L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, ONT. CENA NAROČNINI: Za eno leto ............ $2.00 Za pol leta ............ 1.25 Za ZDA............... 3.00 V . . . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV V . . . Vol. 2. No. 42. Priče 5. TORONTO, ONTARIO PETEK,, 30 DECEMBRA 1943. Cena 5c. Leto 2. štev. 42 Tito imenovan poveljnikom v Jugoslaviji Narodna Osvobodilna in Partizanska Armada, je porazila nacistične sile na več krajih v Bosni in Hrvatski. Maršal Josip Brozovič imenovan zavezniškim poveljnikom v Jugoslaviji. Anglija opoklicala svoje predstavništvo pri Mihajloviču. Kljub temu da so nacisti skoncetrirali večje število svojih divizij proti Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi v Jugoslaviji, kakor pa proti zavezniški armadi v Italiji, se njihov račun ni obnese 1. Napram najnovejšim poročilom radio postaje Svobodna Jugoslavija, Narodna Osvobodilna in Partizanska armada je podvzela ofenzivo na več krajih v Jugoslaviji in z tem zadala nacističnim silam ne le občutne udarce in poraz že šeste nacistične ofenzive, ampak kakor razvidno iz poročil, so nacisti poslali nove divizije v Bosno in drugod v Jugoslavijo. Iz zanesljivih virov vesti se trdi, da je v Jugoslaviji nad 14 nacističnih divizij in na nekaterih krajih je njihova premoč v moštvu dva in celo tri napram enemu, dočim je pa neverjetno velika razlika v vojni opremi. Toda kljub temu nacistični strategi računajoč na število vojaštva in drugega orožja, so se uračunali v osnovno dejstvo moči Narodne Osvobodilne in Partizanske Ar- made, katera je globoko zasajena v zavesti za narodno osvobojenje; za svobodo, narodno čast in obstoj. Nacistične sile so pretrpele večje izgube v Bosni, Bač-ki in Tuzli. Medtem 16 brigada Osvobodilne Armade, je okupirala Kladanj ter pro drla preko Uvno in Livno v Bosni. Posebno krvava bitka se je vršila okrog Samdžaka. Vsled nacistične premoči, je začasno odstopila Prijepo-lje, Plevlje, Priboj in Čajni-ce, ter na ta način ohranila organizirano moč, za bolj primerni in bolj činkovit napad. Napram nepotrjenim ve-stim, Anglija je opoklicala svoje pretstavništvo pri izdajalskih skupinah četnikov in Mihajloviča. Verjetno je, da je opoklic nasledil že na podlagi dejstva, da je Maršal Josip Brozovič (Tito) i-menovan zavezniškim poveljnikom v Jugoslaviji. To je pa že skrajni čas, da se odstranijo vezi in odnošaji z izdajalskimi skupinami četnikov in Mihajloviča, kakor tudi odnošaji s ubežno vlado v izgnanstvu. Pregled bojevitih črt proti fašizmu A rdeča Armada osvobodila nadaljnih sto in sto naselj ter prodira kljub močnemu odporu nacističnih sil proti zapad nim mejam. Njen ofenzivni položaj je odaljen nekih 100 milj od rumunske in 40 do poljske meje. Enotnost proti povrnitvi v predvojno dobo Toronto — Vodja progresivne delavske stranke, Mr. Tim Buck, opozarja narod in posebno delavstvo v splošnem, pred nevarnostjo ki preti progresivnemu razvoju gospodarskih in živlenjskih razmer. Med drugim vodja progresivne delavske stranke pravi: "Moje potovanje čez Kanado v zadnjih desetih tednih iz ene v drugo naselbino, mi daje prepričanje, da je edini izhod ki preti Kanadi z strani zbane reakcije, narodno zedinjenje o-krog delavske progresivne stranke in CCF. Naša domovina bo kaj kmalu nastopila v najbolj kritično dobo v tekoči vojni, to je pred splošno invazijo evropskega kontinenta in zmago nad fašizmom. Vidni znaki so z strani finančnega in industrijskega trusta, ter Narodni Svet obtožil ubežno vlado London — Anti-fašistični Svet narodnega osvobojenja, je odločno opozoril ubežno vlado kralja Petra, zaradi sovražnega stališča in izdajalskega sodelovanja pod pretvezo Mihajloviča. Izjava se glasi proti povrnitvi kraljevskega režima v Jugoslavijo, dokler ni slednja popolnoma osvobojena, na kar bo rešeno tudi vprašanje monarhije. Narodni Svet je obtožil ubežno vlado, katera sodeluje z Mihalovičem in v isti čas odlikuje izdajalce in kriminalce. Pod zastavo kraljevske vlade, se vršijo izdajalski in kriminalni čini na jugoslovanskem ozemlju. Vsled teh dejstev Narodni Svet je obsodil ubežno vlado, proti takozvanih njenih pravic. Ubežna vlada ie obtožena tudi vsled razširjanju laž-niivih noročil o zavezniški pomoči in sodelovanju z vodstvom Narodne Osvobodilne in Partizanske armade. Kakor razvidno stebri proti-narodnega režima v izgnanstvu so ne le zrahlja- ni, tembolj gredo'k svojemu zatonu. njihovih različnih agencij, da jim se gre povrniti v Kanadi ne razvoj progresa in napredka, ampak izključno monopol pod krinko tako-zvane "free enterprise". Reakcionarni blok je že sedaj -dovolj očiten v svojem prizadevanju, da povrne predvojne razmere v deželo. Prvič zato, ker je zagotovljena zmaga in drugič, ker zaeno tudi Kanada ni izključena iz krvavega obračuna nad osiščem. Zato že zdaj iz bojazni pred narodno zahtevo da se ne povrnemo v predvojno dobo, pa-radirajo pod geslom "free enterprise", kar končno pomeni svoboda za kapital — suženjstvo za delavstvo. Torejevci so odločni zagotoviti vlado in zagotoviti, da ne bo zmagala demokracija katero predstavlja CCF.; Delavska Progresivna stranka; unijsko gibanje in far-merske organizacije v tej vojni, ampak kapitalistična anarhija. Narodna enotnost je edini odgovor za rešitev notraj-nih zadev tako v vojni, kakor tudi po vojni, podudaril je vodja progresivne delavske stranke. Vsled tega gradimo narodno enotnost v naslednjem letu do najvišje stopnje, ne "glede na vero, politično ali pa narodno pripadnost, da si zagotovimo boljše delovne razmere; boljši živlenjski in gospodarski riapred vprid naroda v splošnem. FRITZI BEŽIJO PROTI BALKANSKI MEJAM Moskva — Rdeča Armada je razbila nacistične po-lložaje ob zavoju Dnjepra in zavzela nad 250 mest ter naselj zapadno od Kijeva v zadnjih 24 urah. Prvi oddelki se nahajajo komaj nekih 40 milj od poljske meje. Nadalje isto poročilo pravi, da Fritzi beže v divjem begu proti balkanskim mejam, oziroma Rumuniji. Najbrž ida jih pa tudi tam zadene v bližnji bodočnosti ista slavna usoda — končni poraz. Zimska ofenziva Rdeče Armade, je v popolnem razmahu na Ukrajini in'Belo-rusiji. Potisnila je nacistične sile južno in severno ob Zhitomiru-Korosten-u. In kakor razvidno iz poročila, ste slednji važni železniški spoj pred neposrednim padcem. Nacistične sile, ki so v zadnjih šestih tednih neprestano naskakovale na tem kraju bojne črte in tudi zavzele Zhitomir in Korosten, zdaj odstopajo pred močnimi udarci Rdeče Armade. Njihove izgube so bile nad 20 tisoč ubitih, nad 2 tisoč vjetih ter vničeno nad sto in sto tankov, topov, trokov in zaplenjeno 20 vagonov na-tovorjenih z raznim orodjem. Zaeno Rdeča Armada je o-svobodila nad sto in sto mest PARTIZANI PREBILI V ITALIJO London — Partizanska vojska pod zapovedništvom maršala Brozoviča, je prebila bojno črto v severno Italijo, kakor tudi pobila nacistično kolono pri Gorici ob železniški progi proti Trstu. Drugi oddelki partizanske vojske v Sloveniji; so pa obkolili Novo Mesto in pri tem zaplenili veliko količino vojne opreme. Federalna vlada morda prevzame železnice Washington — Predsednik Roosevelt je podal izjavo, da morda vlada prevzame železnice, če se bodo na-daljni napori izjalovili za odvrnitev splošne stavke, katero so naznanili železničar-ski delavci. Z stavko bi bilo pizadetih nekih 30 železniških sistemov, kakor tudi na tisoče delavcev vposlenih pri teh železniških družbah. Dozdeva se, da Roosevelt lahko odredi zasego železnic na podlagi vojne oblasti, katero je dobil od kongresa. Kot vrhovni poveljnik ameriške oborožene sile lahko zasede železnice, tovarne, rudnike in vse druge naprave v katerih bi prekinjen je obrata ogrožalo ameriške vojne napore. Delavci so napovedali stavko z dne 31 januarja, če se ne udovolji njihovim zahtevam. ter naselj v Ukrajini, ter je odstranjena nacistična nevarnost ob Kijevu. Poročilo podaja večjo pozornost Berdichevo, važna nacistična utrdba in železniški spoj na Ukrajini od katerega je oddaljena Rdeča Narodni Svet pošilja pozdrave Jugoslovanom New York — Združeni Odbor Južno Slovanskih A-merikancev, je prejel preko radio postaje Svobodna Jugoslavija od vrhovnega odbora anti-fašističnega Sveta narodnega osvobojenja Ju-ogslavije, sledeči pozdrav svojim bratom in sestram na severo-ameriškemu kontu-nentu. "Anti-fašistični Svet narodnega osvobojenja Jugoslavije, pcšilja vam pozdrave iz rojstnega kraja. Vaša rojstna domovina pozdravlja vas, sinove in hčeri, ki niso nikdar pozabili svojo staro domovino in kateri so ji prihiteli na pomoč v najbolj usodapolnem času njne zgodovine. Mi pozdravljamo vas z besedami prijateljstva — besedami bratske solidarnosti in zahvalnosti za pomoč, ki ste jo izkazali našemu narodu v njegovi osvobodilni borbi proti fašističnih napadalcev in njihovih vstaških ter četniških najemnikov. Anti-fašistični Svet narodnega osvobojenja izvoljen na bojnem polju, je organ borbe za popolno osvobojenje Jugoslavije. Svet se je sestal v osvobojenih krajih ter sprejel zaključke v skladu Časa, želeč vas obvestiti da ste lahko ponosni z va-šom starom domovinom pred celim svetom! Mi bomo nadaljevali našo borbo za bratstvo in svobodo z več-jom enargijom in odporom kot kdaj prej! Mi se nadejamo da bomo dobili, še večjo moralno in gmotno pomoč. Mi čislamo vašo prijateljsko in bratsko podporo! Vaša stara domovina ostane čvrsto lojalna v svoji borbi in ona bo primorala vse one, kateri delajo proti nje; vse lokalne agente fašizma in sramotno kliko izdaialcev predstavljajoč Dražo Mihajloviča, da utihnejo! Dol s fašizmom! Svoboda narodu! Armada, komaj nekih 15 milj. Vojni opazovalci napovedujejo, da je napredovanje Rdeče Armade v tej smeri naperjeno dospeti na južni strani do rumunske, ozirom meje Besarabije in zapadno pa do poljske meje. Severno oddelki Rdeče Armade pod zapovedništvom generala Ivana Bagramian, potiskajo nacistične sile o-krog Vitebsk-Polosk železniški progi. Prav posebno so se na tem kraju obnesli Kozaki, kateri so izvedli bliskoviti napad' čez močvirnato ozemlje in pognali nacistične Fritze v divji beg, zapuščajoč za seboj na kupe mrličev in raznega vojnega orodja. REFORME NE BODO REŠILE FRANKOV REŽIM Britske oblasti aretirale ministra Cincica Narodna vlada proti povrnitvi kralja Petra v Jugoslavijo ter zahteva prekinitev odnošajev z njegovo vlado. Pristaši Partizanov v Londonu odločno protiv kompromisa. Madrid — Vsled vse večjega nezadovoljstva med španskim narodom in celo nemirov in izgredov pri fašistični stranki, Falanga, fašistična vlada generala Franka je naznanila da za božične praznike izpusti večje število političnih jetnikov iz zapora na pogojno svobodo. Napram zanesljivim podatkom računa se da je v koncentracijskih taboriščih nad 30 tisoč bivših žpanskih bojevnikov Narodne republikanske armade. Toda poročilo o pogojni svobodi političnih jetnikov, ne. omenja splošne amnestije. Dozdeva se pa, da bo najbrž nasledi-lav bližnji bodočnosti. Gornji ukrep fašističnega diktatorja, se ne nanaša na pogojno svobodo največ na člane republikanske armade, izključuje pa politične jetnike, kateri so kažnjeni za "zločine" kakšnih so bili "zločini", poročilo ne pove. Verjetno pa je, da Franko ni obsodil onih zločincev, ki so izvrševali zločinstva nad španskim narodom za času narodne vojne proti fašističnih zločincev Hitlerja in Musolinija. Kajti v to število če kdo drugi prej, je prištet tudi Franko. Kadar pride čas, Španski narod bo izrekel svojo obsodbo proti fašističnih zločincev vred z generalom Frankom, kakor bodo to storili drugi narodi v Evropi. In kakor razvidno tudi Franko računa na to, ter je pričel reformirati ukrepe fašistične vlade v Španiji. Toda tudi reforme ne bodo rešile njegov režim! London — Poročila iz Cai-ra trdijo, da so britanske oblasti aretirale jugoslovanskega ministra financij, Ci-nčiča, pod sumnjom, da je sodeloval z osiščem. Slednji je bil nameščen na položaj ministra financij ubežne jugoslovanske vlade, pred dvema meseci in kot znano je en od Dalmatinskih bogatinov. Toda ko je nastopil ta položaj, je izjavljeno iz Cai-ra, češ da je predstavnik "podtalnega gibanja". Če je gornja vest resnična, tedaj ni dvoma da je res bil predstavnik podtalnega gibanja v sovražnikovo prid. Do tega sklepa pridemo tudi vsled dejstva, da je bila Dalmacija do pred nedavnega precej rodovitna podlaga za četniške izdajalske skupine Mihajloviča z Musolinijevimi fašisti. Dozdeva se, da je aretacija omenjenega nasledila na podlagi informacije z strani italijanskega generala Ambrozio Rota. kateri ie pomagal* organizirati četniške skupine in končno pred nedavnim izvržen iz vlade maršala Bodoglija v Italiji. Gornia vest ne pove, ali bo sledilo izpraševanje administracije finančnega oddelka ubežne vlade. Toda provilno bi bilo poizvedeti za kakšne vse svrhe se izplačujejo ogromne vsote narodnega denarja z strani fi- načnega ministerstva ubežne vlade. Ni pa izključeno dabo jasvost prej ali pa slej izvedela, kako in koliko zaupnikov ubežne vlade je dobivalo precej masne plače za proti-narodno delo. Medtem potom radio postaje Svobodna Jugoslavija, narodna vlada je naslovila posebej izjavo proti povrnitvi v Jugoslavijo,.ubežne vlade. Izjava enako zahteva od zavezniških vlad prekinitev odnošajev s ubežno vlado. Kakor razvidno je to obenem opomin britskim zunaj-nim krogom, ki so si prizadevali doseči nekak kompromis med maršalom Brozo-vičem in dosedaj uradno priznano ubežno vlado, da je kompromis v tem oziru popolnoma izključen. Pristaši Narodnega Osvobodilnega gibanja in Partizanov v Londonu, so enako odločno nastopili proti mpromisu in zavračaj r gestijo, da se razpus dajni sestav ubežne vi formira drugo v kat bi bili obe grupe repi rani. Izjavili so, da ie svojih radio poročilih da žumeti vsem, na podlagi jave Narodne vlade, da n. priznava nobenih mednarodnih obligacij kralievskega režima ter so dodali, da je sedež realno reprezentivne vlade v Jugoslaviji. Kanadska armada v naskoku zavzela Ortona shk Kanadski tankisti nekje v Italiji pri pravni za naval na sovražnikove pozicije. mm Iz zavezniškega stana v Alžirju, severna Afrika, poročilo trdi, da so oddelki kanadske armade z bajoneti naskočili nacistične položaje ob mestu Ortona v Italiji, ter pognali sovražnika. Ortona je pristaniščno mesto ob Jadranskem morju in je štelo pred vojno 9,000 prebivalcev. Zavezniška armada je že nekoliko dni zaporedoma napadala nacistične dobro utrjene položaje ob tem mestu. Poročilo iz zavezniškega stana dodaja, da so nacistične sile pretrpele o-gromne izgube v moštvu in tudi vojni opremi. Nadalje pravi, da je okrog 14 nacističnih divizij na tem kraju bojne črte, oziroma na celi bojni črti v Italiji. Medtem značilno je drugo poročilo pred nekaj dnevi o resignaciji kanadskega poveljnika Lieut-General A. J. L. McNaughton. Trdi se da je resigniral vsled bolezni, toda posamezni krogi so zelo kritični v tem oziru in poudarjajo da se gre za osebno čast. Znano je, da je McNaughton bil zelo priljubljen med vojaki in je zahteval odločnejšo akcijo zavezniške amrade še lanskega leta. Takoj po vpadu na francosko obrežje Diep-pe, je napavedal da je mogoče izvesti napad v večjem obsegu v zapadni Evropi. Zato se je smatralo da 'je najbolj pripraven za vrhovnega poveljnika zavezniških aimada za naval čez kanal v zapadno Evropo. Kakor pa je razvidno, njega je zamenjal General Dwinght D. Eisenhover, kateri je doz-daj zapovedoval zavezniški armadi v Italiji. Reorganizacija v zavezniškem poveljništvu, je vsekakor delno izvala komentarje zlasti vsled resignacije McNaughtona. Zavezniška zračna sila je izvedla nekoliko ponovljenih poletov nad Berlinom in drugimi mesti v Nemčiji, ter deževala iz zraka z težkimi bombami. Medtem je pa mornarica potopila nemško bojno ladjo Scharhorst zadnjo nedeljo nedaleč od Nort Cape, Norveškega pristanišča. Omenjena bojna ladja je iz zasede na severnem morju napadala zavezniške konvoje na potu z vojno opremo za Sovjetsko Unijo in je bila ena od najboljših, kakor trdi poročilo. Prevrat v Boliviji La Paz — Vodje pro-fa-šistične organizacije Movie-mento Nacionalistas Revo-lucionario, kateri načelu je Viktor Paz Estenssoro, so izvedli državni prevrat in zavzeli oblast genera Enrique Panarande. Omenjena fašistična organizacija je bila obtožena nekaj krat z strani progresivnega pokreta in tudi zunaj-nih krogov zaradi fašistične aktivnosti v Boliviji. Enako tudi vlada generala Panarande je bila opominjana na nevarnost. Toda slednja se ni zmenila za opomin in podvzela nobenih varnostnih korakov proti omenjne fašistične organizacije. Posledice tega so zdaj očividne in ne potrebujejo kakoršni Koli komentar. Fašistični vodja Viktor Paz Estenssero, je bil obtožen v letu 1941 za uroto proti države in za sodelovanje z Nemci. Narod in demokratični predstavniki v parlamentu, so zahtevali neposredno aretacijo in zapor omenjenega. Toda vlada se je gluho ponašala napram zahtevam in končne posledice so, da je uspelo fašističnim zarotnikom strmoglaviti vlado in zavzeti oblast v Boliviji. 51 EDINOST" Published trice monthly at 206 Adokude St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language KAM RVI BOLGARSKA ? Kegistered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of Jane, 1942, as No. 479S9 C. P. EDINOST Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Naj bo leto zmage in osvobojenja • Navadno po Božiču je prišel mežnar in je na vratih napisal novo letnico. Navada je bila, da je zato dobil darilo v svrho odplačila za zvonenje čez leto, bodisi v denarju ali pa drugih stvareh. Otroci smo navadno bili polni veselja in smo radovedno opazovali tujca, ko se'je oglasil v hiši. Starejši pa so seveda zamišljeni v preteklost ob priložnosti nove letnice, se spominjali na marsikaj in celo obstrmeli ob pomisli, češ ali je preteklo že toliko let od one dobe; namreč vojne z Turki; prve svetovne vojne in tako zaporedoma do današnjega dne. Končno sprijaznili so se z resničnostjo ob pogovoru pri sosedovih, znancih ter prijateljih. . Tak pogovor seveda ni mogel iti preko gosooradskih razmer in stoterih težkoč katere so se iz leta v leto kupi-čile. Noben načrt v dejanskem pomenu, ki si ga je en ali pa drugi izdelal kot za naslednje leto, se ni obnesel. Zasačilo ga je nepričakovano breme in končni zaključek bi bil, da so se nehote tisoči in tisoči dolgo vrsto let ^povpraševali, ali res kdaj nastopi novo leto v dejanskem pomenu svobode in vživanja svetovnih dobrin v miru in blagostanju. Ob tem času, vse to je preteklost, toda kljub temu niti senca sedajnosti. Sedajnost je obložena v bistvu z enakimi vprašanji, toda pod drugačnimi razmerami jn okolščinami. Prevzeta je z vprašanjem: "Biti ali ne bit? — obstojati ali pa poginiti". To značilno načelo ljudstva proti-fašističnega sveta v splošnem, ne glede, na politično, versko ali pa narodno pripadnost, opozarja sedajnost. Opozarja sleherno ljudsko bitje k gotovim nalogam, da založi vse v svoji moči in pomaga premagati največji napor pred narodom in •štvom — izruvati z koreninami vred' fašistično silo 1 kar slednja predstavlja. Kajti edino to je pred-k mirovni konferenci in obenem zagotovilo, da se 'zdrave ter poštene pogoje za povojni svet. fsoči in milijoni pričakujejo rešitve v zasužnjeni ; n drugod. Tisoči in milijoni se bodo pogovarjali elomu iz starega v Novo leto 1944, ali bomo doča-zaželjeni dan rešenja, strašnih okovov, muk in tortur strani fašističnih zločincev, ter izdajalcev raznega rodu. lisoči in tisoč izloženi mrazu, lakoti težkim in nezacelje-nim ranam, si bodo v enakih vprašanjih vzbujali up k zaželjenemu dnevu, rešitve in osvobojenja. Tisoči in milijoni bodo pa z podvojeno enargijo nastopali na bojnih črtah v popolni zavesti, da se bliža dan rešenja — dan zmage nad fašističnimi razbojniki. Da se bliža dan. ko bodo Zedinjeni Narodi polagali ne le sporazum medsebojnega sodelovanja in vzajemnosti za povojni svet. ampak bodo polagali mednarodni zakon proti ponovitvi vojnih strahot, muk in trplenja. Osnovna podlaga k vsemu temu je, Atlantsko Pove-lie ter zavezniški sporazum na konferenci v Moskvi in Teheranu. Torej z nastopom novega leta 1944, nastopajo obenem pred . demokratični in svobodoliubeči svet; pred vsako organizacijo, društvo in rodoljubnega posameznika, večje in odločnejše naloge. Potrebno je s podvojeno aktivnostjo graditi in razvijati bratsko slogo! Potrebno je zavrči v nepozabnost razna zbadanja in si podati roke v znak bratski prisegi za neomenjeno delovanje vprid vojnih naporov naše nove domovine, drugih Zedinjenih narodov ter junaško vztrajni Narodno Osvobodilni in.Parti-zanski armadi v rojstni domovini. Potrebno je dajansko izpolnjevati te naloge in žnjimi zagotoviti, da se tudi dejansko uresniči Atlantsko Povelje in zavezniški sporazum. ' V tem duhu bratje in sestre, naj nas navdušuie junaška borba Rdeče Armade in narodov Sovjetske Uniie. katera zadaja smrtne udarce fašističnim morilcem! Naj nas navdušuje neizreciva vztrajnost našega junaškega naroda, njegove armade ter njegova narodna vlada! In končno naj nas navdušuie dejstvo zavezniških armad zdaj pripravnih za naval na evropska tla, da se bliža obračun nad fašističnimi morilci in njihovimi prvrženc — da se bliža dan rešitve, katerega bo pozdravljalo narod in človeštvo — dan osvobojenja! V znak tega dne, kuimo si bratsko slogo in oživ-liujmo ob vsaki priložnosti bratsko enotnost, za rešitev in osvobojenje sveta. Nai enkrat res pride mežnar v hišo in zapiše novo-letnico: "Premagan je sovražnik! Rešen ie svet starih in novih pregreh! Nastala je doba — navadnega človeka! Tednik z dne 15 januarja V prvem delu uvodnika napisali smo deloma novoletno poslanico o njegovem pomenu in tudi nalogami, ki so pred nami ter svobodoljubečin in demokratičnim svetom v splošnem. Toda naš delež k tem nalogam tem lažje bomo izpolnjevali z pomočnim sredstvom v tem oziru z proti-fašističnim časopisom. Dosedaj so naslovili številni naročniki in zastopniki Edinosti vprašanje, kdaj izide tednik, posebno sem odi minule kampanje. V svojih vprašanjih podajali so neizmerno vrednost Edinosti v tekočem času. Enako so priporočali zvišati naročnino za tednik na tri dolarja na leto. Uprava lista je vzela vneta priporočila številnih rojakov, zastopnikov in naročnikov ne le na znanje, ampak obenem v popolnem zaupanju ustreči tej želji, zavedajoč se važnosti proti-fašističnega tiska, da bo z tem omogočeno proširjevanju proti-fašistične zavesti ter obenem organizacijskim, društvenim in narodnim potrebam. Prepričani smo, da bo gornje naznanilo najbolj primerna čestitka k pričetku novega leta 1944, za številne naročnike in prijatelje Edinosti. Z 15-tim januarjem prične Edinost izhajati kot tednik! Toda enako prepričani smo, da se skupno zavedamo toliko večje odgovornosti napram listu in za njegov obstoj. Iz posameznih naselbin, številni rojaki, odbori za kampanjo, kakor utdi odseki Zveze Kanadskih Slovencev poročajo: "Pripravni smo podvzeti vse kar je v naši moči za dober uspeh kampanje. Če ne bomo uspeli z naročninami, ker je polje že izčrpano, bomo pa toliko bolj poskrbeli za tiskovni sklad. V drugih naselbinah kjer je Zelo znan anti-fašistični borec George Dimitrov je napisal obširen članek o stališču Bolgarske v sedajni vojni, oziroma pro-fašistične vlade, katera proti volji naroda sodeluje z nemškim fašizmom in gestapovci. Ker je članek posebnega pomena Balkanskih zadev, ga v prevodu priobčujemo do cela. "Dva zgodovinska fakta sta globodo vezala bolgarski narod z velikim ruskim narodom. Prvi, Bolgarska je dobila svoje nacionalno o-svobojenje iz rok ruskega naroda. Ta fakt je globoko vkoreninil tradicije, priznanje ni ljubezen bolgarskega naroda, napram ruskemu narodu. Drugi, bolgarski in ruski narod, sta vezana z enotno usodo slovanskih narodov v borbi proti tevton-skih težnj, da vničijo Slovane. Krvna Slovanska sorodnost, sličnost jezika, sorod-nots pismenosti in kulture: enotni interesi v borbi proti nemške nevarnosti, neredi-li so na ta način, osnovo ne-razdvojive vezi med Bolgari in Rusi. Vsi veliki delavci bolgarsko nacionalno osvobodilnega pokreta v teku 19 stoletia. so bili ognieviti zagovorniki rusko-bolgarskega bratstva. V bratskem ruskem narodu zlasti potem, ko je ruska vojska osvobodila Bolgarsko, bolgarski narod je videl v njemu svoje osvoboditelje in veliko oporišče za svoj nacionalni obstanek. Ali je potrebno govoriti, da notem ko je ruski narod likvidiral carizem in vzel usodo svoie domovine v lastne roke, ustvarjena je sicer iz-venredna osnov za razvijanje cvetočega in srčnega pri-jatelistv.a izmed dveh slovanskih narodov. Proti prirodne in obče narodne vezanosti Bolgarski narod, dvignil se je nemški imperijalizem v svojih težnjah in z vsemi silami, da si naredi pot preko Balkana na Vshod. Prodiranje nemškega impirijalizma na Balkan tesno je vezano tudi z tem, ker je v Bolgarski organizirana nemška agentura okrog katere so se zbrale naibolj reakcionarne in najbolj pohlepni elementi, zaprav prodanci. Te nemške agenture so v teku zadnjih trideset let, vodile anti- bol-stala bolgarski narod nacio-garsko politiko, katera je nalno katastrofo v Balkanski vojni 1912-13. In v drugič še večjo katastrofo v leni tu 1918, ko je Bolgarska v prvi svetovni voini se borila na strani Nemčije. Več kot 150 tisoč ubitih, stotine tisočev invalidov, v-dov in sirot, stotine tisoč beguncev; dve in pol milijardi zlatnih levov za odškodnino; odtelešenja bolgarskega teritorija; ropanje zamlje, katera je prišla na beraško palico. Toliko je stalo bolgarski narod sodelovanje v prvi svetovni vojni na strani Nemčije. Nacionalni interesi bolgarskega naroda so bili z tem težko prizadeti. Kralj Ferdinand je plačal tako politiko z svojom kra-ljevskom kronom ter končno zbežal k svojim gospodarjem v Nemčijo, kjer še danes podpiran od njih. Ferdinand je odšel, toda stanje se ni izpremenilo. Bolgarski narod ni uspel enkrat za vselej obračunati 1918 leta z nemško agenturo. Ko je nasledil kralja Ferdinanda njegov sin Boris, je ta nadaljeval politiko svojega očeta. To je en od glavnih vzrokov, da je po preteku 25 let Bolgarska, katere .je narod na lastnih izkušenjah spoznal ceno zavezništva z Nemčijo, se spet našla v nemškem taboru podvržena smrtni nevarnosti, da bo za-vlečena v tretio vojno, katera je še bolj nevarna za njeno neodvisnost in bodočnost. da doživi nacionalno katstrofo. Odkar je prevzel oblast kralj Boris, oslaniajoč se na najreakcionarnejše elemente v državi in vojski, izvršil je državni prevrat (9 junija 1923 leta) zavrgel ustavno Stamboljskega, ter uvedel v zemlji fašistični red ter z tem podvrgel Bolgarsko interesom nemške impirijalistič-ne politike. Pripojitev Bolgarske taboru držav osišča, hitlerjevega vazala, je re-zoltat politike vladajočih krogov Bolgarske. Agenti Hitlerja v Bolgarski, vneto širijo svoje pripovedke z tem, češ da ko so v marcu leta 1914, zahrbtno in proti volji naroda pustili v zemljo nemško vojsko, za Bolgarsko ni bilo drugega izhoda, kakor da se pripoji z Nemčijom in samo na ta način zavaruje mir za Bolgarsko in Balkan. To pa ni nič drugega, kakor laž. In to laž je( razdkrila nota Narodnega Komesarja za zunajne zadeve Sovjetske Unije z dne 3 marca 1941, kateri odgorarja: "S ozirom na izjavo bolgarske vlade, češ da je pristala na vhod nemške v Bolgarsko, tako rekoč z ciljem da se ohrani mir na Balkanu, Narodni Komesa-rijat za zunajne zadeve izjavlja : 1 — Sovjetska vlada se ne strinja s bolgarsko vlado glede pravilnosti stališča bolgarske vlade v danem vprašanju, ker je to stališče neodvisno od želje bolgarske vlade, ter ne vodi na zagotovitvi mira, ampak pro-širievaniu vojne sfere in pripojitvi Bolgarske v njo. 2 — Sovjetska vlada zvesta svoji politiki mira, ne more vsled tega prožiti kakršno koli podporo bolgarski vladi, za vpeljevanje se-dajne politike". Nobenega dvoma ni, da je v očigled vpada Nemcev na Balkan, obstojala popolna možnost da se zadrži v tem kraju Evrope in zaeno reši živlenjski interesi Boglar-ske, ko bi bila bolgarska vlada resno vzela v obzir jasen opomin sovjetske vlade. Kakšno je bilo stanje v marcu 1941. ko je nemška vojska stopila na bolgarska tla in se razmestila na njenem ozemlju?. Narodi^ Jugoslaviji so bili pripravni, braniti že od Nemcev. Grška vojska je tepla Italijane, na balkanskem o-zemiju. Oslanjajoč se na svojo vojsko in enodušnost svojega naroda, Bolgarska ie takrat mogla očuvati svojo'nevtralnost! Ali ni bolgarski narod takrat zahteval, zaključitev pakta prijateljstva z sovjetskim narodom, kot najvažnejšo garancijo neodvisnosti Bolgarske in ohranitev miru na Balkanu? Toda vladajoči krogi bolgarske, so odlonili zahtevo naroda in pripojili Bolgarsko državam osišča, ter prepustili vhod nemške voj-SKe v zemljo. Z tem so seveda zabili nož v hrbet Ju-goslaviii in Grčiji z tem, da-jajoč mogočnost hitlerjevim hordam, da razpršijo jugoslovansko in grško vojsko. Vsi dogodki potem dokazali so. da so krmilci Bolgarske z tem znatno pomagali šire-nju vojne sfere na Balkanu in pripojitev Bolgarske v vojno. ' Zgodovina balkanskih narodov nepobitho priča, da ie nacionalna neodvisnost in cvetoči napredek Bolgarske mogoč, le z najbližiim prijateljstvom z sosednjimi slovanskimi narodi. Radi tega ie bil največji zločin pretvoriti Bolgarsko v orodje hitlerievske Nemčije, proti Sovjetko Unijo, izdaja pa napram Jugoslaviji; napram Slovenskim bratom bolgarskega naroda na Balkanu-napiam Macedoncem, Srbom. Črnogorcem. Hrvatom in Slovencem. Predavanje Bolgarske hitlerjevim raz-boinikom, vladajoči krogi Bolgarske, zadali so najtežji udarec njenim nacionalnim interesom. Rezoltat take politike, Bolgarska je postala z strani Nemcev vojno zemljišče hitlerjevcev v vojni proti Sovjetske Unije. Burgas, Varna, Balčik in število drugih važnih opor na obrežju še število naših ljudi ne naročenih na list, se bomo podali toliko bolj na delo za naročnine!' To je približno zbirka poročil iz posameznih naselbin. katerim polagamo največje zaupanje za uspeh kampanje. posebno sedaj, ko je ta za tednik. To so poročil?, zvestih bojevnikov za stvar napredka, za stvar zmage nad fašizmom ter njegovimi privrženci. In zato polagamo ne manjše zaupanje, kakor jim smo v ustanovitveni kam-pajni lanskega leta. Kakor ustanovitvena ter tudi poznejša kampanja za trikrat mesečno Edinost, je najboljši dokaz njihove zvestobe. • . Zato na delo, za dober uspeh kampanje za tednik! Črnega morja, vključno pristanišče Raščuk na Donavi, se danes nahaja v rokah Nemcev, pripravnih za nemške nodmornice in vojne parnike. Povrh tega bolgarska flota, se izkorišča za prevoz nemške vojske in vojnega materij al a proti Sovjetske Unije. Najvažnejše železniške proge v državi, so v rokah Nemcev in izključno za prevoz nemških vojnih in mornarskih edinic, kakor tudi vojni materijal. Nemci razpolagajo na teritoriju Bolgarske z mnogo letalskih pristanišč in vojaškimi skladišči. Izgraditev v Bolgarski vojnih utrdb in strateških potov, nemška komanda pripravlja Bolgarsko v zemljiško areno* hitlerjevske vojne. Bolgarska je oropana v tekoči vojnni več, kakor so jo oropali Nemci v prvi svetovni vojni. Preko državne direkcije "Eksport žita", vlada izvaža na veliko bolgarsko žito in druge poljedelske pridelke v Nemčijo. Izvoz živežnih potreščin in sirovin za Nemčijo, dosegel je ogromno vsoto okrog 20 milijard leva. To je "dolg" Nemčije bolgarski narodni banki — dolg — kateri ne bo nikdar plačan. Izkoriščanje bolgarskih kmetov, se ne vrši edino na ta način. Bolgarska je primorana na svoj račun vzdrževati nemške garnizone, vojaške bolnišnice, mnogoštevilne nemške agencije in predstavništva, družine oficirjev in uslužbencev. Gladna nemška dru-hal, kupuje po ceni hrano in neprestano pošilja pakete v Nemčijo. Ekonomski Bolgarska je spreobrnjena v hitlerovski prirepek Nemčije. Več kot 63 odstotkov zunajnih vlož-nic kapitala, pripada Nemcem. Do cela ekonomska politika bolgarskih vladajočih krogov, podvržena je nemškim ciljem, to pomeni zapiranje onih podjetij, katera niso potrebna Nemčiji, toda pripravljanje poljedelskih pridelkov Bolgarske, potrebnih za nemško industrijo, to je proizvodnia sirovin. Daljše to pomeni likvidacijo industrijskega razvitka Bolgarske in spremenitev Bolgarske v nemško kolonijo. Skupno vse to vodi k popolnemu tlačanstvu bolgarskega naroda. Na zahtevo Hitlerja, Bolgarska je napovedala v decembru 1941 leta, vojno Angliji in Združenim državam, dvema državam svetovnih velesil. Da Bolgarska ni poslala svojo vojsko na sovjet-sko-nemško fronto, je pač vzrok, ker ie med vojaštvom in tudi med narodom v splošnem, močna opozicija proti takega koraka. Toda Bolgarska kljub temu igra vlogo hitlerjevega orožnika na Balkanu. Bolgarska vojska se nahaia vred z okupatorii v Jugoslaviji in Grčiji. Kralj Boris je dal Nemcem na razpolaganje bolgarskih divizij na Balkanu, kot zameno za odpošilianie nemških na sov-jetsko-nemško bojno črto. Na ta način bolgarska je postala hitlerjevim najemnikom in orožnikom na Balkanu. Njeni sedajni krmilci pa imajo še toliko smelosti, da predstavljajo Bolgar-, sko, katera da "ustvarja svoje nacionalne ideale". Tolažijo bolgarski narod z tem, češ da je Bolgarria dobila Trakiju in Macedonijo. Toda Bolgarska zaeno, ko je "dobila" Macedonijo in Tra-kijo. je izgubila nacionalno neodvisnost. Nemški komandanti ne le da uraduiejo Macedonijom in Trakijom. amoak oni razpolagajo tudi z Bolgarskom. Takozvana "bolgarska" Macedonija in Trakija, navidezno figurira-jo na geografskem zemljevidu. kakor je izjavil Gobels v Berlinu, kot nemško oblast ki se začasno nahaja pod upravom bolgarske administracije. Partizanski Dokret v Macedoniii in Trakiii, ra-nidno raste in priča, da prebivalstvo teh kraiev gori o«r-njevitom mržnjom proti hit-lerievskih okupatoriev. v-kliučno tudi proti bolgarski sndelovalcev. Krali Boris ie izdelal vse svoie načrte oslaniainč na hitri in lahki zmae dežele. 4 — Da se bomo obrnili do nristoine ameriške vzpo-stfvitvene oblasti s nrošnio, rai priskoči zatiranim ljudem v Jugoslaviii ekonomično na pomoč, čim bo osišče pregnano z njihnega ozemlja. 5 — Da bomo zahtevali, naj se jugoslovanski svet, ki je naseljen s Slovenci, Hrvati in Srbi in ki je bil tem vzet med to vojno in še pred njo, vzpostavi in vrn« Jugoslaviji. 6 — Da bomo izrazili svoje najiskrenejše simpatije do jugoslovanskih bojnih sil v Jugoslaviji in svoje globo-boko občudovanje silne boje vitosti v njihnem hrabrem boju za svobodo in lepšo bodočnost nove, neodvisne, družene in demokratične Jugoslavije. 7 — Da iz vsega srca odobravamo izjave zgodovinske moskovske konference, ki je po našem mnenju prvi resničen korak na poti v dobo preprostega človeka in 8 — Da prosimo" odbor Jugoslovanskega narodnega zedinjenja, naj nadaljuje s svojim delom v smislu te resolucije. POZDRAV PREDSEDNIKU ROOSEVELTU Mi, ameriški državljani zbrani v Pavilijonu Pilsen Parku na 3049 W. 26th St. jugoslovanskega pokolenja, zbrani v Pavilijonu Pilsen Parku na 3049 W. 26th St v Chicago, 111. dne 5 decembra 1943 ob obhajanju petindvajsete obletnice jugoslovanskega zedinjenja Vas, g. predsednik, prisrčno pozdravljamo. . S svečano z,aoljubo, da bomo kakor en mož podpirali svojo vlado v tej vojni proti tiranstvu in v obrambi demokracije, ki edina more prinesti svobodo in pravico vsem narodom, pa naj so to veliki ali majhni, in z zagotovitvijo, da bomo posvetili vse svoje telesne, umske in denarne moči pospešitvi vojaške zmage Združenih držav in drugih Zdniženih narodov nad nacijsko-japon-skim osiščem, se spoštljivo obračamo do Vas, d.a zastavite svoj veliki vpliv in svojo dobro voljo v dosego osvo-bojenja, zedinjenja in osnovanja nove, demokratične in neodvisne Jugoslavije, ki 'je ,po našem mnenju neizogibno potrebna za mir Evrope in celega sveta. Zvonko Novak, nadomestni predsednik. POSLANICA Dr. IVANU RIBARU Con jeni dr. Ribar: Mi, ameriški državljani jugoslovanskega pokolenja, zbrani v pavilijonu Pilsen Parku na 3049 W. 26th St. v Chicago dne 5 decembra 1943 na proslavi petindvaj-gasete obletnice jugoslovanskega zedinjenja Vas, dr. Ivan Ribar in po Vas Maršala Tita pa jugoslovansko osvobodilno vojsko, iskreno pozdravljamo. Vaš junaški boj proti osiš-čnim osvojevalcem in vsega zaničevanja vrednim kviz-lingom vzbuja v vsakem A-merikancu jugoslovenskega izvora ponos ter podžiga sve druge ameriške Slovane k še vse večjim naporom v pripravljanju te dežele za bližajoče se ofenzivne operacije v Evropi. Mi smo z vami, kakor so tudi vsi drugi demokratični narodi celega sveta! Zori se ura vašega osvobojenja ni več daleč. Mi z vsem srcem pozdravljamo zmago bojne zveze med Anglijo, Sovjetsko Rusijo, Jugoslavijo in Ameriko. Kugo in smrt nemškim fašističnim nasilnikom, pogin njihovi državi in njihovemu "novemu redu" v Evropi: živela svoboda in neodvisnost vseh narodov! Zvonko Novak, nadomestni predsednik. Opomba uredništva: Gornje smo ponatisnili iz Pro-svete z dne 20 decembra za naše čitatelje in Slovence v splošnem v Kanadi. Posebej pripomniti je na vrednostno resolucijo, katera je sprejeta kot vidno na proslavi jugoslovanskega zedinjenja, oziroma petindvajsetnici. če zategadelj pogledamo pravila Zveze Kanadskih Slovencev, bi ne smelo biti niti enega ugovora proti vstana-vljanju njenih podružnic vsepvsod po Kanadi, kjer je vsaj net Slovencev skupno živečih v eni naselbini. Kajti njena pravila ne le da se ujemajo z omenjeno resolu- ZAKLJUČKI KONFERENCE PORT ARTURJo V V se progresivne časopise v našega naroda v stari domo- Hrvaškem, Srbskem in Slovenskem jeziku v Kanadi, se naproša da ponatisnejo zaključke in resolucijo sprejeto na konferenci z dne 5 decembra 1943. Izvrševalni odbor Zedinjenih Slovencev, Hrvatov in Srbov v Port Arthurju, se vnaprej zahvaljuje uredniš-vom za priobčitev. Konferenco je sklical pro-vizorični odbor, katere so se vdeležile vse bratske organizacije in društva, oziroma njihovi predstavniki z namenom pripraviti vse potrebno za konferenco, ki se je vršila pozneje, kakor je omenjeno dne 5 decembra. Konferenco je otvoril predsednik provizoričnega odbora brat Rudolf Toplak z prav lepim nagovorom, kjer je naglasil potrebo delovanja za slogo v borbi proti fašizma in končno v slogi pomagati naš trpeči anrod v Jugoslaviji. Zatem je govoril brat Miha Bruketa, tajnik provizor-nega odbora, ter nadodal v svojem poročilo najpomembnejšo vrednost vsih svobodo ljubečih ljudstev, da v bratski slogi ter vzajemnosti si gradimo medsebojno zaupanje in pomoč v tekočih nalogah za zmago nad sovražnikom in preureditev sveta v začrtanih načelih zavezniškega sporazuma za srečnejši povojni svet. Nato je sledila obširna diskusija ter je na podlagi iste sestavljena resolucija, katera v celoti glasi: Svrha in naloge medmestnega odbora Slovencev, Hrvatov in Srbov v Port Arthurju, Ontario, zastopanih od organizacij in društev kot sledi: Hrvatska Se-ljačka Stranka; Savez Kanadskih Hrvatov; Hrvatska žena; Odsek H. B. Z. št. 679 in 873; Hrvatski Narodni Dom; Savez Kanadskih Srbov; Odsek Zveze Kanadskih Slovencev; Odsek V. P. Z. Bled št. 7. vini, tudi naša vojna. Zagovarjajoč to stališče, nadalje smatramo da bo naša pomoč vojnim naporom zavezniške osvobodilne borbe in borbe naših bratov in sester v stari domovini najbolj podprta z tem, da zavr-žemo staro prerekanje in nesoglasje, katero je razkrajalo našo združeno moč, zaeno obstojalo kot glavna ovira proti boljšega podpiranja osvobodilne borbe. Zato smo vstanovili Medmestni Odbor od prestavni-štev vsih tukajšnih podpornih društev in organizacij, Slovencev, Hrvatov in Srbov, kateri bo deloval na tem, da se oživlja in razvija medsebojno soglasje in sodelovanje za pomaganje vojnih naporov zaveznikov; našega naroda v starem kraju; za čim prejšno zmago nad fašizmom; za trajen mir; svobodo velikih in malih narodov. Omenjeni Odbor bo' v bodoče znan: Centralni Odbor Hrvatskih, Srbskih in Slovenskih Organizacij v Port 4 -—V našem enotnem sodelovanju se bomo omejili na vmešavanje političnega pripričanja posameznikov, ali pa organizacij. Naš glavni cilj je enotno sodelovati in enotno podpirati naš trpeči narod v njegovi osvobodilni borbi in tudi zaveznike. 5 — Vso zbrano materi-jalno pomoč za naš narod, smo pripravni urediti z isto v soglasju načel in predlogov drugih naših ustanov v Kanadi. — Vso materijalno pomoč oziroma nakupitev raznih potrebščin za naš narod, zaenkrat prepuščamo priložnosti v bodoče. Kakor hitro se ustanovi direktna vez z starom domovinom, zadržujemo si pravico ugotoviti in-dentičnost oseb in ustanov, katerim naj damo svoje zaupanje. 7 — Združene organizacije in društva za dobo enotnega sodelovanja po zgoraj navedenih točk, zadržujejo si pravico razvijati aktivnost svojih ustanov, enako Centralni Odbor si zadržuje sodba pravice zadela štiri fašistične kriminalce Arthurju. Glavna naloga v pravico lične indentičnosti, Naš cilj in svrha: "Slovenci, Srbi in Hrvati v Port Arthurju, organizirani v svoje politične, kulturne, prosvetne in podporne organizacije, smatramo da je današnja vojna Zedinjenih Narodov ter naše nove domovine Kanade, vključno tem oziru je: 1 — Zediniti tri bratska naroda v Port Arthurju in okolici z svrho materijalne pomoči našemu trpečemu narodu, kakor hitro se ukaže priložnost, da se tako pomoč lahko pošlje. 2 — Vso zbrano pomoč smatramo za potrebno, da se isto izroči zakonitim predstavnikom, izvoljenih po narodu in narodnimi ustanovami. Odklanjamo kakoršno koli pomoč ali pa poši-lianje pomoč našemu narodu preko ubežne zameine jugoslovanske vlade in njenih predstavništev. Kakor vlada tako tudi niena predstavništva, ne vživajo zaupanja v narodu v stari domovini, kakor tudi ne na tem kontinentu. Zato^ ker neizraža teženj in ne želja srbskega, hrvaškega in slovenskega naroda. 3 — Zagotavljamo neumorno delati, skupno in složno vsak na svojem nacionalnem polju dela, za podpiranje vojnih naporov zaveznikov; naše nove domovine Kanade, za popolno zmago nad fašizmom in r; e- igovimi privrženci. kakor prej V enotnem sodelovanju obvezujemo se lojalno in požrtvovalno založiti vse sile, za uspeh enotnega sodelovanja. 8 — Zgoraj navedene točke so v najkrajših potezah naša načela za enotne stvari. Mi, predstavniki v pričetku imenovanih organizacij, Slovencev, Hrvatov in Srbov v Port Arthurju, zagotavljamo da bomo postavljena načela ob vsaki priliki in priložnosti jih postavljali v ospredje in se služili potom javnosti v sledečih časopisih : Hrvatski Glas; Novosti; Srbski Glasnik in Edinost. Za Centralni Odbor: Mihael Bruketa, Predsednik, 1. r. J. Uremovič, podpredsednik, 1. r. Makso Ružič, tajnik, 1. r. A. Rukavina, drugi tajnik, 1. r. P. Marohnič, blaganjik, 1. r. Nadzorni Odbor: V. Mra-kovič, T. Cimprič in J. Shu-bat, 1. r. Odbor za tisk: Mrs. Ivka Lulič, M. S. Rajčevič in Ed. Troha, 1. r. Pregled naših domačih razmer Komaj par dni je temu, da je zaključena stavka mestne policije in ognjegasilcev v Montrealu. Stavkarji so zmagali, kot je bilo poroča-no kljub večji opoziciji z strani mestne uprave in drugih reakcionarnih krogov, posebno ker je mestna policija izšla na stavko in pri tem zmagala za priznanje svojega unijskega lokala mestne policije. Sledili so komentarji raznega časopisja in se s obžalovanjem ponašali napram stavki polici-ie. ter njenega unijskega lokala. "Globe and Mail" je podaril temu vprašanju svoj uvodnik in konstantira, češ kako je mogoče biti policajem včlanjenim v uniji, katera ima pod svojim okriljem razne strokovne unije delavcev v tovarnah. Temu ie dodal, kaj pa za slučaj, če delavci izidejo na stavko? Ali bodo policaji včlanjeni pri isti uniji posredovali kot navadno med delavci in delodajalci ? Značilno vprašanje boš rekel čitatelj ! Toda za pripomniti je, da je ravno stavki je sledila druga stavka, to je uradnih uslužbencev mestne uprave ali pa kakor jim navadno reče povprečni angleški delavec "White colors". Stavka je v teku in ni bilo slišati, da je policija razganjala pikete okrog mestne hiše. Zaenkrat podrobnosti niso znane, a pričakovati je, da bodo stavkarji zmagali. Njihove zahteve so enake prvi stavkar-jev; zvišanje plač in priznanje unijskega lokala. Medtem značilno je vprašanje v splošnem organiziranih in neorganiziranih delavcev. Odkar je pričela tekoča vojna, delavci v splošnem so smatrali to vojno povsem drugačno od vsih prejšnih. Ni bil le en slučaj, da se je povprečni delavec izrazil rekoč: "Mi se moramo organizirati zdaj v teku vojne v vsvoje delavske unije, kajti zna se zgoditi približno razmeram po prvi svetovni vojni. Tega se bržkone spominjamo iz težkih razmer delavcev in delavskih družin, ki so zavladale po skončani vojni. Da se ne ponovi spet "Globe and Mail" naravnost i napaka na škodo ogromne priznal z gornjim vprašanjem zaščito interesov tovarniških magnatov, katerim se gre v stavki ne za poravnanje in ublaženje situacije, tembolj za skršiti stavko in tudi unijske pokrete. Zato žali "Globe and Mail", ker je tudi mestna pilicija v Montrealu organizirala svoj u-nijski lokal priključen Ca-nadian Congres of Labor (CTOL Kakor je omenjeno tej cijo naših sosednjih rojakov v Združenih državah, tembolj so enaka in proširjena za podlago dela kanadskih Slovencev v tej vojni, za narodni obstoj in osvobojenje. večine delavcev, potrebno je zdaj organizirati močan unijski pokret in z tem zaščititi lastne interese". Tako mnenje je zavladalo med delavci, kateri so z vso vnemo podpirali unijski pokret. Najboljši primer v tem oziru je unijski lokal pri Fordovi tovarni v Windsor-ju; zatem tudi unijski lokali v vojni industriji v Quebec in provinciji Ontario. V raznih tovarnah rapidno zmagovalo je unijsko gibanje. Ustanavljali so se novi in novi uniiski lokali. Tam kjer je vladal teror, vohunstvo in brez posebnih vzrokov od-slovitev sto in sto delavcev, začela se je jačiti unijska zavest med delavci in tudi zvijača ter razne druge ovire niso mogle sprečiti unijskega napredka. Kljub temu pa vidimo neopravičene ovire proti unijskega pokreta. Ena od poglavitih ovir je takozv.ana "Industrijska A-ssociacija", ali pa organizacija industrijskega trusta. Pred vojno nismo nikjer slišali o takozvanih kompa-nijskih unija. Toda kakor hitro se je začelo razvijati unijsko gibanje delavcev, pričelo je rojstvo kompanij-skih unij. Težko si je zamisliti tako zvijačo v demokratičnem svetu, da je kom-panijski trust posegel v unijsko vprašanje in organizira delavce proti delavcem. Torej "Glob and Mail", kakor tudi drugo reakcionarno časopisje bi storilo koristno delo vprid demokratičnim tekovinam naroda in delavcev še posebej, da pojasnjuje uganko kompa-nijskih unij. Kako naj kom-panijski trust zaščiti delavske interese, ko vemo, da je vedno bil in tudi bo za vedno večje dohodke? Nismo še slišali o taki dobrodušnosti kompanijskih magnatov, da so svojevoljno delili dohodke z delavci vposlenih v njihovih tovarnah. Več kot verjetno je, da ne bomo kaj takega slišali tudi v bodoče razen reformiranja socijalnih reform v katerim živimo. Toda o večji socijalni pravičnosti ogromne večine delavcev in delavnega ljudstva, industriiski trust, kaj rad ne sliši. Kadar se govori o večji socijalni pravičnosti no zmagi nad fašizmom.kejr bi imel zaščito dozdaj ner>o-znani "majhen" toda po število ogromen človek, industrijski trust ustvarja bojazen proti sigurnosti privatnega lastništva in napovedu- Okrog 50 tisoč ljudi in otrok, je pričalo sodbi pravice nad štirimi fašističnimi kriminalci za strašne zločine prizadete nad civilnim prebivalstvom in vojnimi vjet-niki Rdeče armade v Harko-vu, po nacistični okupaciji. To je bila prva vprizorje-na kazen za kriminalna dela z strani fašističnih morilcev v okupiranih krajih Sovjetske Unije, s smrtjo na ve-šalih na licu mesta svojih zločinov. Z tem je postala moskovska konferenca dejansko ne le opomin še neštetim fašističnim razbojnikom, kateri točasno razsajajo v okupirani Evropi, vključno v Jugoslaviji, kjer se vodi odločna borba združenih narodov Jugoslavije, proti nacističnim vpadnikom. Na sodišču fašistični obtoženci, drug za drugim so priznavali strašne zločine v katerih so sodelovali po nalogu vrhovne nemške komande. Priznavali so, da so biie vpeljane posebne šole v Nemčiji za strašne zločine že pred vojno z Sovjetsko Unijo, toda z namenom popolnega vničenja Ukrajinskega, Beloruskega in drugih narodnih republik Sovjetske Unije. S posebnim poukom iz šole so izšli zločinci, kateri so potem v okupiranih krajih vključno Poljske in Sovjetske Unije, izvrševali dozdaj nezaslišane strahote ljudskega početja. Sestradane otroke so na- Slovenski internimi otipani v Nemčijo Potem, ko je Italija okupirala del Slovenije, število uglednih Slovencev je bilo takoj interniranih in pregnani v Italijo, kjer so bili nameščeni v raznih konce-tracijskih taboriščih. Z tem drastičnem ukrepom italijanska oblast je hotela doseči dva cilja: 1 — Onemogočiti slovenski narod v odporni borbi vsled interniranja vodilne slovenske intelegencije in 2 — Vnaprej sprečiti even-tuelni narodni odpor in re-volt proti izgona borbene slovenske mladine na prisilno delo v notrajne koncetra-cijeke logorje. Kakor je znano, Slovenci so bili internirani v severni Italiji in radi tega zavezniška armada katera prodira proti jugo, ni mogla jih rešiti. Radio postaja Svobodna Jugoslavija z dne 7 novembra izjavlja, da so v teku 4 in 6 oktobra slovenski inter-niranci 360 po število, prepeljani čez Ljubljano, na prisilno delo v Nemčijo. Brez izjeme vsih 360 Slovencev, odločno je odklonilo pristopiti kot dobrovoljci v izdajalsko "Rupnikovo Stra-ož", katere glavna naloga je, da se bori proti Slovenske Osvobodilne Fronte. Gornjo vest je prejel Združeni Odbor južno slovanskih Amerikancev iz Londona, kjer se je slišala izjava radio postaje Svobodna Jugoslavija. je anarhijo v družabnem redu. Torej se gre za privatno lastništvo. Kaj pa stotisoč delavcev in delavskih družin? Ali so ti upravičeni voditi račun o svojih živlenjskih in delovnih razmerah? Ali so upravičeni na boljši zaslužek in dostojnejše živlenje vpričo dejstva ogromnih dohodkov posameznega trusta ? -Ali se delavcem ne gre za njihovo privatno lastnino, za živlenjski obstoj ? Da. To so vprašanja na katera si moramo sami de-llavci odgovarjati. Noben industrijski trust ne bo odgovoril na njih vprid delavskih interesom. Zato je ležeče na slehernem delavcu in delavki ne glede kje je vposlen, d.a skrbi sam za sebe z tem, da vztrajno in vneto pomagati zgraditi resničen delavsko unijski pokret. Kompanijske unije v posameznih industriskih centrih, so postale nič drugega, kakor očividne intrige in o-vire proti unijskega pokreta delavcev. V onih tovarnah kjer so delavci sledili svojemu delavskemu vodstvo, si so zagotovili zmago ne le v posredovanju za kolektivne nregovore in izboljšanie de-(Nadaljevanje na 4 strani) tovorili v nosebej izdelane avtne troke, ter jim pri tem obljubili, češ da jih odpeljejo v Stalingrad k njihnim staršem. V resnici so jih med potjo iz mesta z plinom podušili in potem iztovorili zunaj mesta v jarke in zatem zažgali. Enako je bilo zadušenih na tisoče odraslih mož in žena ter starcev. Koliko pa niso zmogli opraviti svojega zločinskega dela z plinom, so to storili z strojnimi puškami, ali pa obesili na električne in telefonske opore v mestu in predmestju. Besplavov, je pričal na sodišču, da je opazoval zaporedoma masne ekzekucije civilnega prebivalstva. Nemci so izkopali globoke jarke in tri dni zaporedoma so odganjali civilno prebivalstvo v te jarke in jih tam pobijali. Najstrašnejši prizor je pa bil med temi z neodrastlimi otroci, ko so klicali — mama — mama in stezali v smrtnih mukah svoje krvave ročice. V takem slučaju nacistični zločinci so metali ročne bombe v kupe pobitih prebivalcev, ki so jih trgale na drobne kosce in otroke vred. Sodiščna dvorana je bila polno nabita civilnega prebivalstva, mnogo med tem onih, ki so kazali znake tor-tur na svojem telesu. Toda ko je sodišče izreko smrtno kazen za tri nacistična zločinca in enega ruskega izdajalca po imenu Mihael Pe-trovich Bulanov, po dvorani zagrmelo je odobravanje in klici. Izdajalec Petrovič, kateri je pomagal nacističnim razbojnikom pri zločinih, je padel v nezavest v dvorani, ko je prišel oči v oči z preostalim prebivalstvom, kot glavna priča o strašnih zločinih v Harkovu. Poleg omenjenega so obsojeni, kapitan Wi-lliam Lanheld 52 let star, gestapovec, Ritz, komandant udarnih edinic in policijski kaprol Reinhard Rat-zlavv, 36 let star. Sodba pravice je zadela omenjene! Enako zadene še številne druge, kateri bodo plačali za svoja navodila, povelja in zapovedi za številne nečloveške zločine, s svojim živlenjem. -T Poraz kompanijske unije v Sudbury Sudbury, Ont. — Delavci vposleni pri INCO., so zadnje dni z ogromno večino porazili kompanijsko unijo in z tem dajajo vrednosten primer delavcem še drugod po Kanadi. Namreč zadnje dni so se vršile volitve glede predstavništva za kolektivne pregovore. Rezoltat volitev je bil naslednji: Od 10.000 vposlenih delavcev, 8,,814 se je udeležilo volitev, 6 913 za delavsko unijo in komaj 1.187 je glasovalo za takozvani "rash" ali pa kompanijsko unijo, dokler je 675 bilo nevtralnih. Z tem so delavci v Sudbu-ry dali slikovit primer, kako poraziti kompanijske unije, katerih glavni cilj je na zvit način razediniti delavce in z tem seveda zaščititi interese kompanijskega trusta. Njim so sledili delavci vposleni pri Falconbridge, kateri so glasovali vprid unijskega lokala 598. Nad 765 jih je odalo svoj glas za unijski lokal 598. dočim 191 pa za kompanijsko unijo. Robert Carlin, delavski poslanec v provincionalni vladi je o poteku volitev dejal: "Mi gledamo bodočnost in ni daleč dan, da bodo unijski predstavniki poklicani na kolektivne pregovore in bodo prvikrat podpisali pogodbo z strani resnično delavske unije". Delavci vSudbury so v-ztrajali. Težke razmere _ki so vladale zadnja leta, so zdaj preteklost, a zelo pereč opomin proti ponovitvam. Z vztrajnim delom in graditvijo delavske unije, oni bodo ne le zaščitili svoje in svojih družin interese, ampak interese delavcev v splošnem. Posnemajmo jih tudi drugod! Kakšne praznike je imel naš trpeči narod Timmins, Ont. — Če tudi malo pozno, ali vseeno sem se odločila napisati par vrstic k novemu letu. Ob spominu na božične praznike, so segal prav daleč, oziroma v one dni, ko smo z kakim darilom iz daljne tujine, voščili praznike svojim bližnjim in ljubljenim v rojstni domovini. Tak je bil običaj in navada, dasi, smo kaj radi ponavljali celo včasih proti volji. Toda spomini na rojstno domovino, sorodnike in znance, so premagali osebni čut in velevali nam, da smo se jih spomnili ob tej priložnosti, pa tudi oni so se spominli nas in nam voščili če ne drugače, vsaj potom dopisnice. In le par drobnih vrstic nam vlilo novega poguma in sočutja napram njim in tudi domovini. Kako pa danes? Ali nam je mogoče enako voščiti praznike? Pred menoj ko pišem teh par vrstic, je slika prvega maršala Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, prav primern stenski koledar z tem, ker bo marsikateri rojak okviril sliko in jo ohranil v svoji sobi, za spomin. Njegov resen pogled z globokimi zarezami na obrazu, odraža ono skrivnostno sposobnost in skrbnost z katero vztrajno vodi junaško osvobodilno armado. Tisoči rodoljubnih sinov in hčera je zbranih v njenih vrstah, pripravnih vsak trenotek stopiti na postojanke in dvigniti orožje proti smrtnim tlačiteljem in vni-čevalcem na slovenki zemlji in drugod v okupirani in zasužnjeni Evropi. Kakšen je bil njihov Božič — bratje in sestre? Ali so imeli kruha? Ali so bili dovolj zavarovani pred' mrazom, boleznijo in drugimi poškodbami? Ali so imeli zdravila za težke in skeleče rane, Verjetno je, da niso imeli tega, kar si smo lahko privoščili mi tukaj na tem kontinentu. Toda enako verjetno je, da so njihove misli segale v tujino — sem do nas na tem kontinentu. Spominjali so se prejšnih dni. Spomnili so se na navadna darila od nas in se nehote vprašali: "Kaj neki delajo naši rojaki v Kanadi? Ali se zbirajo pod okrilje protifašističnega gibanja? Ali nas Dodpirajo moralno ob vsaki priliki in priložnosti,, ko zaenkrat ni mogoče poslati direktno pomoč? Ali delujejo za vničenje zločinskega fašizma, kateri je do skrajnosti oropal našo priljubljeno domovino? Da — bratje in sestre! Tak je bil njihov pogovor, kjer v kakem kotičku, notri v zasedi ter streljskem jarku, ne glede opomanjkanju živil, obleke hrane in stotero drugih potrebščin, oni so pripravni položiti življenje na oltar osvobojenja — na oltar svobode, demokracije in narodne enakopravnosti. Mnogi učeni ljudje pripovedujejo, zgodovina ne pozna takih strahot in zločin-stev, ki jih prizadeja fašizem nad civilnim prebivalstvom in tudi vojnimi vjetniki. Svetovni fašizem je pač nadkrilil zverstvo! Njegovi zločini so strašni in mraz človeka spreleti ob pomisli, na strašne muke ter trple-nje tisočev in tisočev v okupirani Jugoslaviji in Evropi v splošnem. Fašizem ni izbiral sredstev, da se polasti imetja in domovine drugih narodov. To značilno napoved so na-povedavali že v njegovem rojstvu sicer delavski voditelji in opozarjali na nevarnost, ki preti narodom in človeštvu. Tudi današnji dan opozarja nas skupno na marsikaj, da se združimo in zedinemo vprid onih stvari, ki so ne le živlenjskega pomena sedajnosti, ampak vprid onih stvari, ki so človeku in narodu predvsem najdražje na svetu, to je svoboda, mir in blagostanje. Ob prelomu iz starega v Novo leto 1944, bratje in sestre skrajni je čas, da tre-notno vržemo pregled na vse to in se sprijaznimo z perečim opominom za lastne interese nas samih in tudi naloge vprid borbe proti fašizmu. Potrebno je ne glede na vero, spol in politično prepričanje, da z nastopom novega leta, zavržemo vse kar je na poti k uspeho naše bratske in delavske enotnosti k povečanju naših organizacij in društev, proširje-vanju lista Edinosti itd. Naj nas navdušuje naš narodni napredek v vsih ozirih. Naj nas navdušuje obenem zavest, da delamo za največje in najplemenitejše ideale, za narodno svobodo, čast in narodno enakopravnost. Z vsem tem bomo pa izkazali najlepše čestitke in darila našemu trpečemu narodu v stari domovini. Vsem čitateljem in čita-teljicam lista Edinosti, želim srečno Novo Leto. M. Slak širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti Pregled naših domačih razmer (Iz 3 strani) lovnih razmer, ampak si so zagotovili deloma boljši zaslužek in z tem seveda tudi svojo bodočnost. V onih tovarnah kjer so pa na slepo slpdili limanicam kompanij-skih agentov, so postali pa le slepo orodje kompanijske-ga trusta, proti lastnih interesov samih sebe in z tem proti interesom delavcev v splošnem. Kompanijski trust je uspel v marsikaterih ozirih. Posledice tega uspeha bodo trpeli delavci na prvem mestu in na druge mtrpi narodni napredek v splošnem. Posebno je to opaziti zdaj v vojnem času in z takozvanim delavskim sodiščem, katero posreduje, da ugotovi v posameznih tovarnah, kdo naj bi bil predstavnik delavcev, kompanijska in pa delavska unija. Take razmere povzročajo ne le nezadovoljstvo, nemir v industriji, ampak je nastala ponekod že odslo-vitev delavcev iz dela pod pretvezo, začasnega "lay of", resnično pa je glavna poteza proti delavskega unij skega pokreta. Tako naprirem je odslovila tovarna "Defence Industries TLD" v Montrealu o-krog 3.000 delavcev. Toda v isti mah, prišli so na dan lepaki proti delavske unije lokala 712. znan po svoji v-ztrajnosti za pospešitev voj- nih proizvodov; urgiranjem za ustanovitev druge fronte v Evropi; boljše delovne predpogoje za delavce zdaj in posebno po končani vojni. Nobenega dvoma ni, da se z temi zahtevami strinja ogromna večina delavcev in da so le pravične za narod v. splošnem. Torej kako dru-gači je mogoče pojasniti zdaj odslovitev delavcev iz dela v vojni industriji, ko se venomer ponavlja, več in več orožja je potrebno! Več tankov — več bojnih letal, topov in nabojev! Drugega odgovora ni, kakor da je glavni namen odsloviti delavce iz dela v tem, da se na ta način zmanjša število unijskih članov, iziva na stavko in ustvarja nezadovoljstvo med njimi. Kajti delavci se bodo opirali na unijo. Toda v isti mah kakor je omenjeno kakor gobe po dežju, trosijo se lepaki poživljajoč delavce da vstopijo "Neodvisno delavsko A-s^ocijacijo"! To je le deloma pregled razmer ki vladajo v industriji, toda opozarjajo delavce na prvem mestu, da ne nasedajo na limanice raznih komoajiskih unij, katerih .te glavni cilj izlastiti delavce njihove združene moči in zaščite svojih interesov potom delavskih unij. Delavec. Kam Drvi Bolgarska? ( Iz 2 strani) nično vmešavanje hitlerjev-ske Nemčije v bolgarske stvari. Ni slučajno da so se njegovega pogreba vdeleži-li visoki oficirji, nemške vojske in mornarice, razne agencije in druga predstavništva. Z njihovo pomočjo je bil zagotovljen sestav za regentsko svetovalstvo, katero bo zaupljivo nadaljevalo delo pro-nacističnih zahtev. Za pripomniti je, da takrat sestavni regentski Svet, ni rešili politično krizo v zemllji, tembolj jo poglobil in zaostril. Bolgarski narod sicer ogromna večina izraža svojo nepomirljivost proti izdajalcev domovine. Nikdar prej ni bil večji jez izmed naroda in vladajočom klikom nemških agentov, kakor je danes. Toda enako ni bil tako oči-viden zločin in brezmiselnost pro-nemške politike, kot je danes. Proti nje se bori ne samo bolgarski narod, tembolj vse in vsak, kar je zdravega in poštenega v njem. Proti nje se bori vsa logika dogodkov in prilike ustvarjene v teku vojne. Zadnje poletje nastali so največji udarci za nemško vojsko, na sovjetsko-nemški bojni črti. Rdeča Armada, podi nemške vničevalce! Njeno napredovanje je dodatek njenih zmag minule zime, toda povzročilo najtežjo krizo fašističnih taborov. Pod vplivom te krize, padel je italijanski fašistični zaveznik Nemčije. Edina od večjih držav v Evropi, katera je priskočila Hitlerju v p* ' je bila Italija in ta je izstopila iz njegovih vrst. Kapitulacija Italije, je dokaj oslabšala nezavarovano desno krilo hitlerjevcev na Balkanu. Vojna se približuje obrežju in polu-otočju Balkana. Danes ali pa jutri, Balkan lahko postane vojno žarišče odločnih bitk. Toda približuje se enako tudi čas popolnega poraza Nemčije in njenih privržencev. V taki situaciji, kadar od hitlerjevske klike odstopajo njeni včerajšni zavezniki, krmilci bolgarske kateri so že izgubili glavo, kljub temu zamišlajo da naprtijo bolgarskemu narodu aktivno sodelovanje v vojni na strani hitlerjevih bankrotov. Nedvomno da je pravilen neki pregovor ki pravi: "Kadar hočejo bogovi koga vničiti, mu najprej odvzemejo pamet"! Danes ste pred bolgarskom samo dve poti: "Ali na repu Nemčije, ali pa prekiniti od-nošaje z Nemčijom in voditi svojo samostalno politiko". Prva sicer pomeni predajo bolgarske vojske izključno nemški komandi za "zaščito Balkana". Toda v navadnih besedah ne pomeni drugega, kakor fizično vničiti stotine tisočev Bolgarov, pretvoriti ozemlje v žarišče vojnih akcij ; bombardiranju in rušenju ter naposled popolno vničenje in na novo neenako večjo in strašnejšo nacionalno katastrofo, kakor je bila leta 1918. Druga pot pomeni osvoboditev bolgarske od nemškega "varstva"; ohranitev njenih ljudskih in materijal-nih rezerv, ter njene svobode in neodvisnosti. Le tem potom je mogoče bolgarski se iztrgati iz škripcev v katere jo je spravila nemška dinastija in hitlerjevska a- i gentuVa. Ali bo bolgarska šla potem, ki označuje rešitev za bolgarski narod? Kakor notrajni tako tudi mednarodni položaj pravi, da je to mogoče storiti le ako narod in vojska odločno nastopi proti vladajoče hitlerjevske a-genture, za ustvaritev resnične bolgarske nacionalne vlade. Resnica je, da ta naloga ni lahka, a je izvedljiva ako patriotični javni delavci v domovini in v vojski odločno nastopijo na čelo, že obstoječega pokreta za rešitev domovine. Agenti hitlerjevske nem-čije — filovci — žekovci — cankovci — strahujejo z po-polnom nemškom okupaci-jom Bolgarske, če bi se Bolgari odrekli pomagati hitler-jevi Nemčiji, ter prizadevali si izvesti samostalno nacionalno politiko. Vsekakor to ni resnica. Glavne sile hitlerjeve Nemčije, so prikovane na vzhodnem frontu. Zatem direktna nevarnost vpada zaveznikov v Evropi, ne daje možnosti hitlerjevcem, da razdvojijo in celo raztrojijo svoje že oslabljene ljudske rezerve. Italijanske divizije povrnile so se na dom. Hitlerju bo v-sled tega ne le izredno težko najti divizije za okupiranje Balkana, tembolj za spreči-tev odpora bolgarske vojske ako slednja z narodom nastopi proti Nemcev. Ni dvoma, da bi narod in vojska v takem slučaju imela oboroženo pomoč z strani Narodne Osvobodilne Vojske Jugoslavije in grških Partizanov. Toda, če predpostavimo da bi se Hitler odločil vojnih akcij proti bolgarske vojske, žrtve katere bo moral narod in vojska podnesti, bodo manjše od žrtev, na katere jih obsoja današnji pro-hit-lerjev režim bolgarskih kr-miicev. V kakšnem koli slučaju Bolgarska ima, posebno po kapitulaciji Italije in pričetem razkrajanju hitlerjeva-ga bloka, popolno možnost da izžene nemške osvojeval-ce in da obvaruje samo sebe od nacionalnega tlačanstva. Omahovati pri tem zdaj ko je neposredna priložnost, pomeni -jačiti nevarnost katera visi nad bolgarskim narodom. Sovjetska javnost vzlic sovražnih akcij katere v bolgarski niso prenehale, je do zdaj pokazala največjo potrpežljivost, prepričana da je bolgarskemu narodu popolnoma tuja pro-nemška politika. Ruski narod, kateri je v preteklosti prelival svojo kri v borbi za svobodo in neodvisnost bolgarskega naroda in kateri celo danes znaša največje breme borbe proti zgodovinskega sovražnika Slovanov — proti nemških osvojevalcev — ima pravico, da opomne Bolgarsko, da ima tudi potrpežljivost svoj kraj. Čemu se more nadejati Bolgarska, če bo nadaljevala vojno stanje proti Angliji in Združenih držav, ter pomagati fašistično Nemčijo v borbi proti Sovjetski Uniji ; izzivajoč z tem zaslužen prezir in mržnjo z strani balkanskih narodov, katere so Nemci zasužnjili? Narodom Sovjetske Unije, je vedno bila zelo občutna usoda bratskega bolgarskega naroda. Radi tega sovjetska javnost sprejema s zadovoljstvom težnje bolgarskega naroda, da iztrga svojo domovino iz fašističnega tabora, da obvaruje samega sebe od preganjanja in da ohrani svojo nacionalno čast, svobodo in neodvisnost. PRED BOŽIČNIMI PRAZNIKI IN POTEM Toronto -1- Precej času pred prazniki je bilo naznanjeno, da ne bo božičnih drevesc naprodaj, kakor navadno. Izgovor je bil, češ da primanjkuje gasolina in vsled tega bo odvisno od posameznikov, da med potjo naklonijo temu vprašanju nekoliko pozornosti. In res! V pričetku je bila cena božičnemu drevescu nekako okrog štiri dolarje, to je za precej izgledno, zatem se je pa stopnjema krčila, na tri, dva in en dolar. Končno pa je na svetega večera dan, padla celo na 25 centov. Kajti praznik je na pragu, drevo je potrebno pa še okrasiti, kar vzame tudi nekaj času. Zato so trgovci božičnih drevesc znižali ceno na 25 centov, da se rešijo drevsc. Pa tudi to ni pomagalo. Ostalo jih je precej in tu in tam jih je ležalo cel kup neprodanih. V trgovinah ni bilo nič boljše. Svet se je kar tri zadnji dan, prodajalci so bili že tako izmučeni, da se niso dosti ozirali na ceno. Saj v marsikaterem slučaju bi bilo mlademu paru izpod časti, da trgovec pripoveduje ceno. Desetak se vrže in zadeva je končana, ne glede na ceno, na kvaliteto, le da je darilo zavito v poseben zavoj. že na svet večer so bili vidni znaki praznika v opsredju. Dokler se je en del naroda tri po trgovinah za nakupitev raznih stvari, med temi seveda tudi dobrih, ni manikalo sicer onih. ki so kaj žalostno se opirali kje ob vrtni ograji, na zidu itd. Zapustila jih je lastna moč. tudi um ni uspel uganiti kaj se vse dogaja naokrog- Prevzel ga je alkohol in z tem tudi postavil druea-če zdravega človeka v ža- losten pogled. Mestna policija je izdala apel na avtne voznike, da bodo bolj pozorni. Ravno tako na peš potnike posebno ob prekoračenju iz ene na drugo ulico. Kljub temu bilo je nekoliico smrtnih nesreč in celo požar se je pripetil na nekoliko krajih. Tako je požarna bramba bila deloma zaposlena mesto mirnega praznovanja božičnega praznika. V reklamah pred prazniki, je bilo sto in sto reči okrašenih in izstavljenih v trgovinah. Enako tudi potem mestnega časopisja. Vse to je tudi pomagalo z vabiti k tako rekordni trgovini za božične praznike, kakor naznanjajo trgovci, železniške družbe, avtobusni promet i t. d. "It was a record" pravijo! Po praznikih je pa vse nekam utihnilo. Zmanjkalo je reklam, tudi ni trenja v trgovinah ali pa poulični železnici. človek se kar nekam počuti bolj komotnega in navadnega, namreč enak prej-šnemu pred prazniki s izjemo, da je najbrž vsaj deloma izčrpan žep. Neki prijatelj ie pripomnil naslednje: "Eh — kako bi pa bilo, če bil venomer tak praznik ? Namreč, da bi ljudje bili sociialno preskrbljeni proti kakoršne mkoli pomanjkanju, bolezni in poškodbam. Ali bi to ne bil res enkrat praznik za človeški rod? " Bi bil, sem kratko odvrnil, toda predno se uresniči, bo še trda predla. Zna se dogoditi, da bo zmanjkovalo kruha in stotero drugih stvari potrebnih za živlenjski obstanek. Da bodo tudi božični prazniki za marsikaterega, le dolgo- časen dan, poleg prazne mize in mrzle peči. Sicer pa ni dolgo temu, da je sto in sto ljudi že skusilo take praznike. Zategadelj bi bilo zelo pametno, da se obudi preteklost in na podlagi njenih izknšenj zavaruje boljša in srečnejša bodočnost. Torontčan. Novo vstanovljeni odsek zveze v St. Catherines Tem potom naznanjamo javnosti, da smo tukaj vsta-novili odsek Zveze Kanadskih Slovecev. Prva redna seja se je vršila dne 19 decembra, kjer je izvoljeni sledeči člani v odbor: John Cesar, predsednik John Crnič, tajnik Joe Plut, blagajnik. V nadzorni odbor sta izvoljena: Joe Barič in John Kump. Redne seje odseka se bodo vršile, vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Torej druga redna seja se bo vršila dne 30 januarja ob 2 uri popoldne pri br. Plut in Kump v Jordanu. že dalj času opažala se je neizmerna potreba vstano-viti v tukajšni naselbini odsek organizacije, katera nas narodno, kulturno in tudi gospodarsko veže z nešteto vprašanj v tekoči dobi. Z tem smo seveda odprli vrata na široko rojakom in rojakinjam, da pristopijo v naš odsek ter pomagajo rama ob rami v slogi in brastvu graditi procvit naše kulturnosti, medsebojnega pomaganja in vzgojo naše mladine. Nato nas opominja današnji dan, po vzorcu naših bratov in sestre v stari domovini, kateri junaško brani svojo narodno kulturo, narodno imetje, čast in narodni obstoj. Mi, jim pa v tem oziru ne le lahko sledimo v zbirki narodne, kulturne in protifašistične organizacije, tembolj tudi pripravljamo na organizirani podlagi pomoč, ki jo bo potreboval v bližnji bodočnosti. Z vsakim dnevom nas na-, vdušuje junaška vztrajnost Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, pod neustrašenim vodstvom maršala Josipa Brozoviča. Njegova zvezda jo vodi po demokratični poti v bratski slogi in enotnosti, za boljše in srečnejše živlenje narodov Jugoslavije. In medtem kar je pa poglavitno je to, da jim je z tem zagotovljena tudi povojna nova, demokratična, svoboda in federativna Jugoslavija. Zato bratje in sestre, danes ko se v svetu rešuj o največje in najbolj važne stvari za narode in človeštvo', ne preostaje času stati po strani, ampak složno kot z bratom brat pomagati uresničiti zgodovinske težnje zasužnjenih narodv, ter z tem tudi delno pomagati zavarovati samih nas gospodarski in živlenjski položaj proti povrnitvi pred vojnih dni. Bratske pozdrave vsim članom in članicam ter glavnemu odboru Zveze Kanadskih Silovencev. Naprej bratje in sestre! Gradimo Zvezo Kanadskih Slovencv z pono- J som in vnemo do najvišje stopnje, da bo res zmožna dajati največjo oporo nam in tudi vsim drugim potrebam današnjega in jutršnje-ga dne. John Crnič, tajnik. IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA Prisrčno božično darilo Od člana ameriške oborožene sile D. Kambiča iz Seattla, Wash., smo prejeli v božični dar za SANS pet dolarjev in pa sledeče vrstice : Dear Sirs: As my Christmas present to the Slovenian people in Europe I am en-closing a bili for $5.00. May this small gift do some good in helping our people for the future, for as one, through whom flows the proud Slovenian blood. I deem it an honor and a privilege to do something, no matter how small, in assuring the complete sur-vival of our race vvithout vvhich the civilized world would be at a great and irreparable loss. May your indispensable work progress and succeed, in cooperation of ali Slovenian Americans by donations and prayers. May our Slovenian people never again see or vvitness another black Christmas, VABILO NA Veliki Koncert In Zabavo Katerega priredi Odsek Zveze K. Slovencev v Windsorju v nedeljo, dne 9, januarja, 1944, (ob 2 uri popoldne) V Čehoslov. Domu 1367 Drouillard Rd. v Windsorju SPORED 1. O Kanada, Tambur.aški Zbor "Plavi Dunav" 2. Slovensko Pevsko Drifštvo "ZVON" 3. Dorothea in Jack Kapelj, M. Horvat iz Detroita 4. "Balkan Serenada" iz Detroita 5. Edi in Vili Adamič 6. Pevsko Društvo "JEDINSTVO" 7. Mary Smole in Dorethea Fink 8. Kvartet iz Clevelanda 9. "BALKAN SERENADA" 10. Govor gl. predsednika Z. Kanadskih Slovencev 11. Brata Zunic iz Detroita 12. Slov. Pevsko Društvo "ZVON" 13. Kvartet iz Clevelanda 14. Albina Studak in Štela Marohnič 15. "BALKAN SERENADA" Ker je to naš prvi Koncert ,uljudno vabimo vse Slovence, Hrvate in Srbe iz Windsora in tudi iz Detroita da nas obiščejo v čim večjem številu, zakar se Vam v naprej zahvaljujemo. PO KONCERTU PLES IN ZABAVA. Za obilno udeležbo se priporoča O...D B...O. R and a merry Christmas and an extremely successful New Year to you ali. I remain, Pvt. D. Kambich. To prisrčno pisemce je izliv najplemenitejših čustev iz čiste slovenske duše, je zrcalo tiste divne dežele, v | kateri že čez tisoč let biva, deluje, a sedaj pa trpi, hudo | trpi, se z vsega občudovanja vrednim junaštvom skoro i golih rok bojuje proti suro-1 vi in do zob oboroženi nemškega fašizma ter umira za svojo svobodo pošteni in delavni slovenski narod. Iz vrstic tega pisenca deliti žlahte ncvet najlepše ljubez-1 ni do sedaj tako strašno prizadetega ljudstva, iz kate- J rega zhaja ves slovenski ži-velj v Ameriki. Naš vojak D. Kambrič je I kajpak pripravljen preliti svojo plemenito slovensko kri za Združene države sedaj, ko gre tudi za njihno svobodo, ko gre za svobodo vseh svobodoljubnih naro-| dov. Ali pri tem pa ne pozabi, da je slovenske gore list, I da je iz rodu, "brez katerega bi bil civilizirani svet na veliki in nenadomestljivi iz- j gubi". Velike besede iz ust pri-prostega, majhnega človeka. Zato so še pomembnejše. Zato naj ne bo nikogar med I nami. ki bi ne čutil s Kam-bičem in ne položil kakega darila na oltar za svobodo slovenskega naroda v stari | domovini. ST. CATHERINES IN OKOLICA Tem potom naznanjamo, da bo tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev prire-l dil domačo zabavo v soboto I dne 15 januarja na dobro znanem mestu, pri rojaku j Plutu in Kump v Jordanu. Kot navadno na vsih prej-1 šnih zabavah se smo počuti-1 li prav po domače in se za-j bavali do pozno v noč. Tako f se nam nudi priložnost tudi | v soboto dne 15 jauarja omenjeno. Vsled tega uljudno vabi-1 mo naše rojake in rojakinje I od blizu in od daleč iz tu-1 kajšne okolice, St. Catheri-1 nes, Jordan. Beamsville itd., da se udeleže v obilnem vilu. Za godbo bo igrala na-j ša pristna Harmonika terl z tem ustrežba plesa želj-] nim. Pričetek zabave ob 8 uri zvečer. ODBOR: