve-
likosti in lepote človeške duše. In če k temu pridenemo Ruse? Ali ne bomo našli že samo pri Tolstem — trinajstem apostolu — nazore in nauke, ki morejo samo globoko poplemenititi vsakega človeka. Rusija
— pravijo — je zemlja bodočnosti. Srečni smo, da smo ji po jeziku in po duhu tako blizu. Dolžnost šole je premagati one male zapreke, ki nas ločijo od njenega duševnega bogastva. Zato bo pravilno, da uravnamo svojo orientacijo glede tujih kultur s stališča praktičnega življenja, da ohranimo zvezo z zapadnim kulturnim svetom, duševna kultura pa mora izhajati iz naše lastne zemlje, iz naše zgodovine in literature — saj smo na obojem bogati — a naše oči morajo čim dalje bolj gledati na vzhod, ne samo takrat, kadar od tam pričakujemo pomoči proti Italijanom — ker je še zelo dvomljiva
— ampak v vsem svojem duhovnem življenju, da postanemo deležni veli-, kih darov, ki jih slovanski vzhodni svet prinaša Evropi. Stojimo tik pred sprejemom srednješolskega zakona in bi bil čas, da od besedi preidemo k dejanjem.	1.	L.
godbe, da se je vsaj nekoliko zaščitilo delavca pred samovoljo podjetnika. V tem pravcu sta največ delovala naša brata Ogrizek in dr. Irgolič. Težji pa ;e bil naš boj proti brezposelnosti. Izvor iste je iskati v brezbrižnem protežiranju tujega delavstva pod krinko nenadomestljivosti. Podjetniki so zmiraj dobili zaščito pri vsemogočni NRS, ki je iz partizanskih ozirov rajše preganjala naše ljudi, samo če je bilo upati, da bo to vrglo njej nekaj volilnih krogljic. Toda zgodilo se je zmiraj, da NRS ni dobila radi tega nobene krogljice več; navzlic temu je ostal cinizem in trma stranke isti. V tem oziru hočemo izačeti odločilen boj, da se konečno uveljavi edino pravilno stališče, da dokler domačin nima kruha, za tujce pri nas ni mesta.
Nič manjšo pažnjo pa smo posvečali naši mladini. Ni nobena tajnost, da je bilo dijaštvo v predvojni dobi center vsega revolucionarnega jugoslovenskega pokreta. Po prevratu je v tem oziru nastopil žalosten preokret. Mladina je zašla v komunistične vode ter se kažejo posledice te razvratne dobe sedaj, ko je stopila ta mladina v javno življenje. Ne kaže nobenega interesa za nacionalna, gospodarska in socialna vprašanja. Nezffiačajna do skrajnosti, tava med strankami in je danes te, jutri druge stranke. Menja načela, kakor umazano perilo. Najpoprej se je znašla klerikalna omladina, ki ima krepko zaščito pri klerikalnih profesorjih, napredna omladina pa je ostala brez pastirja. Napredni profesorji, razdeljeni na vse mogoče stranke, so dobili v svoje vrste ljudi, ki jim je bil posel denunciranje in to v prvi vrsti de-nunciranje nacionalnih profesorjev. Doživeli smo v Mariboru sramotne afere dr. Pirc, dr. Kovačič in prof. Kenda, kateri so bili deležni preganjanja le radi tega, ker niso trobili v ta politični rog, kakor pa kolega, ki je eksponent druge stranke. Dai izgodila se je neverjetna sramota, da se je moral pred nekaj dnevi zagovarjati pred najvišjim disciplinarnim sodiščem v Beogradu profesor Kenda, za katerega se je predlagalo iztiranje iz državne službe ‘brez penzije, ker je zagrešil za naše razmere nečuven zločin: Razobesil Je raz mariborski magistrat državno zastavo. Konstatlrati moramo žalostno dejstvo, da danes razven Jugoslavije ni v Evropi države, ki bi pobijala nacionalni pokret med omladino. In če je kje nujna potreba za takšen pokret, je to pač pri nas, ko bo mladina poklicana v nedo-glednem času rešiti čast domovine. Smatrali smo torej kot svojo dolžnost, da stopimo v stik z dijaštvom, pri čemur so nam šli na roko bratje
—	bele vrane med naprednimi profesorji. Naš vpliv in naše ideje morajo v srca tistih, ki so naš up in naša nada. Apeliramo pa na napredne profesorje, da si vzamejo vzgled na klerikalnih profesorjih, ki podpirajo svojo omladino v vsakem oziru in ki so ji vodniki in idejni svetovalci
i
je najmodernejše urejena ler iivršnje vsa tiskarniška d^la od najprlpro-siejšega do najmodernejšega. • Tiska šolske, mladinske, kposmvne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiskn. — BroSure v malih in tudi največjib nakladata. Časopise, revije, mlad. liste.
II
oprema Mr. katalogov, mikov in i listov. Lastna tvamtca šolskih zvezkav.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice.
KARO-čevlji priznano najboljši! MARIBOR, Koroška cesta 19.
tudi izven šole. Naj ne bodo napredni profesorji ekspoziture vseh mogočih političnih strank, temveč zaščitniki in voditelji naše napredne in nacionalne omladine v in izven šole.
V političnem oziru se je izvršil v naši oblasti med letošnjo poslovno dobo odločilen preokret. V smislu sVoječasnih navodil Direktorija smo perhorescirali vsako politično udejstvovanje ter smo stali ob strani kot kritični opazovalci. Novejši sklepi Direktorija so dali nove direktive in v smislu teh smo tudi mi že postopali ob priliki zadnjih volitev v oblastne skupščine. Ker so napredne stranke po večini odklonile skupno fronto, smo se pridružili nam najbližji jugoslovenski napredni stranki in dosegli, da se je pri kandidaturah upoštevalo tudi naše ljudi. Med poslanci napredne fronte je tudi brat F. Finžgar, kmečki fant iz Sv. Marjete« na Dravskem polju.
Bratje!
Neverjetno je, kaj se godi v naši državi. Naša domovina je od dne do dne v večji opasnosti, zmiraj ožji je obroč sovražnikov. Mi ne vemo, kaj zna priti danes ali jutri. V takih časih imajo v zakupu državo ljudje, ki eksploatirajo to državo kot kak židovski zakupnik. Že 9 let je oblast v njihovih rokah; da si jo obdržijo še naprej, jim je vsako zločinsko in nemoralno sredstvo dobrodošlo. To so ljudje, ki so podpirali v škodo države in nacije razvratne elemente le radi tega, da dobijo njih krogljice. ■Pod strahovlado takšnih se godi, da se razpuščajo idealne nacionalistične organizacije, katerih pripadniki so dali za to državo kri in premoženje. Toda še ni konca. Pojavile so se kreature, ki zahtevajo, da se mora Orjuna razpustiti tudi v mariborski oblasti. Vsakdo ve, da smo skupina ljudi, ki želi naši domovini samo dobro, da smo idealni do skrajnosti in da smo kot zvezde od zemlje, oddaljeni od zločinskega in nemoralnega početja naših vlastodrž-cev. Navzlic temu, da oni vedo, da domovina lahko računa na nas v najopasnejših trenutkih, navzlic temu nas preganjajo.
Toda eno stoji. Orjuna razpuščena ali nerazpuščena bo storila gvojo dolžnost. In njena dolžnost bo tudi, da bo v danem trenutku obračunala s tistimi, ki jo preganjajo, ker bo to storiti morala, ko se bo šlo za biti ali ne biti naše države.
Izčrpnemu govoru br. Vauhnika je sledilo burno odobravanje.
Nato poda poročilo brat oblastni blagajnik Hrovat:
Promet v letu 1926./27. 14.785-64 Din. Izdatki 12.404-05 Din. Saldo 2381-59 Din.
Da bi bile vse organizacije storile svojo dolžnost, bi bil oblastni odbor lahko zelo veliko ustvaril, tako pa so ga yedno ovirale finančne težkoče, 'in marsikateremu pozivu s strani organizacij se nismo mogli odzvati, ker našemu delegatu niti potnih stroškov nismo mogli kriti. Pozivam organizacije, da doprina-šajo dbulus Oblastnemu odboru red-nejše in da skušajo prej kot slej poravnati i viseče dolgove, da bode delo v Oblastnem odboru lažje in uspešnejše.
Svetla
glava
LE Z.
DrOETkER*
JEVIM
BACKINOM
Najboljše in preizkušene recepte poSilja na željo brezplačno in poštnine prosto
Dr. OETKER. d. z o. z.
MARIBOR.
Organizacije nam dolgujejo Din 24.815-55, vrednost markic, tiskovin itd. 12.901-50 Din. Saldo kot zgoraj 2381-59. Skupaj 40.098,64 Din. Naše obveznosti znašajo skupno 12342-— Din tako, da ostane naše premoženje 27.756-64 Din.
Kratko in jedrnato poročilo br. blagajnika je bilo sprejeto brez prigovora, nakar je podal br. oblastni čelnik
Slavko Reja
natančno sliko o gibanju četnikov Orjune mariborske oblasti. Pri vseh narodnih manifestacijah v in izven oblasti so prednjačili četniki mariborske oblasti. Smrt nepozabnega brata Žica je še bolj strnila četniške vrste. Tradicionelni borbeni duh predvojnih in medvojnih srbskih četnikov se je razširil tudi med slovenske četnike in domovina lahko računa na njih pripravljenost.
* Za bratom Rejo je podal
br. Dolfe Ogrizek
na eni strani razveseljivo poročilo o gibanju orjunaških delavskih sekcij, a na drugi strani naravnost porazno poročilo o zapostavljanju našega delavskega življa. Ne samo v privatnih, temveč tudi v državnih podjetjih pašujejo začenši pri ravnatelju do vratarja tujci, kateri se vtihotapljajo v podjetja kot nenadomestljivi strokovnjaki. Za intervencije v prilog našim delavcem imajo oblasti gluha ušesa, pač pa se je zgodilo nasprotno, da se je pred kratkim premestilo izvrstno kvalificiranega inženirja samo radi tega, ker se mu je očital zločin, da je pro-težiral in sprejemal v službo slovenske delavce. Ker to ni bilo po godu politični stranki, ki je vzela pod svoje okrilje vse anacionalne kriminalne tipe, je padel kot žrtev slovenski Inženir. Boj za vsakdanji kruh našega delavca bo Orjuna nadaljevala do skrajnosti.
Interesantne dopolnilne podatke k temu poročilu je dal brat delegat Pegan,
ki je navajal uprav drastične slučaje. Po podjetjih mariborske oblasti zavzemajo službe tujci, ki so nastavljeni kot vratarji, navadni delavci, pisarniški uradniki, knjigovodje, tipkarice itd. Ti ljudje so zmožni po večini samo nemškega jezika, toda navzlic temu se jih drži v službi.
Med našimi delavci pa vlada brezposelnost. Energični ukrepi so radi tega nujno potrebni.
Ko so podali še poročilo revizorji, ki so našli vse v redu, stavi predsednik predlog na absolutorij staremu odboru, ki je bil enoglasno sprejet.
Besedo dobi zastopnik ljubljanske orjunaške oblasti
dr. Cepuder, ki burno pozdravljen izjavi, da se ljubljanske Orjune vkljub razpustu nočutijo zelo dobro. Velike nalovre Orjune zahtevajo, da z orjunaško disciplino držimo naše vrste čiste; ne mnogo članstva, raje rnanje, a to mora biti elita. V naše vrste spadajo ljudje, ki so v svoji notranjosti prepričani o vzvišenih ciljih naše ideje. Predno pomnožimo vrste orjunaške, pojdimo vase in razčistimo svojo notranjost. Le kdor je izpopolnil samega sebe v poštenega, nesebičnega in iskrenega Jugoslovena, le-ta bo vreden zastopnik orjunaških idej in sposoben dati posnemanja vredne vzglede. Najsi zadene tudi mariborsko Orjuno razpust, taka formalnost jeklenih in poštenih značajev omajati ne more. Roko v roki si bodimo zvesti bratje, ker naša je bodočnost. Zdravo! Ovacije, prirejene jedrnatim izvajanjem, niso hotele ponehati.
Po odrejenem odmoru so se vršile volitve, ki so v zvezi s prvo sejo širšega oblastnega odbora podale sledeči rezultat: Predsednik: Janko Zorko: podpredsednik: dr. Fran Irgolič; tajnik: dr. Miloš Vauhnik; blagajnik: Hrovat Rudolf. Odborniki upravnega odbora: Ogrizek Dolfe, Reja Slavko, Ogrizek Srečko, Dole-žal Lojze. Revizorji: Košan Leo, Hlebš Anton, Obersnel Milko. Namestniki: Luka Brolih, Rode Silvij, Vrišk Ivan. člani širšega oblastnega odbora: dr. Šalamun, dr. Kovačič, dr. Weixl, Seliškar, Kurnik, Pegan, Zadravec, Lapuh, dr. Hrovat, Mišja, Pogačnik, Šenica, Klasnic, Žižek, Kasjak, Gačnik.
Po daljši debati se je spejelo več predlogov upravnega značaja in ko-nečno tudi še sledeča resolucija:
RESOLUCIJA
sprejeta na občnem zboru Orjune v
Mariboru, dne 13. marca 1927.
1. V splošnem političnem in moralnem kaosu, v katerem se nahaja naša država, je dolžnost Orjune, da z vsemi razpoložljivimi silami deluje na združenje vseh poštenih, demokratičnih in jugoslovensko orientiranih elementov.
Prvi korak k temu vidimo v združenju obeh demokratskih kril SDS in DS, pri čemur pripominjamo, da je sicer v pretiranem partizanstvu naših strank iskati glavni vzrok derutnih razmer v naši državi. Vendar pa kot idealni borci smatramo, da bi že združenje jugoslovensko orientiranih političnih strank moglo pospešiti ugoden razvoj naše države, ker bi bila s tem odstavljena z dnevnega reda vprašanja, ki se tičejo narodnega in državnega edin-stva.
Ker hočemo pri tem združenju delovati aktivno, je naša zahteva, da stranke, katerih združenje želimo, opuste napake, ki so bile vzrok, da je marsikateri idealen Jugoslo-ven stal ob strani. Če grajamo pri SDS preslabo povdarjanje času pri-
in mater
edino pri
FRANC BAR, Ljubljana.
mernih socialnih tendenc, a hvalimo brezkompromisno Jugosloven-stvo, zastopanje modernih upravnih načel ter njeno načelno politiko sploh, moremo nasprotno reči, da pogrešamo pri DS ravno zadnje troje, ko vidimo, da sklepa DS pri volitvah kompromise s tujerodci, ko pa pride do vlade, se v načinu uprave razlikuje od pogubonosne NRS samo po tem, da se je menjala vlast, v načelih pa popušča toliko, da se veže s federalisti in separatisti.
Tako ustvarjena jugoslovenska fronta, očiščena napak starih strank in pomlajena z vrstami idealnih orjunaških borcev, bi bila edina v stanu izboljšati v bližnji bodočnosti neugodne gospodarske in ‘politične razmere v državi.
2. Vodilna misel narodnega in državnega edinstva jugoslovenskega naroda zahteva, da se pristopi takoj h konkretiziranju in praktičnemu udejstvovanju tega edinstva. V interesu končnega izvedeiija duhovnega edinstva je, da se naša država imenuje tako, kakor to odgovarja etičnim in političnim prilikam — to je Jugoslavija.
Socialne in gospodarske prilike zopet zahtevajo nujno, da se takoj izenačijo zakoni, uvedeta davčna enakopravnost in enoten koledar za celo državo ter da se pristopi k depolitizaciji uprave.
Verski separatizem naj se odstrani s tem, da se uvede takoj enotno civilno bračno pravo za celo državo.
3. Obsojamo zločinsko početje vladajoče NRS v Jugoslaviji, ki je dekretirala naši domovini na znotraj pravno nesigurnost, korupcijo in kaos v upravi, gospodarski zastoj, nesocialno ravnanje z delavci, invalidi, uradniki, upokojenci in dobro-voljci, favoriziranje tujerodnih elementov v škodo avtohtonega prebivalstva, na zunaj pa uničilo ugled na še države in omogočila obkro-ženje naše zemlje po naših sovražnikih.
4. Obsojamo postopanje kompetentnih ministrstev, ki potom podrejene inšpekcije vlade sistematično favorizirajo v mariborski oblasti tuje delavce in nameščence v privatnih in državnih podjetjih pod krinko nenadomestljivosti.
Zahtevamo, da se izvrši takoj revizija tujcev in da kruh brezposelnim jugosl. delavcem in nameščencem.
5. Orjuna kot samostojna organizacija idealnih jugoslovenskih borcev naj z vso enegijo širi, poglobi in utrdi svoje pozicije v narodu, očisti naj svoje vrste in ostane nad In izven vsake partije. Čim čistejše bodo njene vrste in čim več bo idealne discipline, tem bolj bo sposobna biti regulatorna sila v jugoslo-venskem političnem življenju.
Kot vseobča jugoslovenska borbena organizacija od Maribora^ do Soluna mora biti glasnica teženj našega naroda na znotraj in njego-v>h ciljev na zunaj.
Pozdravljamo dejstvo, da se je v zadnjem času začel širiti naš po-
vs'ed svojih dobrin splošno priljubljena
CIKORIJA-
Stroji za špičenje svinčnikov.
THE REX C0., Ljubljana.
ki et v večji meri v Srbiji.
Pozdravljamo zato nove pionirje naše ideje. Beograjsko »Orjuno« in skopsko »Jugoslavijo«.
5. Ko vidimo, da se zbirajo nad našo domovino- zopet črhi oblaki in da sega pohlepnost tujca po naši zemlji, kličemo slehernemu Jugo-slovenu v spomin slavne čine naših junakov na Kosovem polju, Kuma-novem, v Albaniji in Solunski fronti. Zahvalnost in čast zahtevata, da stisnemo pesti in se zakolnemo k pripravljenosti žrtvovati zadnjo kaplja km za domovino.
Živela .Jugoslavija!
Živel kralj!
Živela narodna vojska!
Izjava. V našem listu je izšel 19. pr. meseca pod naslovom »Depolitizacija« članek, v katerem smo ožigosali dejstvo, da je bila sredi šolskega leta na nekem strokovnem zavodu v Ljubljani nastavljena nova učna moč in sicer za predmet v katerem še ni ta moč javno razpravljala. Ta članek je imel v mislih g. prof. Petra Modica, ki pa ni imel namena omenjenemu gospodu očitati, zato nepravilnost, ker je poznan kot pošten pred in medvojni nacionalni delavec, ki je bil kot sam zagotavlja nastavljen sedaj sredi šolskega leta brez lastne iniciative in brez vednosti S. K. S. na Trgovsko akademijo v Ljubljani. Ker so bile v toliko naše informacije nepravilne, iskreno in lojalno popravljamo storjeno mu krivico. Glede notice o profesorju prepirajočem se z dijaki zavoljo Cromvela pa izjavljamo, da se ta ne tiče prav nič osebe g. prof. Modica ter tudi nima nobene podlage v nekem slučajnem nesporazumu v približno isti temi med njim in dijaki Trgovske akademije.
Uredništvo.
V vsaki HiSI je
BRAZAY“
francosko iganje x mentolom neobhodno potrebno.
(zak. zase.)
Vf
Pri notranjih slabostih, glavobolu, zobobolu ,je treba a^mo nekoliko kapljic.
Vzeti „BRAZAY“ FRANCOSKO ŽGANJE in takoj se bolečine olajšajo; posebno pa proti reumi in trganju, Po masiranju se počutite kakor poživljeni.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in večjih trgovinah.
Gen. zastopstvo in depot za SHS:
DESTILAT D. D. ZEMUN
za Slovenijo in Medjimurje pri:
A. ŠARABONU, Ljubljana.
i
„SAVA“
opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra.C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
33
CABA
M
onqe ocHrypaBajyhe ahohh-napcKO flpyuiTBO y 3arpe6y
GRADBENO PODJETJE jr		LJUBLJANA!
ING. DUKIC IN DRUG		Bohoričeva ulica St. 24 |
Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja DrejČe Verbič.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Spal