Št. 120, V Gorici, v četrtek dne 19. oktobra 1911. Tečaj XLI MNta trikrat it telei. in sicer j twes, čfltrtck in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po pošti prpjemana ali v Oorici na dom pošiljana: v»e leto * . 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja „Soča,tt v vseh tobakamah. „SOČAa ima naslednje izredne jMiloge: Ob novem lfiiu...Kaiipot" io Soriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu »Vozni red že-leaaic. famikof ii poštnih i?e*a. Ha naroČila bres aoposlase naročnine se ne oziramo. Odgovorni tared&ik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Vae m narod, ¦vobodo in napredek te />. K. Lairtt. Telefstt! it. 83. Uredatatro • \ nahaja v Gosposki ulici ši. 7 Oorici v L nadstr. na d«sif>. Uprnvniitvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na le?ft v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krai 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost; »Gor. Tiskarna" A. Gabržčelt (odgov. J. FabEič) tiaka i* mL „Austriacaiž. (Konec.) Herman Bahr piše dalje: »Cenzura, kakoršna je naša, je prava karikatura. Ali takšno karikaturo cenzure, ki izziva jovsodi spore in zmešnjave, ki se roga zakonom, katera ozlovoljuje vsakogar proti vladajočim organom in ki jih izpostavlja javnemu zasmehu, imamo samo mi v Avstriji! •-—» Ta. je mogoča samo z avstrijskimi uradniki, ki ne spoštujejo zakona, ne spoštujejo ljudstva ter so brez pravnega Čutstva in brez zavesti dolžnosti, služijo pa vedno le svoji samovolji in samovladi birokracije.« »V Avstriji nima birokracija na sploh nobenega pojma o državi. Ona se je že davno odcepila od države ter postala samostojna. Ona se etabiira proti državni oblasti ter dela na svojo roko polna ljubosumnosti, zavidnosti in nezaupanja nasproti državi. Vsaki avstrijski uradnik se poslužuje zakona samo v kolikor mu je potreba, da spravi državo v neprilike. On je uverjen, da vsa njegova služba obstoji #v tem, da se izogiba zakona. Edno glavnih del naše birokracije je to, zaključke parlamenta ali namere ministrov izročati za-srnehu ali onemogočiti jih na način, s katerim jih spremlja. V vsem vlada vedno isti sistem: pokazati, da je povsem zaman imeti za seboj pravico, ako se istočasno nima za seboj birokracije ter da je birokracija jedina moč v Avstriji. Kdor ima za seboj birokracijo, more ruvati proti dinastiji, prezirati zakon ter delovati proti ljudstvu; njemu se ne zgodi nič. Ako je birokracija proti njemu neprijateljska, mu ne more nobena oblast v Avstriji pripomoči do pravice. Birokracija, sredstvo države, se je pri nas popolnoma izrodila. Mesto da bi služila državi, jo izrablja, sejoč razdor med državo in cerkev, med dinastijo in ljudstvo, med narodnosti, da zadobi izključno gospodstvo nad vsemi in nad vsem. Kdor ne pozna te birokracije v njeni ogromni brezvestnosti, hoteče za se vso moč, brez vsakega -moralnega čutstva, kdor ne pozna tega groteskega tirana, ki se osmeljuje vse odločiti, ker ostane vedno anonimen, ker se ga nikdar ne more prijeti, ker ga ne veže nič, niti pravno pojmovanje niti čut dolžnosti niti domovinska ljubezen niti obzir do države niti strah pred ljudstvom, kdor ga ne pozna, ne bo mogel nikdar razumevati ničesar o vsem tem. kar se pri nas dogaja. Pri nas se vsaki dan slavi triurni hof-rata nad Avstrijo ...« »Vsa modrost naše državne uprave obstoji v naznanjevanju raznih davkov in bremen ljudstva ter v istočasnem pozabljanju in zanemarjanju, da bi se kaj storilo, s čemur bi se to zlo odpravilo.« ... Bahr je pač natanko proučil avstrijsko birokracijo. Vlada naj nakupi njegovo knjigo ter jo porazdeli med svoje aristokratske in tem jednake upravne uradnike! ? naši jn V goratem delu dežele. 1. Zgradba ceste z Livka do državne meje. Državni prispevek k prevdarku okroglo 27500 K znaša 22.000 K. Prvi obrok v proračunu 1912. znaša 11.000 K. Pride še en tak obrok. 2. Vozna pot s slemena do Volč. '•Prevdarka je 148.000 K. Prvi obrok državnega prispevka (118,400 K) 40.000 K. 3. Zgradba ceste ob leveni bregu Soče med Tolminom in Kamnim ter za most pri Kamnem. Prevdarka je 500.000 K, Prvi obrok, državnega prispevka (250.000 K) 25.000 K. 4. Poprava ceste z Idrskega na Livek \ do državne meje. Prevdarka je 40.000 K. Prvi obrok državnega prispevka (32.000 K) 16.000 K. 5. -Preložitev državne oeste med Trnovim in Srpenico. Prevdarka je 355.000 kron. Sedmi obrok državnega prispevka 80.000 K. P.rvih šest znaša 204.000 K. 6. Prezidanje mosta čez Cerknico pri Cerknem, in sicer na skladovni cesti Že-lin-Cerkno-deželna meja. Prevdarka je 18.000 K. Državni prispevek znaša 3.500 K. 7. Vozna pot Kanal-LIg, oziroma Marijino Celje. 'Prevdarka je 65.000 K. Prvi obrok državnga prispevka (39.000K) 19.500 K. 8. Zvezna cesta med Marijinim Celjem in Britofom v Idrijski dolini ter Ve-lendolom in Debenjem. -Prevdarka je 160.000 K. Prvi obrok državnega prispevka (128.000 K) 16.000 K. 9. Cesta iz Srednjega do slemena. "Prevdarka je 60.000 K. Prvi obrok državnega prispevka (48.000 K) 24.000 K. 10. Cesta iz Čepovana črez Trebušo. Prevdarka je 160.000 K. Prvi obrok državnega prispevka (96.000 K) 24.000 K. 11. Zgradba in poprava ceste Grgar-Ravnlca. 'Prevdarka je 50.000 K. ! Tretji obrok državnega prispevka (30.000 K) 5000 K. | 12. Cesta iz Grgarja čez Bate, Banj- - šfce in Kal v Avče. Prevdarka je 380.00;} j kron. 1 Četrti obrok državnega prispevka (266.000 K) 40.000 K. | 13. Za zgradbo poti v Kotu. Prevdarka je 26.700,K. | Drugi obrok državnega prispevka j (14.600 K) 6.000 K. Med Sočo in Idrijo, Zgradba cestne mreže ob meji med Sočo in Idrijo. Prevdarka je 600.000 K. j Štirinajsti obrok državnega prispevka (460.300 K) 36.000 K. Na Krasu. 1. Dopolnilna dela pri cesti "Potok-, Podgrad (Sežana). Prevdarka je 8.2f76 Kr Državni prispevek znaša 2.400 K. 2. Poprava obstoječih in zgradba novih cest, in sioer: Pliskovica-Berje- (Dalje prih.) limo Gobca .in Drejeeta, nam ne pomaga za zveličanje.riič, tudi če zmolimo trj. milijone očenašev, in pa da morajo oni zmagati če je tudi 150 hudičev! Tako je učil in se izraževal pri zadnjih državnozbor. volitvah. Kaj ne, kako plemenite in vzvišene nauke uči ta Janez! — Štrancar je pri istih volitvah dosegel Še lepše uspehe; kakor znano, bil je radi žaljenja v volilni dvorani obsojen precej občutno — kar bo pa najbrže seveda po krivem. , Sicer pa naj agitirata in Še toiiko stikata okoli znanega hotela, ljudstvo bo že vedelo svojo, Štrancarjevo " gospodarstvo je znano. Ni dolgo tu, pa je že napravil preobilo troškov in škode. Samo za načrt nove cerkve, ki je prav nič ni potreba, je dal nekemu nemškemu, inženirju 7000 kron. Te krone pa so iz naših žepov. Sedaj je nri nakupu občinske hiše to je stare šole tudi napletel tako, da je morala občina za cel tisočak više plačati. Pa tudi še kaj drugega bo, kamor/bo treba posvetiti. Glede, kaplana pa tudi hi treba zgubljati besedi. Fant je mlad, drzen, zaljubljen, ki o življenju'in politiki malo, malo ume. Po dolgem času je bil v vročini in suši vendar izvalil nekaj kilavih Čukov, ki so v hoji in vsem vedenju res prav njemu podobni. Tako občani: sebe in svoje imejte pred očmi in volite može,,ki poznajo vaše stiske in težave in ki vam hočejo pomagati. Posebno letos se ne bo šaliti pri gospodarstvu. Sprevideli ste že pri vseh volitvah, da so nas z vero samo plašili in da vera zaradi naprednjaikov ni v nevarnosti; kajti veliko bolj verni so naprednjaki kakor klerikalci in kakor marsikateri njih poglavar. Ne vere, pa še manj našega gospodarstva ni zaupati njih rokam. Brez takti nenasitnih jerobov sami gospodarite s svojim uboštvom! Iz bovškega okraja. Z Bovškega. — Slavni c. kr. cestni upravi ie naša državna cesta le deveta briga. Na mnogih krajih je še vedno tako ozka, da se vozniki boje srečati avtomobil. V Suhem potoku, med Bovcem in Žago ni-še mostu, dasi je tu ob vsakem deževju v nevarnosti voznik in popotnik. Klanci med Srpenico in Trnovim so tudi še na svojem starem mestu, fciamo pač Gregorčiča za državnega poslanca! Skrajni čas je, da se popravi tudi naša cesta. Zahtevamo, naj se takoj prične s popravljanjem klancev med Trnovim in Srpenico, kajti dovolj je muke naših konj! Država, ki ne pozabi nas terjati davkov, naj tudi ne pozabi na to, kar je nam dolžna. Iz goriške okolice Iz Prvačine. — Neki oberčuk, po domače Ribič, je tožil 7 Sokolov, češ, da so ga dne 10. 9. i. 1. napadli ter pobili mu glavo na dan čukovskega izzivanja. L>a-nes 17. t. m. se je vršila v Gorici obravnava pred okrajno sodnijo in vseh sedem Sokolov je bilo oproščenih, kajti tožite I j Ribič ni imel ničesar, da bi tožencem kaj dokazal, dasi je nastavil za pričo nekega cerkovnika in mešetarja iz šem-paske fare Mariniča, naj priča proti tem »smrdljivim Sokolom in i«vržkom človeštva«. Dan pred obravnavo je kričal Ribič pred svojo hišo: »Jutri pokaževa jaz in Marinič tem šmrkovcem.« Dobra šolo imaš, Ribič, to naj ti bode v poduk, da vsega kar te uči tvoj svak poštar, ni mogoče izvršiti in tebi kot bivšemu predsedniku Sokolske godbe ti bi bilo lahko znano, da Sokoli ne napadajo in ne pobijajo ter so sploh mirni fantje. Da te je godba izbacnila, to si sam zaslužil in najbolj zdravo je za-te in tvoje otroke, da pustiš Sokole na miru! lak iz Lokavca 10. K, dr. Dragotin Treo, odvetnik 100 K. — Odbor izreka vsem gg. darovateliem najsrčnejšo zahvalo! Živeli posnemovalci! Za Cirll-Metodovo družbo je dal nabiralnik v kavarni »Central« znesek K 16 70 v; g. P. Gruden je poslal 10 kuponov Tolsto v rške slatine. Družba sv. Cirila in Metoda. Za narodno šolo na BlančI so darovali sledeči gospodje: Fr. Sivec, c. kr. učitelj 5 K, dr. Kari Ozvaid, c. kr. profesor 1 K, šol. svetnik A. Šantei 5 K, dr. Dinko Puc, odvetnik 10 K, Josip Rustja, svetnik 3 K, Davorin Cenčič iz Ozeljana 2 K, Pr. fime- Teden za vabljetice. Okrajno glavarstvo v Gorici razpošilja'vabila dan na dan. Ta teden je določen za zaslišavanje vabljencev. • • Vabljenci hodijo pridno na glavarstvo, Apelujemo na vse, naj se odzovejo vabilu prav gotovo in kar najhitreje. Govorijo naj vsi slovenski vabljenci in vab-Iienke po'slovensko ter naj izjavijo odločni, da je njihov obče Vami jezik slovenski. Pripominjamo, da je zaslišavanje na glavarstvu tajno ter nikdo ne izve, kaj je izpovedal vabljenec. Torej se nj treba nikogar bati! Uradne ure na glavarstvu za zaslišavanje vabljencev so dopoldne od 9.—12. ter popoldne od 4.—7. zvečer. V nedeljo so uradne ure do opoldne. Tako ima vsakdo čas, da se odzove vabilu ter stori, kar je kot Slovenec dolžan storiti! "'"'l-Prost Tpogled v vpisovaliic1 pole bo prihodnji teden, ko skončajo zaslišava-' nja vabljencev. Takrat pa naj gre vsakdo na glavarstvo pogledat v pole, kdor le količkaj sumi, da bi se bila mogla zgoditi kaka pre-memba v' poli, potem ko jo je on oddal. Če je bil revizor v hiši pri kom pa ta ni bil vabljen na glavarstvo, naj gre pegledat; najbrže mu bo treba, popraviti občevalni jezik! .. Nihče ne ve Še, kaj vse so počeli revizorji in kaj ria magistratu! > Poživljamo tudi druge, ki mislijo, da je vse v redu, naj-gre ta i rt oni pogledat, kajti nihče ni bil varen pred velikim žrelom na magistratu, ki je letos žrlo Slovence! Pczor! Prepričajte se, kako ste upi-sani. Glejte in pazite, da ste upisani za Slovence! Ne bojte se magistrata! Razne Slovence v predmestjih s(v napisali magistratovci za 'Lahe. Kdor je vabljen, naj gre gotovo na glavarstvo pa naj brez-skrbi izpove, da je Slovenec — slišal bo to samo vladni komisar in magistrat tega ne izve. Torej se ni bati nikomur, da ga bodo preganjali radi Slovenstva. IPopisovalne pole ima v rokah vlada in magistrat jih ne dobi več v svoje kremplje. Torej se ni bati, nobenega maščevanja od strani magistrata! Sicer pa sodimo, da so naši slovenski kmetje in delavci' v mestnem pomeriju tako zavedni, da se ne bojijo nikogar ter rečejo jednemu ali drugemu v obraz s ponosom: mi smo Slovenci! Naš občevalni jezik je slovenski! Kdor je vabljen, MORA na glavarstvo! Sramota bi' bila za Slovenca in' Slovenko, ki bi dobil ali dobila povabilo, pa bi se mu ne odzval, ne odzvala! Sramota velika bi bila za takega, Slovenca in tako Slovenko, ker bi s tem-pomagala Lahom 'do krivične moči, da bi še kruteje, še bolj živinsko delali s Slovenci v mestu kot doslej! Nikdo naj ne posluša Lahov, ki hočejo preslepiti Slovenca, da hi treba iti na glavarstvo. Lah dela zase, za svojo moč,v Gorici, če odsvetuje Slovencu iti na glavarstvo radi revizije ljudskega štetja, kamor je klican, in dela proti koristim Slovenca! Torej vsak vabljenec samozavestno na glavarstvo. Ce bi ne šli, bi se to bridjko maščevalo na njih in njihovih otrocih! Sleparije. Razkrite so že mnoge sleparije, katere so napravili Lahi pri ljudskem štetju. V neki hiši je 16 ljudi. Prišel je ma-gistratov organ. Gospodar je dal vpisati ! vse za Slovence. In res so biii vsi upisani za Slovence, namreč v rubriko »občevalni jezik« je bilo zarvisaino pri gospodarju »slovenski«, za druge je napravil vejice, da je njihov občevalni jezik tudi. slovenski. Ali kaj se je potem zgodilo? Na magistratu so pustili gospodarja za Slovenca, ali nastopne vejice glede občevainega jezika pri ženi so prepisali tako, da so se skrile, z besedo »italiana«.. In vsi nastopno vpisani so veljali za Lahe. Na take in enake; načine so sleparilij — Dotični je bil poklican na glavarstvo ter je laška sleparija uničena, in onih 15 »Lahov« je upisanih zopet za Slovence! Laške obljube. Kakor čujemo, so Lahi na nogah, da bi odvrnili kolikor mogoče Slovencev, da ne bi šli na glavarstvo radi revizije ljudske/ a štetja/ rfodijo okoli in obljubljajo jim me* ščanstvo, ak«> ostanejo Lahi. kakor so upisani! Mislimo pa, da ne bo nobenega Slovenca, ki bi se dal pregovoriti ali celo podkupiti od Lahov! Vsak mora na glavarstvo, vsak naj govori resnico in vsak Slovenec naj tam prizna slovenščino za svoj občevalni jezik! Domače vesti. Novi okrajni glavar v Gorici, — Notranji minister je poveril namestništvene-mu svetniku in sedanjemu voditelju sežanskega okr. glavarstva g. Antonu R e--beku vodstvo okrajnega glvarstva v Gorici in zastopstvo vlade v goriškem deželnem zboru. Še predno je odšel grof Atterns v Trst, se je že imenovalo ime Rebekovo; culo se je, da utegne sežanski okrajni glavar priti v Gorico za naslednika Attemsu. I Kakor hitro je odšel Atterns, so pričele — intrige. V kombinacijo so prihajala .razna imena: Ceschi, Lasciac, grof Thun, ali resni in odločujoči politiški čipitelji so bili odločno za Rebeka,. kajti uvaževali so, da je okraj Goriške okolice ves slovenski ter da treba temu dejstvu primernega vladnega predstojnika v Gorici. Proti Re-bekovemu imenovanju so se oglasili laški liberalci s Pajerjem na čelu in, čujte ju strmite! — tudi njihovi zvesti zavezniki, slovenski klerikalci! Ti so bili proti Re-beku, dasi je g. Rebek priznano odločno verskega mišljenja! Ali klerikalci mu ne morejo pozabiti, da ni hote! biti njihovo slepo orodje kot sežanski okrajni glavar, da ni hotel pomagati jim, spraviti v ječe kraške trtjone, kar so srčno želeli; da ni hotel vreči jim v kremplje učitelja Štre-klja ter da ni hotel, da bi ga pri volitvah izrabljali kakor bi hoteli. Pravičnost, ka-, tero ljubi, je odbila klerikalne naskoke;! zato so se protivili dohodu pravičnega in objektivnega okrajnega glavarja v Gorico. Nekaj strašnega, nekaj nezaslišanega! Prvič je bil v kombinaciji za glavarjevo mesto v Gorici tudi Slovenec; in proti Slovencu, ki je veren katoličan, proti domačinu, goriškemu rojaku, so se zvezali slovenski klerikalci z laškimi liberalci. Takemu rnožu so hoteli preprečiti mesto glavarja v Gorici! Ne pišemo k temu nobenega komentarja, rečemo le, da se je zopet pokazala stara resnica, da se klerikalci držijo stališča': »Naj vse hudič vzame, kar ni popolnoma z narni!« Novi voditelj okr. glavarstva pride v Gorico v Tad, kjer so urejene razmere. Ako se bo nadaljevalo.,v tem smislu, bo prav na vse strani in ustreženo bo tudi tistim, ki so s svpjo besedo zmagali, da so poslali g." Rebeka v Gorico. Dosedanje poslovanje g. Rebeka jamči za to, da bo v Gorici kos svoji sicer ne-lahki nalogi. Imenovanja in odlikovanja. — Okrajni glavar pri namestništvu v Trstu Filip baron Reinlein pl. Marienburg je imenovan ad personam namestniškim svetnikom; vodja okr. glavarstva v Pazinu, na-tnestniški svetnik Ivan Šorli je dobil red železne krone tretjega reda in okr. glavar pri namestništvu v Trstu Hugo pl. Henriquez je dobil naslov in značaj na-mestnftkega svetnika. Zveza kraških Županov je imela dne 15. t. m. v Štanjelu sejo ob povoljni udeležbi. Bavili so se v seji tudi z gradbo železniške proge na Divačo-Pulj, ki bi bila Krasu v veliko korist, . . Najemninska davščina.v Gorici,__ Goriški mestni svet je imel sinoči sejo, v kateri je poročal Thedrez o najemninski davščini, katero je že dovolil deželni zbor v delno kritje mestnih potreb. Davščine bo od 201—300 K najemnine 2%, nad 300 K najemnine pa 5%. 'Navzočih je bilo 18 mestnih svetnikov. Debata je bila živahna; za davščino jih je glasovalo 15, 3 proti. Ce zadobi davščina potrebno potrjenje, stopi v veljavo z novim letom 1912. — Sredi neznosne draginje v Gorici še najemninska, davščina! Srednji sloji, ki trpijo radi draginje kot nižji, bodo najbolj občutili to davščino. Vsi prizadeti hi se morali upreti, da se prepreči uvedba takega novega občutnega davka za meščanstvo v Gorici! • Brocksbv komet. — Poročali smo, da so videli z Livade nad Št. Perjanom lepo zvezdo-repatico. To je Brccksov komet, ki ga je odkril astronom Brocks dnč 20. julija na zvezdami v.Genevi; imenuje se tudi »1911. c«, ker je tretji komet, ki so ga letos odkrili. Pred nekaj časom se ga je opazilo po soinčnemu zahodu. Zdaj zahaja okoli 7. ure; v kratkem pa zaide že ob 51/«, zato ga bo mogoče sedaj še lepše videti. Oddaljen je od zemlje okoli 70 milijonov kilometrov. ; Nemško politično društvo v Gorici. -- Nemci v Gorici so si ustanovili svoj »Deutsch-politischer Verein«. Natnestni-štvo je pravila že potrdilo. Zakaj je navdušen ves italijanski kle-rikalizeni pod pokroviteljstvom papeža samega za vojno v Tripolisu? — Berolinska »Kreuzzeitung« razlaga cerkvene simpatije za vojno tako, da postanejo' takoj razumljive. Napad na Tripoliftanijo se namreč vrši-v prvi vrsti v interesu Vatikana samega. V Tripolisu imajo Italijani svoj denarni zavod »Banco di Roma«, ki se je pritoževal, da ovirajo Turki njegove kupčije. Vsekakor so morali biti profitarski interesi italijanske banke veliki, da je iz njih izšel neposredni povod sedanje vojne. Omenjeni nemški list pa javlja, da je glavni del kapitala te banke, ki znaša 150 mi-, lijpnov lir, last ~ Vatikana in katoliških kongregacij. Vodja banke Pacelli pa je baje papežev zaupnik. '<.•¦. ¦ Kadar gre za prof it, .takrat pozabijo tudi v Vatikanu na nebeško kraljestvo, kjer ne poznajo bogastva in revščine in kamor pride bogatin teže kakor vrv skozi šivankino uho. Občinske volitve v Rlhember&u pri- čno 24. t. m. ter bodo trajale do 27. t. m. Po stopnicah je padel in se ubil 54 letni Josip Rijavec v Št. Andrežu.'Zlomil si je pri paticu tilnik ter ostal mrtev. Stanovanjska draginja in vlada. — Kakor znano, se je začela tudi vlada zanimati za stanovanjsko draginjo. Ustanovila je fond za preskrbljevanje stanovanj. Po tozadevnem zakonu daja država zadrugi ali občini na razpolago posojila proti hipoteki. Ker pa je določena svota le mala. je v zakonu še druga določba, po kateri more država vsprejemati garancije za posojila, ki jih je zadruga ali občina drugje najela. Ta posojila oziroma garancija države znaša lahko do 90c/c skupne vrednosti. To je zelo važno, ker le tako bodo mogle dosezati svoj namen. Ideja je torej lepa, ali ni lahko izvedljiva. Svota, ki jo daja država na razpolago, je premala — za prvo leto 1,5000.000 K, ki ima v desetih letih narasti do "svote 25 milijonov — zato je stavil poljski poslanec Gros, ki se je jako uglobil v to vprašanje, nov pameten predlog, ki pride v debati v razpravo in po katerem naj bi bila veča sredstva na razpolago. Ker se je vlada začela bolj zanimati za to vprašanje, posveča pažnjo tudi stanovanjskim zadrugam, Izdala je posebno knjižico z navodili, kako je postopati zadrugam, da dobe posojila. Vlada je izdelala tudi uzorna pravila. Eventuelne, lokalnim razmeram potrebne spremembe treba je še izvršiti. Izpred sodnije. — Danes dopoldne je stal pred okrožno sodnijo v Gorici Luigi Faniuzzi, ki je meseca avgusta letos na sodišču v Gorici streljal na odvetniškega kandidata-dr. Battiggija. Po daljšem razpravljanju se je izrekel sodni dvor za ne-kompetentnega, kajti iz pričevanja dr. Batticrgija se da sklepati na poskušeni um/1 ,d spada pred, poroto. Pršut rad je neki N^Drašček v Gorici. V PokopališČni ulici št. 29. ie vzel pršut kavarnarjai iz kuhinje, ko je imel ta opravilo v sobi, ter izginil. Policija je Draščeka aretirala, še predno se je lotil pršuta. *¦•'• Drag prijatelj. — Neki Viktor Zabadaj iz Gorice je šel obiskat v Šlorenc prt JV^gši A. ^Sfiligoja. Zvečer ,je spal pri nrenfrjfiutrdrieV^ tiral, da je Šla tudi denarnica s 26 K. Šel je v Gorico iskat prijatelja; ker ga pa ni dobil, je šel naznanit na policijo, kaj se mu je zgcdilo v nedeljo. -; Javni ples. — V ncfleljo, d»e 22. t. m. priredijo dornberški fantje javni ples v prostorih g. Karla Kerševahija. Svira vojaška godba. Triovsko-obrtne in gospodarska vesti. Tolminsko sadjarsko društvo bo imelo dne 22. t. in. po veliki maši svoj občni zbor v dvorani pri Modrijanu. > Is to tam bo pazstavljeno več kmetijs^ kili strojev, ki so na prodaj. K obilni udeležbi vabi odbor. Trgovski koledar za leto 1912 je izšel, ter ima razno, bogato vsebino. Letošnji koledar se odlikuje po obširni in izbor-ni vsebini tako, da je vreden sovrstnik do-sedaj izišlih koledarjev društva »Merkur«, oziroma je še boljši ter veliko praktičnejšl od prejšnjih. Koledar prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je' uredil gosp. dr. Marti. Cena mu je s poštnino vred 1 K 20 vin. Politični pregled. Poslanska zbornica. — V seji 17. t. m. se je vršilo prvo čttanje predlogov, ki stremijo za zboljšanjem položaja državnih uslužbencev. Vsled zahteve Šusteršiče-vega kluba se je moralo vršiti prvo branje teh predlogov, ki pa je bilo zelo kratko. Predlagatelji so se namreč vsi odrekli besedi in ravno tako tudi vsi ostali govorniki, govorila sta edino le generalna govornika. Razpravljal o stvari je edino posl. dr. Susteršič kot kontragovornik in je v precej ostrih besedah označil stališče svojega kluba proti predloženim predlogam. •v Susteršič je -omenjal plače državnih uslužbencev, rekoč, da so znašale leta 1894 K 222,923.000, deset let pozneje pa že K 392,726.000; lani K 562328.000, letos 586,611.000; uradniške pokojnine znašaio 120 milijonov. Susteršič hoče manj urad-, nikov pa boljše plače. Omenjal je nižje kategorije, ki trpijo vsled draginje; tem naj se pomaga v prvi vrsti. On jeproti te-inu, da hoče vlada porabiti za zvišanje uradniških plač najpopularnejše davke. O uradništvu in k predlogi za zvišanje plač je govoril dr. Susteršič še tako-le- Velika hiba vladnega načrta pa je, da izključuje razne vrste v državnih podjetjih zaposlenih delavcev in uslužbencev najnižje kategorije, ki res stradajo in so v prvi vrsti opravičeni, da se jim zvišajo plače. Vladna predloga ne pozna prožnih delavcev pri državnih Železnicah; izključeni so gozdni, rudniški, salinski, tobačni in cestni delavci, pozabljeni so pomožni sluge. Na drugi strani pa se vlada ozira celo na urutfiTke šestega razreda. Na ta način se ne sme reševati to vprašanje, ako hočemo res istim pomagati, ki najhuje"čutijo draginji©. Mi bi sploh ne ugovarjali potrebnemu zvišanju uradniških plač, ko bi državna uprava od tega imela količkaj koristi. Državna uprava pa je Še slabša, nego je bila. Nekateri uradi osobito pri osrednji v!adi so prenapolnjeni. Od leta 1894, torej v šestnajstih letih, se je število državnih uradnikov pomnožilo kar za 50 odstotkov. Imamo mnogo vestnih in marljivih uradnikov, so pa tudi taki, ki tratijo čas tn ne vrše svojih dolf-uosti. Ali ni smešno* da se je n. pr. petnajst uradnikov bavilo z vprašanjem, ali naj žena vratarjeva snaži v nekem uradu ali naj se nastavi posebna, Ženska, Izvoljena je pač že (komisija, ki naj se peČ^a z reformo'državne uprave;"tudi stroški zato komisijo so že v državnem proračunu, toda na reformo državne uprave bodemo Še dolgo čakali. Ta komisija je sploh odveč. Vsak načelnik svojega urada mora dobro vedeti, kako naj se boljše izrabi čas, V prvi vrsti je potrebna decentralizacija državne uprave in pa število državnih uslužbencev se mora sčasom znižati. Manj uradnikov, pa l^oljše plače! Dajmo uradnikom, kar je najpotrebnejše, to je službena pragmatika in časovni avahzma. Potem bodo uradniki zadovoJjnejŠi in njihovo delo bode uspešnejše. Zato moramo obsojati način, kako dandanes nekateri državni uradniki kršijo disciplino. To je že prava anarhija'v državni upravi, ki f^f2aWTtra do~"pTjtoma. Ako bi zasebni podjetniki tako gospodarili, pridejo vsi na •kan t; Ko je državni zbor dovolil 6 milijonov •za povzdigo živinoreje, in sicer le do leta •1917,, kričali so. mnogi vsevprek: »Glejte, koliko požro našragrarci! In vendar je in ostane naš kmet največji revež, ki najbolj čuti draginjo. Ko pa gre za stalno zvišanje uradniških, plač najmanj za 50 milijonov, pa naj bi molčali!. V pokritje teh stroškov pa vlada porabi najpopularnejše davke. Za zvišanje (•sebne dohodarine bedo skoraj gotovo glasovale vse, stranke. S čim pa bode vlar tla' pokrila stroške socialnega.zavarovanja in druge nujne izdatke? Kako hoče vlada deželam, odkazati večje dohodke, ako že yedaj izrabi vse popularne davke? Ti davki naj bi bili priprega zatpvore nepopularnih davkov, kakor je n. pr. žganja-rina, proti kateri socialni demokratje prete y. obstrukcijo. Vlada bi morala izdelati; in predložiti eelciten finančni program a katerim bi mogli po potrebi nižjim uradnikom zvišati plače, »višati pa tudi državne podpore deželam in zagotoviti pokritje za razne nujne državne in ljudske potrebščine. Mi torej zahtevamo celoten finančni program. Plače naj se zvišajo uradnikom nižjih razredov, pomožnim slugam in vsem delavcem v državnih podjetjih. Vladi pa se naroča, naj hitro izvrši reformo državne uprave in s to reformo tudi predloži definitivno regulacijo uradniških plač. Po prvem branju predlog o zboljšanju položaja državnih uslužbencev je prišla na vrsto v državnem zboru predloga o reformi poslovnika. Takoj ko so se vpisali posamezni poslanci v seznam govornikov, se je razprava o tej točki dnevnega reda prekinila, da se je nadaljevala debata o nujnem predlogu poslanca Dulibiča o dalmatinskih železnicah. Zelo važna v tej zadevi je bila izjava voditelja železniškega ministerstva, dr. Rolla, ki pa glede proge, kolikor jo pripada na Hrvatsko, ni popolnoma zadovoljila dalmatinskih poslancev, ki trdijo, da vladna izjava ni bila dovolj precizna. Za slovenske pokrajine pa je ta izjava toliko po-menljivejša, ker je po njej gotova stvar, da se bo železnica NovMiesto-Metlika-Kranjska deželna meja začela graditi že prih. spomlad. V tej seji je parlament doživel veliko senzacijo. Italijanski poslanci so stavili predlog, da naj pride predloga o italijanski juridični fakulteti na dnevni red po končanem prvem čitanju predloge o reformi zborničnega poslovnika, torej še ta teden. Glasovanje o italijanskem predlogu je velikega političnega pomena, ker je po-»kazalo, s kako veČino razpolaga baron Gautsch v zbornici. Italijanski,predlog je namreč obveljal s 154 glasovi proti 109 glasovom. Proti so,glasovali kot zvesti pristaši vlade Poljaki, nemški nacionalci, katerim so se pridružili iz načelnih ozi-rov tudi krščanski socialci. Prvič se je tu tudi pokazalo, da se tudi bar... Gautschu ni posrečilo zagotoviti si trdne večine v parlamentu. Jasno se je tudi pokazalo, da so prazne trditve o prijateljstvu obeh kulturnih narodov, Italijanov'in Nemcev, kajti Nemci so ob tej priliki pustili Italijane popolnoma na cedilu. Rešili so jih edino le Jugoslovani, katerih glasovi so odločevali pri glasovanju. Poslanci dr. Gregorin, dr. Rybar, dr. Laginja, Mandič in Spinčič se z ozirom na posebne krajevne razmere niso udeležili glasovanja. Italijani so se zgražali nad dosedanjimi svojimi nemškimi prijatelji in so poslali Slovanom deputacijo, da jim izreče njihovo zahvalo. Zelo ogorčeni so bili Italijani nad Rumuni, ki so sicer združeni, v skupnem'klubu »Unio latina"«, pa so se •brez izjeme odtegnili od glasovanja in sicer, kakor se.zatrjuje z ene strani, vsled pritiska vlade, ž druge pa na željo krščanskih socialcev, od katerih so popolnoma odvisni. Med došlimi uloganii se nahaja proračunski proyizorij. za leto 1911, s katerim se vlado' pooblašča, da preskrbi s kreditno operacijo in dokler, posojilo ni oddano s tekočim dolgom 78 mijjonov kron, ki ijifo je delegacija minulo leto dovolila za vojsko in mornarico. Dalje se finančnega ministra pooblašča, da najine,jjosajilo v.znesku 13,588.780 Kjij-sjcer 25*384.780 K za delno odplačevanj : splošnega državnega dolga in 109,200.000 K za gradnjo in nabavo prometnih sredstev pri železnicah. Seja včeraj. = -;Minister notranjih zadev grof Wic» kenburg je izjavil, da poteče z 31. decembrom t. 1. sedanji provizorični poslovnik, ki je v polni meri spolni! v njega stavljena pričakovanja. Zato se. vlada nadeja, da zbornica s sprejetjem novega poslovnika poskrbi tudi za bodoče, da.bo možno nemoteno delo parlamenta, kar je v prvi vrsti v interesu avstrijskega parlamentarizma. Konečno je minister notranjih zadev izjavil, da vlada, s svojo predlogci ne namerava drugega nego to,,da zbornici pripravi materija!, ki naj pi služi! y podlago daljnim posvetovanjem, Potem, ko je govorilo več govornikov k poslovnemu redu, je zbornica nadaljevala razpravo b nujnem'predlogu ti-čočem se dalmatinskih železnic. Prihodnja seja danes. • .;j; . Predlog za obdačenje vladarske hiše in Cestnikov, — V seji državnega zbora 18. t„m. je stavil poslanec Seidel predlog, da se obdači tudi člane vladarska hiše in častnike. Mornariški odsek. — 18. t. m. se je sestal tudi odsek za pomorsko ribarstvo in plovbo, kateremu je predsedoval poslanec Dulibič. Odsek je sklenil pozvati viado, da nemudoma izdela zakon za pomorsko ribarstvo in osnuje nov pomorski plovni, red. Proti draginji. — Notranje minister-stvo je izdalo na vse deželne vlade odlok, v katerem kaže na potrebo, da pomagajo' vladi fproti draginji vse avtonomne oblasti. Zganeta naj se tudi goriški magistrat in mestni svet! Gosposka zbornica bo imela sejo v soboto 21. t. m. Na dnevnem redu je prvo čitanje vladnih predlog o rabi razmnoževalnih aparatov, o zvišanju rubežni prostih dohodkov ter zakon o epidemijah. Novi dalmatinski namestnik. — Grof M. Attems je imenovan za namestnika v Dalmaciji. Prestolonaslednik mu je brzojavno čestital, izražajoč nado, da bo na-mestnikovo delovanje v korist dežele, kar tera je njemu tako pri srcu. Občinske volitve v Belgiji. — Dne 15. oktobra so se vršile po vsej Belgiji občinske volitve, ki so velikega pomena za nadaljuj razvoj Belgije. Volilni boj se je vršil V znamenju novega klerikalnega šolskega zakona Klerikalni kabinet je namreč zahteval, da morajo oblasti .na svoje stroške Vzdrževati tudi belgijske samostanske m druge privatne strogo klerikalne ljudske šole. Vsa belgijska javnost se je uprla proti temu. Pri občinskih volitvah so se liberalci, radikalci in socijalni demokrati združili in šli skupno v boj proti klerikalcem. Uspeh je bil naravnost ko-lcsalen. Koalicijska lista je zmagata v vseh večjih mestih. Propadel je tudi oče klerikalnega šolskega zakona Sdhollaert in sicer v, L6wenu. Klerikalci so se obdržali le v manjših flandrijskih mestih. Splošno se domneva, da bo izid sedanjih občinskih volitev vplival zelo tudi na državnozbor-ske volitve, ki se vrše prihodnje leto. Revolucija v južnokitajskih pokrajinah. — V Hankavu so izdali revolucionarji proklamacijo, aa im. jo revolucionarji prizanašati vsem, ki se podvržejo revolucionarni vladi. Revolucijo so zbudili inteligentni Kitajci, ki so študirali v Evro-ki" in Ameriki ter želijo svoji dotnovini procvita in napredka. Cela provincija Kvang Si se je pridružila ustašem. Vršijo se boji med vladnimi četami in ustaši. — , Japonska vlada je odredila mobilizacijo mornarice v varstvo japonskih interesov na Kitajskem, Nemčija pa je izkrcala v Hankavu s treh svojih bojnih ladji nad 400 mož, češ, da so tujci ogroženi, dasi se ni zgodilo nobenemu nič in so prav revolu-eijonarji prijazni tujcem, kakor zatrjujejo. Vendar bežijo tujci tru-moma iz raznih.jki-tajskih mest. — V Pekingu vlada velika panika. Cene živilom so.poskočite;-—Re-voiucijonarji hočejo napraviti popolnoma moderno republiko, ki bi uvedla, tudi. jpo-, polno enakopravnost mož in žena.,. .. ffljiieiMjojfl Italijo. Kolera v TrJpolisu. .. Iz Pariza: V Tfipolisu dela kolera no-voimenovanim italijanskim oblastnijam velike preglavice! Komaj dva; dni, odkar so se izkrcale italijanske čete, so korista-tirali že 28 slučajev, med termi 15 s smrtnim izidom. Iz Malte poročajo, da je tam vpeljan petdnevni koriturnac za potnike iz Tripolisa. Razna poročila. Turški listi poročajo, da ' Arabci v Bengasiju pridno podpirajo turške Čete. — ' Vesti o porazih Turkov na kopnem in suhem širi baje 'mladoturški odbor'y 'Sdlu-nu. Turška vlada :l>o. b^trb/kazriov^a;'raz-širjevalce takih'vesti. Turški miništerski svet se je izrekel odločno za nadaljevanje vojne, dokler Italija.ne prične pogajanj.na podlagi stališča Turčije. — Turki nameravajo baje naskok na Tripolis. Italijani gradijo utrdbe in okope. Lahi nameravajo novo akcijo. Admiral Aubry, vrhovni poveljnik laškega brodovja, je čisto iiatihoma dospel v Rim. Sodi se, da se bo posvetoval z vlado glede na eventualno demonstracijo laškega' brodovja v tistih turških pristaniščih, koder bi znali izbruhniti protitaŠki izgredi. Italijani že pričeli s svojo novo akcijo v južni Albaniji in Epirul »Times« poročajo iz Carigrada, da se uradno potrjuje, da so 3 laški torpedolov-ci se pojavili pred Mvtilene. En torpedo-lovec se je podal v. pristanišče; S Krfa se poroča: Ena laška bojna ladja je bombardirala pristanišče Rešadije na opirski obali. Počasna laška mobilizacija. Vojaški krogi se čudijo, ker je Italija tako počasi mobilizirala., Prvotno so na^ mera vali poslati v Tripolis zgolj vojake iz južne Italije, a pod orožje pozvani rezervi* sli se niso odzvali pozivu. Hitro so morali zato mobilizirati zbore v severni Italiji. Tako sta pretekla .dva tedna, predno so Lahi zbrali eks,epid'icijo. V Tripolis so pa poslali le del mobiliziranih vojakov, zato so danes severni armadni zbori močnejši, kakor so bili pred mobilizacijo. Pomnožili so za vsak slučaj tudi posadke po trdnjavah in po utrdbah v gorah poslali več streljiva. Današnja poročila. Italijani korakajo v notranjost Tripo-litanije, in sicer proti gorovju Gibel. — Zasedli so kraj Honis. — Turški vojaki se udajajo italijanskim predstrašam dan na dan. Pravijo, da Turki nimajo živeža. — Italijani so razdelili med Arabce 4500 vreč moke. — V Tripolis je bil prišel neki turr; ški zdravnik k Italijanom prosit zdrapj.' Dognalo se je, da je bil oni »zdravnik«* vohun. — Poveljništvo turške armade za Tripolisom je prevzel baje Enver beg. — Italijansko bredovje križari baje pri Rodu. Razne vesti.. Žup*.i v JeUanah v Istri, g, Jakob Valentič, je dobil srebrn križec za zasluge s krono. Mlad ubijalec. — V Rumi so se skregali dečki, gredoč iz šole. 9 letni Štefan. Nagi in 11 letni N. Kun sta se sprla in stepla. Kun ie na to šel domov, vzel srp in šel klicat Nagla. Ta je prišel. Pričel je ravs in kavs in deček Kun je ranil dečka Nagla s. srpom tako, da je ta drugi dan umrl. " ' ,-"'¦¦ Ruskega kneza Trubeckega je v Novočerkaski ustrelil neki njegov sorodnik. Knez, ki je bil član ruske dume, je umrl.1' ' • •'" ¦. '"'"¦¦ Ulom v železniško postajo. ~ V postajo uižne železnice Celovec-Lend je vlo: . rhil ponoči neznan vlomilec. Denarja pa ni dobil nič,, samo vozne» listke, katere je iz jeze.razmetal po tletfu ¦ ,; .^ (Dalje na četrti stranli) Nemiri radi draginje. — V Prosnici na Moravsikem so nastali radi draginje veliki nemiri. Kmetje dir prodajalci na trgu so bili zopet zvišali cene pri živilih, zlasti pri krompirju. Neka mestna žena se je bila sprla z neko kmetico radi dtaginje ter jo je ok* lofutala. Okoli 1500 moških in žensk je Slo pred magistrat zahtevat, naj takoj spustijo ono meščanko, katero so bili aretirali. Prišla je policija in žendarmerija. Ko je nastal mir, je bila ona .meščanka izpuščena iz zapora. Upor v kaznilnici. — V kaznilnici v Potosi v Rtimuriiji so se uprli kaznenci. Ugrabili so tri vojake na straži ter jih niso hoteli izpustiti, dokler bi jim ravnatelj ne obljubil izpolniti njihovih nanj stavljenih zahtev. Ker je ravnatelj odklonil vsako obljubo, so uničili vse mobilije in ubili . one tri vojake. Poklicali so na pomoč vojaštvo. Osemnajst kaznencev je bilo usmrčenih, 63 pa je težko ranjenih. Zgodnji mraz v Severni Ameriki. — V severoamerikanskih pokrajinah Novi-jork in Novijersej je pritisnil zadnje dni nenavadno hud mraz. Pozeblo je sadno drevje, pa tudi rastline v vrtovih so skoroda vse uničene. Najbolj so trpeli tobačni nasadi. Druga leta se je pojavil prvi hujši mraz še le koncenn oktobra, a letos je pritisnil že mesec poprej. Oče, sin in vnuk. — Na severu Bero-lina v ulici Swinemunde so se nedavno enega in istega dne poročili člani neke rodbine, oče, sin in vnuk. Ti trije ženini so vzeli tudi tri. žene iz ene m iste rodbine. Oče je vzel 554etno vdovo, ki se je sedaj omožila že četrtič, sin in vnuk sta se pa poročila z obema hčerama te vdove. Najstareji soprog je star 66 let, najmlaji 21, sestri 24 in 18 let. Ženo ubil na ženino prošnjo. — V Mali Kabi na Ogrskem je bila žena nekega krojača radi tatvine obsojena v triletno ječo. Obupana je prosila svojega moža, da naj jo usmrti Mož je ustregel ženi in jo usmrtil. Morilca so zaprli. Kapitan Llovdovega parnika »Gorl-zia« Izginil v morju. — Ko je plul ta par-nik iz Aleksandrije v Trst, so videli neko jutro, da ni kapitana nikjer. Iskali so in iskali, slednjič so morah skleniti, da je ponesrečil. Najbrže je ponoči stopil iz svoje kabine in ker je bilo morje jako nemirno, je padel z ladje v morje, ne da bi bil mo-• gel kdo videti njegov padec ter mu priskočiti na pomoč. Kapitan se piše H. Starčič, rojen leta 1866. Potres v južni Italiji. — Vas Machia je vsled potresa popolnoma razdejana. V Garianofi se je podrla cerkev; ubitih je več oseb. Potres je bil 17. t. m. Ustrelil se je v Dobrzanu, kakor poročajo iz Plzna, dragonski major Hugo Heim. Proces proti sleparskima bankirjema. — V Moskvi se je začel proces zaradi goljufije proti ravnateljema velike moskovske banke. Obdolženca sta namreč v družbi s tretjim ravnateljem banke, ki je med tem umrl, uporabljala denar banke za svoje kupčije. Ponesrečene kupčije sta zvalila -na račun banke, s posrečenimi kupčijami pa sta se sama okoristila. Na ta način sta ogoljufala banko v teku tega leta za več kakor milijon rabljev. Štrajk na Kastavskem učiteljišču. — Iz Kastva poročajo, da se je iz tamoš-njega učiteljšca izbrisalo, nad 60 učiteljšč-nikov in da jih je ostalo upisanih samo 5 do 6. Razlogi temu so nezadovoljstvo s sedežem zavoda v Kastvu in z načinom, kako se je proti njim vedlo kastavsko meščanstvo, izlasti v zadnjem času, ko je nastal razpor radi sedeža učiteljišča, ki še ni rešen. — Profesorji so baje solidarni z dijaki. Kongres avstrijskih mest se otvori 20. oktobra. Na programu je tudi vprašanje glede draginje in konkretni predlogi, kako jo ublažiti. StotetnJ ljudje v Evropi. — Statistični oddelek državnega zdravstvenega urada v Nemčiji je izdal pregled o stoletnih ljudeh v Evropi, v katerem "haja do za-Mjučka, da jih je na jugu \,..,ko več kakor na severu. Tako odpade v Bulgariji že na 100 prebivalcev po en stoletni čto-vek, medtem ko v Nemčiji šele na en milijon. V Nemčiji, je zda« samo 76 sto let starih ljudij, v nerazmerno manjši Bulgariji pa 3883. V Rmuuniji je 1074, v Sr- biji 573, v Španiji 410, na Francoskem 213, v Italiji 197, v Avstro-Ogrski 113, na Angleškem in Škotskem 92, v Rusiji 89, na Norveškem 2S, na Švedskem 10, v Belgiji 5, na Danskem 2 sto let stara Človeka. V Švici ni nobenega sto let starega človeka. Mali oglasi. lajmnjli Nrtstojblna stane 60 vU. Ako JmjIu obseiu^St i* računa z& vsako besedo 3 vin. Iajprtyravs«]se Inseriranje za trgovce in obrtnike. Kotil t Je manjših trgovcov in obrtnikov t Gorici, katerih m &&sAl (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer «« tnsorirajo. Skoda ni majhna. Spreten uradnik se išče za večje tovarniško podjetja: Kristjan, 22—28 let star, ne-oženjen, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika Obča in trgovska izobrazba. Ponudbe pod: A. B. na upravo, tega lista. . se mesečno sobo brez oorave če mogoče v bližini Corsa Prana Josipa. — Pojasnila daje naše vpravništvo. I sprejme tako] l trgovina v Gorici. ). Priporoča se prva in najstarejša slovenska brivnica Frana Novaka v Gorici, Gosposka ulica št. I (nasproti Monta). Prodaja in izdeluje vsa lasničarska dela. — Postrežba na-tanjčna in strogo- čista. Dolenjski krompir izvrstne kakovosti, prodaja v vsaki množini in po zmerni — ceni. — C. 8ICHERLE & C°, Gorica Gledališka ulica 20. Gorica - ulica Morelli št. 12 - Gorica. škafi za pranje, navadni škafi, brente za vino, leseni Čepi in navadni ssamaski, asbestovi žvepleni kosi, lesene pipe, filtri, asbest, masa za filtriranje se dobi v zalogi vsakovrstnih kletnih predmetov E. Bregant Gorica - ulica Morelli št. 12 - Gorica Pouk na klavirju, na mandolinu in gostih daje gospa Via Rafut št. 65, I. odlikovana pekarija in sladči&rna Karol Draščik v Gorici na Koran v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl . nejega peciva, torte, kolače za binnance ! in poroke, odlikovane velikonočne i pince itd. Prodaja različna fina vina In likerji« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo »ar- po ja"io smernih cenah.'-^9 naznanilo. Usojam si uljudno naznaniti slav. občinstvu, da sem otvoril novo mesnico v ulici Treh kraljev (Via Trs če) st. 16 pri kavarni »Hociami". Zagotavljam solidno postrežbo in blago prve vrste. Na željo gosp. odjem il-cev se pošilja meso tudi na dom. . V mesnici imam vedno veliko izber razne divjačine in domače, izvrstno pitane perutnine. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočam Andrej Frandolič, mesar. Foiafzlf v Corw, naslednik los, Terpfin. it* aritdl KnAtelj* <. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kopevali&e Hlnberikcflt li 4r«be»|« blaga tir tkaili, praja It nitij. POTREBŠČINE » pisarila, tediljie in popotnika Najboljše Sivanke xa Bivalne stroje. POTREBŠČINE ga krojaie in Sesljat fo* «T«tlnJiftfi. _ logni rencl. — «*&n* kujllfee. tišna obuvata u ?sq letna fiase. . Poaebnoet: somana za zaienlave, trava in feHt, Velike zaloge novih dvo-koles, Šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V. zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri Vfaldperle brez alkohola r* Edini izdelovatelj Gorica Stolna ulica 2-4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokolesa, šiv. stroje, gramofone, orkestrijone itd. napravljena iz izbranih gozdnih sokov kojim je pridjana velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, alt studenčuico se lahko napravi »zborno osvežujočo pijačo. — Postavno zavarovano. — Zdravniško priporočeno. IKlorliz Lflui, Brtinn-fftissouiifz. Najbolje cflabljena zaloga za kramarje krošnja rje, prora.alce po sejmih in trgib ter a» deželi ' "" ' Nanut & Bregant autorizouasio staubena turdka ^ .(^jopici ulica Adelaide Ristori štet 5 št; priporočata p. n. občinstvu za vs.n stavbena dela', lzclelujela vsakovrstno načrte, proračuiie in kolavdacije p^ najnižjih conah. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga j Bogata zaloga železa, pločevine, jekla, žebljev, -' vijakov, vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbe, vsakovrstnega orodja za kovače, ^^/-fl oSL* ključavničarje, mizarje itd. —Straniščne ^^"^ L/ , naprave in vpeljave. — Strešna okna, ^^ VT - strešne lepenke, -| traverse, cement, svin- • cene in železne - cevi. - - CW w * Pumpe> . žic^, ir; žične ograje. Razno kmetijsko o- - dje. Velika izber kuhinjske hišne oprave kakor: pečij, šte- - - - dilnikov itd. itd. - - - - POSTREŽBA TOČNA IN DOMAČA. - - • Cene konkurenčne...... t ritimi, zahtevajte listke naše kontrolne blagajne. ¦ oljkinep olja ; prve vrste aijdilitih t*?dk iz litre, Salmacijc, SilJe!!Bj Sari \* lin I s prodajo na drobno in, debelo. Prodala na drobno: Sron —'96,104, 112, \ '20, i*2S. 1-36, H4, 1*80, T80, L-, 240, I to luči po 72 fin. Na debelo cono ugodne.------ Pošilja poStftine prosto na dom. Posodo s« pušCa kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------.--------- mila in sveč.------»-------— i: Cene zmerne. Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. L Eržen GORICA Jas. Uerdi tehalKCe Iteo. 37. Umetne* z< be, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaucukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb- vsake vrste. Ordlnlra o mo|em atel|e|n od 9, are dop. do 8. are pop.