Poštnina plačana v gotovini
IZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljublja-aa, Dalmatinova ulica 11. — Peštni predal št. 115. — Naročnina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto *8 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din.
DINOST
Posamezna številka 1— Din
Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana L
GLAItlO JUGOSLOVANSKE NARODNI STRANKI
Leto I.
V	Ljubljani, dne 14. julija 1934
Štev. 20.
Za najširšo samoupravo
/
Razkrinkane podle intrige, ki so še edino orožje naših političnih nasprotnikov
Kakor je bilo pričakovati in kakor smo to že v prvem začetku naše javne borbe napovedovali, se naši politični in idejni nasprotniki v svojem obupnem odporu proti zmagoslavnemu pohodu ideje in programa Jugoslovanske narodne stranke niso sramovali poslužiti se svojega skrajnega, vsakega poštenega jugoslovanskega narodnega in političnega borca nevrednega in nečastnega orožja, namreč intrigiranja, ki se jim je v dosedanjem motnem, okuženem političnem ozračju še skoraj vedno najboljše izkazovalo in jim prinašalo v strankarsko in osebno zadovoljstvo prav bogate sadove. O takih sredstvih in načinu politične borbe mora biti vsakega poštenjaka sram govoriti, kaj šele posluževati se jih. Toda računati je bilo spričo starih izkušenj vsekakor treba z njimi in polpretekli dogodki so pokazali, da je bilo to naše gledanje na nasprotnike pravilno in da so se naše slutnje uresničile.
Nekje iz črnega, smrdečega močvirja preteklega, odmirajočega političnega življenja je vzpuhtela senzacionalno pobarvana zlobna intriga, češ, da je Jugoslovanska narodna stranka naj-vnetejša zagovornica najdoslednejšega centralizma in da se je predsednik Jugoslovanske narodne stranke g. Sveti-slav Hodjera v nekem dozdevnem razgovoru z nekini bivšim slovenskim politikom izjavil kot najradikalnejši po-bornik in zagovornik brezpogojnega centralizma.
Ta podla, še bolj pa bedasta intriga nosi tako viden in otipljiv pečat lažnji-* vosti, da bi je skoraj ne bilo treba zavračati in razkrinkavati. Vendar pa se še najde v današnjih izrednih razmerah med narodom s strani takih neznačajnih in poštene ter odkrite politične borbe nezmožnih nasprotnikov dovolj priložnosti, da se zavajajo posamezne plasti ljudstva v zmoto, ki utegne prav v važnih, odločilnih trenutkih roditi zle, usodne posledice, ki bi se morda v marsičem sploh ne dale več popraviti in bi narod moral trpeti zaradi brezvestnosti takih okorelih političnih intrigan-tov veliko in trajno škodo.
Vse te intrige najodločnejše odklanjamo z jasno ugotovitvijo, da so od konca absolutno zlagane in da smo in ostanemo dosledno na stališču najširše samouprave, kakor smo. si ga postavili v svojem jasnem programu in kakor ga zastopamo neomajno in dosledno v vsem svojem delovanju in nehanju.
Z ozirom na širjenje omenjenih intrig nas je pooblastil predsednik naše stranke g. SVETISLAV HODjfcRA za objavo naslednje njegove javne izjave:
»Kar se tiče intrig, ki se širijo v vaših krajih, da sem jaz znan po svojih izjavah kot velik centralist, odgovorite vsakomur, da je to najnavadnejša kleveta in zahtevajte od vsakega razširje-valca teh intrig, da javno pove, kdaj in kje sem podajal take izjave. Za mene, kakor tudi za slehernega najnavadnej-šega člana naše stranke je merodajen program, ki velja za vsakogar, pa tudi za mene. Naš program izrecno pravi, da se zahtevajo najširše samouprave, tako občinske kakor tudi banovinske. V 11. delu programa stoji pod naslovom »Zakonodaja« dobesedno sledeče:
»Dati samoupravam pravice, da morejo izdajati specialne predpise gospodarskega, kulturnega in socialnega značaja, napram razmeram, ki vladajo pri njih«, — malo dalje pa se pravi: »načelo samouprave mora biti izdelano v čim širšem smislu v organizaciji občin in banovin. Narod mora najti v svojih občinskih ureditvah, bodisi vaških bodisi mestnih, popolno zadovoljenje svojih gospodarskih interesov in svojih kulturnih ter socialnih potreb. Zadovoljenje interesov in potreb širših obsegov naj se ustvari v banovinskih samoupravah.«
Kakor vidite, je vse to točno in jasno ter določno povedano in mi vsi se moramo striktno držati svojega programa, ker bi sicer postali isto, kar so bile stare stranke in kar je danes amena-ška stranka JRKD.
Nobenih izjav, nasprotnih tem našim principom, nikdar nisem, niti jih bom kdaj dajal!«
K tej izjavi našega predsednika ne bi bilo potrebno še kaj dodajati, vendar smatramo za umestno, da ob tej priložnosti naglasimo, da smo svoje načelno in brezpogojno stališče glede najširših in najpopolnejših samouprav že ponovno poudarjali v naših člankih, med drugimi zlasti v 11. številki »Edinosti« pod naslovom »Zdravje občin je v najširši samoupravi«, dalje pa je to stališče najvnetejše zastopal predsednik akcijskega odbora naše stranke za Slovenijo g. dr. IVO POTOKAR v svojih Člankih in v svojih govorih na javnih shodih, kjer je med drugim dejal:
»Odklanjamo fašizem, njega ustroj, miselnost in sredstva, smo zaenkrat daleč od, poudarjanja stanovske preureditve države po kogarkoli vzorcu, temeljni element našega političnega pojmovanja je celovitost naroda in TO SVOBODNEGA NARODA JUGOSLOVANSKE MISELNOSTI NA O-SNOVI ; BRATSKEGA SOGLASJA. Ker pa leži osnova soglasju v pravilni rešitvi finančnega vprašanja in je v tem vprašanju gnojni vozel, moramo
SBODI
Jugoslovanske narodne stranke
V nedeljo, dne 15. julija 1934
V Brežicah ob pol 8. uri zjutraj na dvorišču
gostilne Bogovič.
V Dobovi ob 11. uri dopoldne na dvorišču
gostilne Drugovič.
V Bizeljskem ob 3. uri popoldne na dvo-
rišču gostilne Karel Štof.
Na vseh treh shodih poročajo narodna poslanca gg. dr. Stjepan Bačič in Josip Stažič ter predsednik akcijskega odbora za Slovenijo g. dr. Ivo
Potokar. V nedeljo, dne 22. julija 1934
V Sv. Juriju ob južni železnici ob 7. uri
zjutraj na prostem.
V Velenju ob 10. uri dopoldne na dvorišču
restavracije g. Edvarda Raka.
Na obeh shodih poročajo narodna poslanca gg. dr. Milan MetikOŠ in dr. Stjepan Bačič ter predsednik akcijskega odbora za Slovenijo gosp.
dr. Ivo Potokar.
Shodi se vrše ob vsakem vremenu! Udeležite se lih polnoštevilne in privedite s sebol vse znance in prijatelje I
že v državnem interesu izoblikovati kar najbolj izklesan lik resnične samouprave. Na zunaj mogočna, na znotraj povsem konsolidirana enotna Jugoslavija — utrjena od mrazov slovenskih pečin in spokojna od vonjev bolgarskih rož — je cilj našega hotenja.
Nismo pokret negativizma, ker ne rušimo, da zrušimo, temveč zato, da zgradimo. Naš cilj je usmerjen v konstruktivnost, v načrtno izvajanje zahtev in nalog, katerih rešitev narod že dolgo težko pričakuje.«
Dalje:
»Narodna stranka odklanja silo kot sredstvo političnega pridobivanja, ker sila ne spaja, ona razdvaja jugoslovansko zavest, ki jo smatramo za vsebino jugoslovanske misli s pravilnim tolmačenjem, da je izoblikovanje pojma jugoslovanstva delo bodočih generacij, dočim je naša naloga, ustvarjati v slogi, sporazumu in ljubezni enotno voljo za skupno zavest in čuvstvovanje ob polnem razumevanju in spoštovanju vseh svojin naroda, ki ostane jugoslovanski, dasi pri tem ponosno kaže na svoje srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo. Narava ne pozna skokov, greh zoper naravo življenja ne ustvarja.«
Končno:
»Zavzemamo stališče, da je v narodu izlečiti vse rane ne s silo, z zdravilom, ker rane niso kužne, temveč udarjene od neumevanja gorečnikov, ki znajo brenkati samo centralno integralno struno. Mi se ne bojimo priznanja, da ne bo uspešnega leka vse dotlej, dokler ne bo skladno z interesi vseh pričakujočih pravilno, brez škode za državo, rešeno bolno finančno vprašanje na bazi čim širše samouprave. Slovenski liberalizem samoupravnemu vprašanju ni utiral pota, ker se je plašil nadvlade političnega konkurenta, slovenskega klerikalizma; življenjska borba teh dveh nasprotnikov je razumljivo zameglila jasnost gledanja na gospodarsko-so-cijalni moment, ki stopa v ospredje, ki je važnejši od kričavosti tipično slovenskih političnih lapalij in ki bodi jedro zdrave jugoslovanske politike.
Narod misli in presoja s svojim zdravim razumom in s poštenjem v srcu, zato mu povsem prepuščamo sodbo. Vemo pa že sedaj, da bo izrekel nad vsemi zakulisnimi političnimi propalicami in intri-ganti ono obsodbo, ki jo edino zaslužijo.
S svoje strani pa bonio ukrenili proti razšir-jevalcem omenjenih intrig prav vse, kar smatramo za potrebno.
Ljudstvo brez izjeme stanu in družabnega sta-
lišča svobodno in svojevoljno hiti pod okrilje
Jugoslovanske narodne stranke — Nova po-
trdila naše prave poti — Le z nami v zarjo novega življenja
Tudi peto nedeljo v prvi javni ofenzivi Jugoslovanske narodne stranke križem Slovenije naši neutrudni voditelji in prvoboritelji niso držali prekrižanih rok, temveč so pohiteli med narod, tja kjer je danes še edino torišče prave, uspešne in smiselne borbe proti narodnim nasprotnikom oziroma njegovim brezvestnim izkoriščevalcem. Iz narodne skupščine, kjer je postala vsaka pravična borba za narodni in državni blagor spričo brezobzirnega, vse pošteno in idealno zasmehovalnega stališča večinske JRKD nesmiselna in brez-izgledna, so prenesli poslanci naše Narodne stranke svojo borbo med široki narod, med one, ki molče trpe in prenašajo neštete krivice in bremena, čeprav se zavedajo neizpodbitne resnice, da so prav oni bistvo, podlaga, obramba in vsa bodočnost države.
Preteklo nedeljo je priredila Jugoslovanska narodna stranka najprej shod ob pol 8. uri zjutraj
V	POLHOVEM GRADCU
pred Grašičevo gostilno na Pristavi, kjer se je zbrala precejšnja množica domačinov in prebivalcev iz okoliških vasi, da sliši po dolgem času zopet enkrat odkrito besedo čiste resnice o svojem in splošnem gospodarskem ter političnem položaju, kakor tudi da se razgovori o novih poteh, ki bi še mogle pripeljati narod k izboljšanju razmer in k novi sreči. Obenem je bila to tudi edina priložnost, da potoži ljudstvo svojim preizkušenim borcem za svobodo, pravičnost in enakopravnost vse svoje najtežje križe in težave, ki so mu jih naložili v svoji lahkomiselnosti in bratomorni mržnji prav oni, ki bi morali predvsem skrbeti z nedeljeno ljubeznijo za obstoj in napredek prav vseh državljanov naše domovine.
Sfcod je otvoril s pozdravom na vse navzoče član ljubljanskega akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke g. Matej Miklavčič, ki je podal po kratkem nagovoru besedo priljubljenemu opozicijskemu narodnemu poslancu g. dr. Mi-
lanu Metikošu, čigar nastop je izzval pri navzoči množici vidno zanimanje in splošno pozornost. Govornik je podrobno razvijal temeljiti program Jugoslovanske narodne stranke in se obširno bavil s križi in težavami, ki jih morajo prenašati skoraj vsi stanovi ne le pri nas, temveč po vsem svetu v današnjih razrvanih, povojnih razmerah. Dejstvo pa je, da je marsikatero zlo prav pri nas, v blagoslovljeni Jugoslaviji, deželi bodočnosti in napredka, absolutno nepotrebno in je le umetno, namenoma prizadejano ter vzdrževano, da se debeli in preobjeda na račun priprostega, bednega ljudstva nekaj ljudi, ki so se znali dokopati do moči in vpliva ter sedaj na nedopusten in pogosto popolnoma protizakonit način zlorabljajo zaupanje naroda in njegov Obupen položaj. Tako stvari ne morejo več iti dalje. Narodu so se odprle oči in resnost položaja ga bije neusmiljeno v obraz.
Prav zato pa mora vsak spoznati, da ni nobenega drugega izhoda, kakor da se vsi, ki mislimo in hočemo pošteno, organiziramo v edini resni in borbeni opozicijski stranki, v Jugoslovanski narodni stranki, potom katere si upamo edino še priboriti nazaj svoje, z zakoni in ustavo zajamčene svoboščine in pravice. Nadalje je govornik obširno razpravljal še o potrebi tajnih volitev, o razmerju postopka z industrijo in kmeti, o davčnem razmerju med omenjenima stanovoma, o možnostih rešitve gospodarske krize itd. Za svoja izvajanja je žel g. dr. Metikoš glasno priznanje in odobravanje.
Za njim je povzel besedo predsednik akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo v Ljubljani g. dr. Ivo Potokar, ki je zbranemu ljudstvu predstavil našo stranko in njene prvobori-telje, ki usmerjajo svojo borbenost v povsem druge smeri, kakor propadajoča JRKD, ki seje dosledno namesto ljubezni In sloge med narod razdor, ovaduštvo in politično nemoralo. Resnična narodna potreba nas vodi med narod, da mu po-
kažemo v pravi luči njegove pravice in da mu vlijemo v srca nove vere v zmago pravičnosti ter novega upanja v lepšo bodočnost.
Najodločnejše odklanjamo kot zvesti, pošteni in zavedni jugoslovanski državljani vse podle očitke o protidržavnosti in komunizmu, ker se trezno zavedamo, da naša borba proti režimski JRKD in njenim političnim metodam nikakor ni borba proti državi, ki jo vsi ljubimo in hočemo prav zato spremembo sedanjih političnih razmer na boljše, ker hočemo to mla<Jo, s tolikerimi težkimi žrtvami priborjeno državo ohraniti in jo utrditi. Nikakor ne dovolimo, da bi se pojma režim in država istovetila. Zahtevamo pa, da se metode JRKD ukinejo, da zopet zasije poživljajoče solnce najčistejše svobode in da zavlada za vse državljane najpopolnejša enakost pred zakoni.
Govornik je z ostrimi besedami obsojal volilne metode JRKD in njenih podrepnikov, ki omogočajo, da živi ne smejo voliti svojih izbrancev, dočim mrtvi volijo kandidate JRKD, kakor je bilo to že ponovno v nekaterih primerih v zadnjem času uradno ugotovljeno in dokazano. Nadalje je upravičeno kritiziral podeljevanje podpor iz bednostnega sklada, v katerega morajo prispevati brez razlike politične pripadnosti enako vsi državljani, dočim uživajo iz njega koristi predvsem privilegiranci izpod okrilja JRKD, proti čemur so! na pristojna mesta že vložene' mnoge utemeljene in z dokazi podprte pritožbe. Vse take temne ra-; čune mora ljudstvo pošteno plačevati. Zato je treba to vsestran- i sko zlo, povzročeno po političnih; špekulantih in konjunkturistih iz! nam nasprotnega tabora JRKD, j zgrabiti pri korenini in ga izruva- j ti. Odločujoči činitelji v državni upravi morajo nositi za vse svoje delo in nehanje polno odgovornost, to pa ne le pred sodiščem, temveč j tudi pred narodom.
Za izboljšanje sedanjih obupnih razmer so nam nujno potrebne najširše samouprave, ki jih vsebuje in določa tudi šestojanuarski manifest. Potrebna je temeljita decentralizacija uprave, ker, kakor ne tečejo vse vode v Beograd in kakor ne vodijo vse ceste v prestolnico, tako tudi ne sme ves denar ubirati te vajene poti onkraj Save. Kljub mračnosti v vsem javnem življenju pa še nismo izgubili vere in upanja v lepše dni, ker smo prepričani, da poštenje še ni umrlo in da nikakor ne smejo uživati nekateri vseh pravic, večina ostalih pa skoraj nobenih. Burja splošnega narodnega preporoda pod praporom Jugoslovanske narodne stranke bo odnesla propadajočo JRKD, ker mi smo za svobodo in zato proti JRKD, ki je ubila svobodo. Kmečko vprašanje je treba reševati na popolnoma drug način, kakor pa se je poskušalo reševati doslej: Našemu kmetu ni potrebna zaščita po dosedanjem vzorcu, temveč se mu mora dati možnost prodaje njegovih pridelkov po stvarni vrednosti, nakar bo iz lastne moči uredil svoje dolgove in svoje gospodarstvo.
Ob 11. uri je bil drugi shod v
DOLENJEM LOGATCU
na prostoru pred Škrljevo gostilno. Udeležba prebivalstva je bila zelo lepa in so mnogi prihiteli tudi iz najoddaljenejših krajev, ne strašeč se dolge poti in neznosne julijske vročine.
Na pestro okrašenem, z zelenjem ovitem govorniškem odru je pod kraljevo sliko in veliko državno trobojnico otvoril shod zopet g. Miklavčič, nakar sta sledila izčrpna govora obeh glavnih poročevalcev gg. poslanca dr. Metikoša in dr. Potokarja. Njunim izvajanjem
je množica, ki se je strnila v mogočnem polkrogu okrog odra, sledila z nepopisno pozornostjo in pogosto pritrjevanje in navdušeno ploskanje je nazorno pričalo, da padajo stvarne, prepričevalne besede obeh borcev kot zdravo, kleno seme v ljudska srca, sprejemljiva le za dobro, resnično in pošteno. Po končanem zboru je bil sprejet, vzrasel iz ljudstva samega, soglasen sklep, da se morajo že v najbližji bodočnosti brez vsakega odlaganja ustanoviti v vseh občinah krajevne organizacije Ju-slovanske narodne stranke. Ves narod hoče aktivno sodelovati v bodočem delu in borbi za njegovo vstajenje in popoln preporod. Kakor iz ene duše je zadonel sklep neštetih ust: »Pod praporom Jugoslovanske narodne stranke v zarjo novega življenja in srečnejše skupne bodočnosti!«
Popoldne ob pol 4. uri je bila v navzočnosti narodnega poslanca g. dr. Metikoša in g. dr. Potokarja ter ostalih sodelavcev v našem gibanju iz ljubljanske okolice
PRI DEVICI MARIJI V POLJU
širša konferenca, ker se je shod na zahtevo domačega prebivalstva z
ozirom na nekatere druge javne javne kulturne in društvene prireditve preložil na eno prihodnjih nedelj, ko bo shod res dostojna manifestacija ideje in programa Jugoslovanske narodne stranke in viden dokaz onega pravega ljudskega razpoloženja, kakršno vlada pod krovi našili kmečkih domov in delavskih stanovanj. Na konferenci so se ugledni, preudarni domačini odkrito in povsem bratsko, neprisiljeno razgovorili s svojimi prijatelji in razvozljali marsikatero zamotano vprašanje. Odziv in razumevanje, ki so ju pokazali na-pram Jugoslovanski narodni stranki, napram njenemu programu, ideji in njenim vrlim borcem, nas navdajajo z iskrenim veseljem in upravičenim ponosom. Ni nas niti najmanj strah bodočnosti, ker vemo, da sloni vse naše gibanje, de-
lo	in prizadevanje na takih čvrstih, pridnih, poštenih in zvestih sodelavcih, kakršne predstavlja pretežna večina našega dobrega slovenskega ljudstva.
S takim narodom bodočnost nikoli ne more biti zgrešena ali izgubljena! Ta zavest nas vzpodbujaj v bodočih borbah in preizkušnjah!
Slovanski kmetijski tisk
Slovanska 'kmetijska znanost zavzema prav odlično mesto v svetovni kmetijski znanosti. Kmetijski tisk je v slovanskih državah zelo razširjen in se sme v strokovnem pogledu uvrstiti med najboljše svetovne kmetijsko-stro-kovne edicije. Bolgarski list v francoščini »La Bulgarie« objavlja pregled kmetijskih listov, ki izhajajo v slovanskih državah, j Prve kmetijske revije so izšle v Rusiji in na Češkem v drugi polovici 18. stoletja. V začetku 19. stoletja so pričeli izdajati svoje revije, posvečene kmetijstvu, Poljaki in Hrvati (1839), Slovenci (1843), Ukrajinci (1859), Srbi (1862), Bolgari (1874). V Rusiji izhaja sedaj po navedbah lista »La Bulgarie« 150 revij, na Poljskem 67, v Jugoslaviji 23, na Bolgarskem 35 in na Češkoslovaškem 158 kmetijskih publikacij. Navedene številke obsegajo celoten kmetijski tisk obenem s strokovnimi vrtnarskimi, gozidarskimi, veterinarskimi in drugimi podobnimi publikacijami in listi, posvečenimi poljedelski industriji, na pr. mlekarstvu itd. Slovanski kmetijski tisk se odlikuje zlasti z listi, specializiranimi na neko gotovo panogo kmetijstva.
V Rusiji izdaja kmetijske publikacije država. Število revij je tamkaj sorazmerno zelo majhno; ker pa je naročnina obvezna za vse kmetijske organizacije in državne ustanove, dosega naklada teh časopisov ogromne številke. Vsaka publikacija ima naklado okrog 250.000 izvodov.
Na Poljskem izdajajo kmetijske časopise tako zasebne, kakor tudi oficielne kmetijske organizacije. Srednja naklada se giblje med 2000 in 10.000 izvodi, kar ni posebno pohvalno, ker tudi najraz-širjenejši časopisi nimajo večje naklade, kakor le po 2000 izvodov.
V Jugoslaviji je bil specializiran kmetijski tisk doslej reprezen-tiran z zelo majhnim številom revij s skrajno nizko naklado. Del teh časopisov izdajajo zasebniki, večina pa izhaja v založništvu raznih kmetijskih organizacij, v prvi vrsti zadrug. Povprečna naklada se giblje med 1500 in 19.000 izvodi. Najbolj razširjena revija ima naklado 15.000 izvodov. — Kmetijstvo v Jugoslaviji ima veliko bodočnost in se rjiora zato strokovni tisk baviti z. mnogimi, najrazličnejšimi problemi. Zani-
manje poljedelskih krogov naglo napreduje sporedno z razvojem splošne in strokovne izobrazbe ter z razvojem zadružništva.
Na Bolgarskem izhaja kmetijski tisk v zelo nizki nakladi 1000 do 3000 izvodov. Najbolj razširjena revija ima nakado 5000 izvodov. Izdajatelji te literature so večinoma zasebniki in le majhen del izhaja v založbi zadružnih organizacij in javnih ustanov. Listi se večinoma bavijo s tehničnimi vprašanji. Vprašanja vzgoje in življenjskega nivoja kmečkih množic pretresa večinoma politični tisk.
Na Češkoslovaškem je kmetijski tisk tako glede števila, kakor tudi glede specializacije mnogo bolj razširjen, kakor v ostalih slovanskih državah. Kmetijske revije izdajajo večinoma strokovne organizacije in zadruge, v manjšem številu pa tudi uradi in kmetijske institucije. Popularne strokovne revije izhajajo v nakladi od 3000 do 25000 izvodov. Dve ali tri najrazširjenejše revije imajo naklado od 40.000 do 60.000 izvodov. Napredek v razvoju kmetijskega tiska datira od samostojnosti Češkoslovaške republike. Velik napredek je napravila specializacija in znatno je naraslo število znanstvenih revij. Češkoslovaški kmetijski tisik nudi veliko izbiro publikacij, njegov vpliv rase in se sme pričakovati, da se bodo po odstranjeni krizi kmetijske revije še bolj razširile, ker se njihova vsebina stalno izboljšuje. Na Češkoslovaškem obstoja sindikat poljedelskih publicistov in pisateljev, ki skrbi ob aktivni pomoči Češkoslovaške agrarne akademije za razširjanje kmetijskega tiska.
Kmetijski strokovnjaki v vseh slovanskih deželah in državah so prepričani, da se napredek v kmetijstvu ne bo uresničil vse dotlej, dokler ne bo postal splošna potreba. Ni dovolj, da se kmetijska izobrazba razteza samo na intelektualno elito, temveč je nasprotno treba iskati najuspešnejša sredstva, da se najboljše in najcenejše metode obdelovanja zemlje in tehničnega napredka razširjajo med najširšimi kmečkimi plastmi,
v	prvi vrsti na korist malih in srednjih gospodarjev. To je naloga kmetijskega tiska vseh narodov in, to je obenem tudi najboljša usluga, ki. jo moremo storiti 'kmečkemu stanu. (Ceps.)
Iz našega pokreta
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU.
V nedeljo 8. julija se je vršil tukaj v prostorih gostilne tovariša Alojza Jureše na inicijativo pripravljalnega odbora ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke pod predsedstvom predsednika pripravljalnega odbora g. Matije Vaupotiča in se ga je udeležilo nad sto dobrih in trezno mislečih mož in fantov iz vseh slojev tukajšnjega prebivalstva. Po običajnih formalnih pozdravih in nagovorih so se reševala na dnevnem redu razna organizacijska vprašanja ter vse ostalo potrebno za ustvaritev čim močnejše organizacije, katera šteje že po prvem tednu delovanja pripravljalnega odbora nad 200 zavednih članov, iz česar se vidi, kako zelo se naše ljudstvo zanima za ozdravljenje današnjih gnilih razmer v naši občini in v splošnem javnem življenju. Z ozirom na to prosimo naše opozicijske narodne poslance, da se z vso vnemo zavzemajo za nas, ker nam preti neizogiben pogin v gospodarskem pogledu, mi pa jih borno zvesto podpirali v njihovi borbi.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji upravni odbor: Predsednik g. Matija Vaupotič, posestnik v Lukavcih; I. podpredsednik gosp. Jožef Lipša, posestnik v Kokori-čih; II. podpredsednik g. Ivan Novak, posestnik v Ključarovcih; Ul. podpredsednik g. Ludvik Slavič, posestnik na Grabah; tajnik g. Franc Senčar, posestnik in gostilničar v Lukavcih; blagajnik g. Ignac Lovrenčič, trgovec v Lukavcih; odborniki so gg.; Jakob Jurkovič, posestnik in kolarski mojster v Križevcih; Aleksander Koren, posestnik v Borečih; Martin Šafarič, posestnik in gostilničar v Bučečovcih, Matija Novak, krojaški mojster v Lukavcih, Fr. Peršak, posestnik v Iljaševcih, Franc Muršič, krojaški mojster v Stari novi vasi, Franc Čuk, posest. sin v Vučji vasi, Anton Kar-dinar, posestnik v Vučji vasi in Franc Panič, posestnik v Lukavcih. V nadzornem odboru so gg.; Jožef Štrakl, posestnik v Križevcih, Franc Magdič, posestnik v Logarovcih in Jakob Vaupotič, Posestnik v Lukavcih; njihovi namestniki pa so gg.: Franc Ivanj-šič, posestnik v Borečih, Matija Kosi, posestnik na Grabah in Alojz Šalamun, posestnik v Lukavcih. Za delegata za okrajni občni zbor sta bila izvoljena gg. Anton Štuhec, posestnik v Logarovcih in kot namestnik Alojz Jureš, posestnik in gostilničar v Borečih.
Iz izida občnega zbora se lahko sklepa, da se narod z razsodno prevdarnostjo organizira in da mora v zdravi politiki sodelovati prav vsak stan, bodisi kmet ali trgovec ali obrtnik, ne pa tako, kakor je bilo pri nas pri zadnjih občinskih volitvah, kjer so našli odločujočo besedo in mesto samo ljudje ene kategorije. Zgovoren vzgled za to nam nudi naš današnji občinski odbor. Zato smo tudi trdno sklenili, da se lotimo dela Pod zastavo Jugoslovanske narodne stranke z vso vestnostjo in Pridnostjo, da bomo čim prej na cilju skupne sreče in zadovoljstva.
POLJANSKA DOLINA.
Prihodnjo nedeljo dne 22. julija se bodo zbrali naši borbeni ljudje v svojih občinah, da bodo izročili Prve krajevne organizacije naše Jugoslovanske narodne stranke samostojnemu življenju. Tega dne bodo naši člani izvolili na občnih zborih ljudi, ki jih bodo zastopali v javnosti in zato naj v teh dneh
mu bodo poverili vodstvo svoje strankine organizacije. Zavedajo naj se, da so naše vrste danes že nepregledne, da so zbrani pod našim praporom že brezštevilni sino-
vi	iz vse Jugoslavije od Triglava do carskega Skoplja, iz ravne Vojvodine in ponosne Šumadije, bratje Slovenci, Hrvati in Srbi, ki jih družita v vzorni slogi prav program in zmagoslavna ideja Jugoslovanske narodne stranke. Ta zavest mora biti v slehernem izmed nas živa, ker smo borbeni in zavedati se moramo, da bo stopilo na mesto vsakega, če ga podere borba s sovragom, deset in sto novih, krepkih, mladih borcev.
Poljanci, ki domujete in bijete svoj boj z življenjem na zemlji od Zminca do Rovt in od Polhovgraj-skih Dolomitov do zelenega Ble-gaša, vsi bomo stopili v nedeljo 22. t. m. kot enakopravni borci med prvimi v Sloveniji ob stran našega Zagorca in Šumadinca, saj smo po tolikih letih vendarle v naši Narodni stranki dosegli skupen dom sloge in razumevanja naših teženj po edinstvu, svobodi in izpolnitvi naše naloge v družbi ostalih evropskih držav in narodov.
Kakor so nas pred stoletji pozivali kresovi na naših planinah in gričih, naj se združimo in odbijemo turške vpade, tako naj bodo sedaj v moderni dobi občni zbori naših krajevnih organizacij glasen poziv, da se združimo v goste in nepremagljive vrste, ki naj ne odbijajo le napadov s strani JRKD stranke, temveč naj tudi aktivno preidejo v napad in zrušijo že itak slabotno trdnjavo ter vsenarodno osovražene stranke, ki bi se smela pravičnejše imenovati: Družba za eksploatacijo naroda in države.
Zato, Poljanci, pridite vsi na naše občne zbore, da se boste lahko še pred občnim zborom vpisali v članske vrste in tako ustanovili močne organizacije naše Narodne stranke v vseh občinah. Bodite vedno pripravljeni, da se zavzamete za sv.oje in strankine pravice povsod, vedno in brez strahu. V borbo za svobodo, pravico in enakopravnost vseh sinov Jugoslavije! — Matej Miklavčič.
ima javnost pravico svoje popolne kontrole nad svojimi darovi. Pripomnimo naj le, da so se prizadeti poplavljenci, ki so bili očitno zapostavljanj in oškodovani, pritožili že ponovno na vse pristojne čini-telje v Ljubljano in Beograd, toda zaenkrat še niso prejeli nobenega odgovora. Tudi ministrski predsednik g. Uzunovič je bil o tem brzojavno obveščen, pismeno prošnjo pa je poslalo prizadeto in obupano prebivalstvo celo na
Na vsak način je potrebno, da izvedejo pristojni čini-telji temeljito preiskavo na kraju samem in v navzočnosti vseh pritožnikov, to pa čim prej. Občinski odbor občine Videm-Doprepolje je preteklo nedeljo soglasno sklenil zahtevati predložitev vseh teh po-plavljenskih in podporniških računov.
LUCOVA V PREKMURJU.
STRUGE NA DOLENJSKEM.
Kakor je znano vsej jugoslovanski javnosti, je lansko jesen ob koncu septembra in v začetku oktobra povodenj uničila v Strugah prav vse poljske pridelke, mnogo stanovanjskih in gospodarskih poslopij pa je podrla ali močno poškodovala. Vsa država je takrat tekmovala v plemeniti borbi, kdo bo več daroval za poplavljence in res se je nabrala zelo visoka vsota, ki je segala v stotisoče. Poleg denarja se je nabralo tudi mnogo živil in obleke ter drugih potrebščin. Toda od teh darov so žal pravi in najbolj prizadeti poplavljenci dobili bore malo in morajo še danes trpeti občutno lakoto in pomanjkanje. Razdelitev daril je bila poverjena posebnemu odboru, ki jih je delil tako, da so najbolj prizadeti in najbolj oškodovani prejeli najmanj. Isto je s popravljanjem poškodovanih stanovanj in poslopij. Vse to se dela po nekem čudnem ključu, ki ni v skladu z dejanskim stanjem oškodovanja in in pomoči potrebnih. Strankarstvo v takih primerih ni niti najmanj na mestu. To gre na škodo največjih revežev-poplavljencev in pa države, ki je določila samo za obnovo stanovanj v Strugah lep znesek
250.000	Din. Zato vsa prizadeta javnost odločno zahteva, da se
 ...............................   predlože	na javen vpogled vsi to-
tfcTzboVov dobro premišljajo, ko-'zadevni računi in obračuni, ker
Kakor je že znano, smo imeli 10. junija v Gornjih Petrovcih lepo uspel shod Jugoslovanske narodne stranke ob zelo lepi udeležbi prebivalstva, ki pa bi bila še mnogo lepša, če bi se naši nasprotniki ne posluževali tako nesramne pro-tiagitacije. Kljub tem nedostojnim nasprotniškim metodam pa se je ljudstvo že spametovalo in zaved-
lo,	kdo v resnici dela zanj in kdo le lenari v političnem življenju v lastno zadovoljstvo in korist. Ljudstvo je vsa izvajanja govornikov spremljalo z živahnim odobravanjem, ploskanjem in navdušenimi »Ziveli«-klici. Da, taki narodni predstavniki so nam potrebni, ki se zavzemajo nesebično in nad vse požrtvovalno za kmečki in delavski stan in ki se neomajno bore proti vsem sedanjim težko-čam. Razmere so pri nas res že obupne. Kmečki pridelki so brez cene in brez kupca, vse ostale življenjske potrebščine, predvsem pa industrijski izdelki, so pa še vedno silno drage.
Vprašujemo gospode od JRKD, ki so že tri leta na vladnem krmilu naše države, ali še pomnijo, kaj vse so nam obetali pred tremi leti in kaj vse so nam napravili: namesto sreče, zadovoljstva in blagostanja, namesto obetanega zakona proti korupciji, tajnih volitev, svobode tiska in drugih lepih stvari smo pa dobili na pleča nova velikanska bremena javnih dajatev in politične brezpravnosti. Seveda je bilo tem gospodom obljubiti in obljube izpolniti preveč. Zato pa tudi hodijo njihove organizacije v vseh naših krajih rakovo pot. Nič več se vas ne bojimo, ker vas dobro poznamo, vas in vaše podložnike ter vašo nemoč. Moteli ste motiti naš shod in ste hodili okrog zborovalcev, kakor maček okrog vrele kaše, besede si pa le niste upali spregovoriti. Proti naši Narodni stranki in našim govornikom se je obširno razsipala tudi Benkova »Murska Krajina«, pa bi bolje storila, da se tega ni lotila, ker si je sedaj odbila še one redke pristaše, ki so dotlej še oklevali pri osamljencih okfog JRKD in »Murske Krajine«. Zavedni Prekmurci pa smo sklenili: Vsi pod zastavo Jugoslovanske narodne stranke! — Kš.
tem manj plačevati razne dajatve, davke itd., da ne omenjam prodaje kmetijskih produktov, kar je vsakomur že dobro znano. — Davki razmeroma vedno večji, pridelke prodajaš na pol zastonj, da niso kriti niti stroški pridelovanja, slabe letine, vremenske neprilike, toča, dež, suša, uničujejo že nekaj let. Je umevno, da ni mogoče plačati v pravem času predpisanih ogromnih davkov, pa ti pride rubež in proda se, kar se le da. Odžene ti kravo in svinjo iz hleva, proda za vsako ceno, samo da so kriti stroški, a kljub temu ostane tvoj predpisani davek neporavnan. Polna hiša otrok nima niti za dan živil, prosijo za kruh, mleko itd. — edino upanje je šlo — nimaš več krave in kaj jim hočeš dati, da nasitiš lačne želodčke ubogih otrok? Srce se trga človeku, ko to premišljuje.
Res je, da daje banska uprava malenkostno podporo in to v živilih in na javna dela. Da omenim naš slučaj: Bivša občina Stoperce je dodeljena k občini Rogatec, ki je celih 8 in pol km oddaljena. Od banske uprave je dobila občina Rogatec koruzo za siromašne sloje pod pogojem, da jih odslužijo s kulukom. Pri nas je bilo tako srečnih okrog 20 družin. Na družino se je dajalo po 20 kg koruze za dan kuluka in to takole: Prvi dan je siromak dobil 10 kg naprej, drugi dan je odslužil kuluk in tretji dan je zopet romal v 8 in pol km oddaljeno občino po ostalih 10 kg koruze. Zamudil je torej skoraj cele 3 dni, preden je dobil 20 kg koruze, več je pa ni prišlo na družino. To koruzo so dobili samo tisti, ki so zares revni, a še zmožni
kuluk odslužiti. Bolj revni, ki pa niso več zmožni za delo, niso do-^ bili nič! To je težko prislužena podpora.
Trpimo pomanjkanje, toda vse to še ni nič v primeri z drugimi krivicami. Že precej časa je od tega, ko smo težko prenašali očitke in žalitve, kakor n. pr. »Win-discher Hund«, s strani gotovih ljudi itd., in baš ti ljudje se danes proglašajo za najbolj zavedne Jugoslovane, a kljub temu doma vedno nemškutarijo in prav ti so zmožni, da te denuncirajo, da si proti državi itd. Pa prideš pred oblast in ne uideš kazni, čeprav dokazuješ, da si povsem nedolžen in da se nisi niti najmanj pregrešil. To se je dogajalo in se še dogaja. Lahko bi navedel več konkretnih primerov. Kdaj vendar pride pravica na dan?
Upam, da ne bo več dolgo, kajti- so že tu ljudje, ki res čutijo in se zavedajo, kaj nas tare; to smo slišali iz govorov dne 29. junija t. 1., ko smo imeli shod Jugoslovanske narodne stranke. Veliko se je zbralo ljudi, ki so z veseljem poslušali iskrene besede poslanca g. dr. Kešeljeviča in g. dr. Potokarja. Dal Bog veliko uspeha programu Jugoslovanske narodne stranke in njenim neumornim sodelavcem, kajti to bi bila edina rešitev iz tega neznosnega položaja.
Želimo, da bi nas zopet kmalu obiskali.
Mi smo trdni, odločni, udani in zvesti našemu ljubljenemu vladarju, za katerega smo vsak čas pripravljeni boriti in žrtvovati se. Z zaupanjem v njegovo modrost in izkušenost tudi gledamo z novimi upi v bodočnost.
Iz stranke
STOPERCE PRI MAJŠPERGU.
Dolgo časa smo' spali — toda ne — bili smo budni bolj, kakor kdaj poprej, in takorekoč z zavezanimi rokami in jeziki čakali dneva, ko bomo lahko s podvojenimi močmi sodelovali za zboljšanje težkega kmečko - gospodarskega položaja, kajti ogrožen je obstanek kmeta, ki je v pravem pomenu besede temelj države.
Stojimo ob robu propada, ljudstvo je vsestransko izčrpano, ker ni v stanu samo sebe preživljati,
VSEM NAŠIM ORGANIZATORJEM IN ZAUPNIKOM!
Glede vseh potrebnih tiskovin in informacij glede stranke in organizacije se obračajte direktno na tajništvo Jugoslovanske narodne stranke v Ljubljani, ki je že Izdalo tiskovine, članske pristopnice, zapisnike ustanovnih občnih zborov itd. Vsa pisma naslavljajte na: Tajništvo Jugoslovanske narodne stranke, Ljubljana, Dalmatinova ulica 11, poštni predal 115.
V	vsaki občini je treba organizirati krajevni odbor Jugoslovanske narodne stranke. Organizirati morejo to odbore samo oni, ki so za to pooblaščeni od akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke za dravsko banovino v Ljubljani in ki so dobili od akcijskega odbora posebna pismena pooblatila, da smejo vršiti organiziranje v onem okraju, v katerem leži dotična občina, v kateri se želi ustanoviti krajevna organizacija naše stranke.
Najprej se vpisujejo v posebne nabiralne pole člani. Na tej nabiralni poli ali pa tudi na pristopnicah za posameznike naj se napiše naslednje besedilo: »Podpisani se priglašam(o) za člana(e) Jugoslovanske narodne stranke in izjavljam^), da bom (o) v svojem političnem delu vedno vztrajal(i) na njenem programu in statutu«. Nato sledi točen kraj, občina, okraj, pošta in datum, spodaj pa pod-pis(i) s točnim imenom in priimkom vsakega priglašenca, njegov poklic, točen naslov in poleg še lastnoročen podpis.
Ko se je vpisala vsaj desetina
ki je sestavljen iz upravnega in nadzornega odbora.
Tako konferenco ali sestanek oziroma ustanovni občni zbor krajevne organizacije se mora prijaviti okrajnemu glavarstvu z naslednjo vlogo:
»Sreskemu načelstvu v «
Čast mi je obvestiti sresko načelstvo, da bom imel dne .............
ob uri v	(tožen kraj)
konferenco članov Jugoslovanske narodne stranke v gostilni	z	naslednjim	dnev-
nim redom:
1. Razlaganje programa Jugoslovanske narodne stranke in
2. Volitev krajevnega odbora.
(datum)	1934.
Sklicatelj:
(podpis in točen naslov) .......
Tako sestavljeno in točno izpolnjeno prijavo je treba kolekovati s kolekom za 5 Din in jo poslati okrajnemu glavarstvu. Po § 32. zakona o društvih, zborovanjih in dogovorih nam kot priznani stranki ni treba prositi za dovoljenje oblasti za konference in sestanke v zaprtih prostorih, temveč nam je treba te konference le prijaviti oblastem. Te prijave pa se morajo vložiti vsaj 24 ur pred pričetkom konference ali shoda, oblast pa je dolžna izdati pismeno potrdilo o vloženi prijavi.
Sklicatelj otvori konferenco ali ob določeni uri brez ozira na to, ali je okrajno glavarstvo poslalo tja kakega svojega uradnika ali ne.
Ko se izvolijo predsednik in tajnik konference ter dva overovate-lja zapisnika in ko se razloži program stranke, se prično volitve uprave, in sicer:
a) Upravnega odbora, ki ga se-
vseh volilcev, vpisanih v volilne sta vi jajo: 1, predsednik, 2. eden ali spiske dotične občine, skliče po- j več podpredsednikov, 3. tajnik, 4. oblaščenec akcijskega odbora kon- 1 blagajnik in 5. pet do 15 odborni-ferenco ali sestanek vpisanih čla- kov iyipram krajevnim razmeram, nov, na katerem si člani izvolijo Odbortiikom se lahko izvolijo tur izmed sebe svoj krajevni odbor, di namestniki.
• / r",
<f b) Nadzornega odbora, ki ga sestavljajo: 1. predsednik in 2. dva člana. Poleg tega se izvolijo še trije namestniki.
Končno se izvolijo še delegati za okrajni občni zbor in sicer prihaja na vsakih 100 vpisanih članov po en delegat. Vsakemu delegatu se izvoli tudi namestnik.
O izvolitvi krajevnega odbora je treba nemudoma obvestiti tudi akcijski odbor Jugoslovanske narodne stranke za dravsko banovino v Ljubljani, Dalmatinova ulica
11,	poštni predal št. 115, kateremu
naj se obenem tudi pošlje prepis zapisnika iz ustanovnega občnega zbora oziroma s shoda, na katerem je bil odbor izvoljen.
Če naši člani žele prirediti zbor na prostem, mora sklicatelj prositi za dovoljenje okrajno glavarstvo (sresko načelstvo) in koleko-vati svojo vlogo s 25 Din (5 Din za vlogo in 20 Din za rešitev). To vlogo je vložiti vsaj tri dni pred shodom.
Odborovih sej krajevnih organizacij ni treba prijavljati oblastem.
Dogodki po svetu
Francija in Anglija sta se zopet tesno zbližali, kar je v prvi vrsti zasluga francoskega zunanjega ministra Barthouja, ki je obiskal London in si zagotovil angleško podporo glede vseh zunanjepolitičnih akcij in načrtov, zlasti pa glede sklenitve vzhodno - evropskega pakta v locarnskem duhu. Barthou bo skušal za to pridobiti neposredno tudi Mussolinija, potom Anglije pa Nemčijo in Poljsko, ki imajo pač svoje tehtne pomisleke z ozirom na svojo, povsem drugam usmerjeno evropsko politiko.
Velepomembno spremembo vlade je doživela v sredo Avstrija. Zvezni kancler dr. Dollfuss je izvedel popolnoma nepričakovano širno rekonstrukcijo svoje vlade in je prevzel v lastne roke poleg kancelarstva tudi vsa važnejša ministrstva, predvsem zunanje, kmetijsko ter ministrstvo za gozdarstvo, varnost in državno obrambo. Podkancelar je voditelj heimwehrovcev knez Starhem-berg, generalni komisar za zatira-
nje državi nevarnih pokretov pa minister major IFe.y. Vlada bo pričela najostrejšo borbo proti vsem rušilcem notranjega miru v Avstriji, prav posebno pa proti narodnim socialistom, ki so najagilnejši. čeprav je uvedena za vsak atentat ali lastnika eksplozivnega materijah smrtna kazen, se bombni atentati narodnih socialistov po vsej Avstriji neprestano nadaljujejo. Dr. Dollfuss se bo še ta mesec sestal v Italiji z italijanskim diktatorjem Mussolinijem.
Poljska nacionalistična organizacija, ki je bila najmočnejša in najradikalnejša desničarska bojna organizacije na Poljskem ter je razpolagala s 30.000 uniformiranimi četniki, je bila na odredbo vlade razpuščena. Kakor izgleda, se notranje razmere na Poljskem še ne bodo tako kmalu konsolidirale.
Bolgarska in Rusija stojita v znamenju sporazuma in bo Bolgarska že v kratkem priznala sovjetsko Rusijo. Takoj nato bodo uvedeni normalni odnošaji
Razgled po domovini
—	Nov prometni minister. S
kraljevim ukazom od 10. t. m. je razrešen svoje dolžnosti prometnega ministra general Svetislav Milosavljevič in stavljen na razpoloženje. Za novega prometnega ministra je postavljen inž. Ognje-slav Kuzmanovič, pomočnik prometnega ministra v pokoju in tehnični ravnatelj belgrajske občine.
—	Rudarska gladovna stavka v rudnikih TPD je bila na posredovanje vlade končana s tem, da je podjetje začasno preklicalo znane svoje protidelavske ukrepe. Kako se bo to vprašanje rešilo končno,
sedaj še ni znano. Na vsak način stoji vsa javnost na stališču, da to velepodjetje nikakor ne sme rudarjem ničesar odvzeti, ker so dohodki teh podzemnih trpinov itak daleč pod eksistenčnim minimumom.
—	O volitvah v Kamniški Bistrici piše ljubljanski »Slovenec« sledeče: »V Kamniški Bistrici je pri volitvah, ki so bile 24. junija, ob proglasitvi rezultata nastalo nesoglasje. Po poteku volitev so bili ljudje prepričani o zmagi Koširjeve liste z razliko nad 100 glasov. V tem prepričanju jih je tudi
'malo pred zaključkom utrdil član | komisije, ki je izjavil, da dobi Koširjeva lista 16 odbornikov, Pavlinova pa dva. Zapisnik predstavnika Koširjeve liste je pokazal volilno udeležbo 488 in zmago Koširjeve liste z razliko 126 glasov. Ker se pa ta rezultat ni skladal z onim, ki ga je ugotovil predsednik komisije, je komisija akte zapečatila in za prihodnji dan je bil ob 10. uri sklican v Mekinjah ponovni sestanek volilne komisije, da bo pregledala zapisnike in jih pre-kontrolirala. Na tem ponovnem sestanku predsednik ni mogel dati zapisnikov na vpogled, pač pa so bili ponovno zapečateni in bodo na vpogled upravnemu sodišču v Celju.«
— Občinske volitve v Nevljah.
V	nedeljo so bile občinske volitve v Nevljah. Ta občina je bila osnovana pri ponovni komasaciji in obsega nekdanjo manjšo občino Nevlje, ki je bila v jeseni priključena občini Kamniški okolici, potem vso bivšo občino Podhruško v Tuhinjski dolini razen Srednje vasi, ki spada zdaj v Tuhinj, nekdanjo občino Gozd, kjer so znani smuški tereni, razen Črne, Potoka in Kališ. K Nevljam je priključena še nekdanja majhna občina Paloviče in Velika Lašina, ki ležita na gričih vzhodno od Kamnika in sta prav prijetni izletniški točki. Občina sicer nima velike davčne podlage, niti industrije ali kakih drugih znatnejših virov dohodkov, ima pa podjetne in požrtvovalne gospodarje, ki bodo v polni meri znali delati za gospodarsko utrditev in vsestranski napredek nove občine. Za občinske volitve sta bi-
li	vloženi dve listi. Na prvi je bil nosilec bivši oblastni poslanec g. Ferdinand Novak, na drugi pa g. Franc Hočevar (JNS). Kakor za volitve v Kamniški Bistrici, tako je tudi za volitve v Nevljah vladalo veliko zanimanje. Že volilna udeležba kaže, da je bilo zanimanje res veliko. Od 524 volilcev jih je volilo 405, to je skoro 80 odstot-je prejela 338 glasov, lista JNS g. kov. Lista g. Ferdinanda Novaka Franca Hočevarja pa 67 glasov. Volitve so se izvršile v vzornem redu brez vsakega najmanjšega incidenta ali ugovora. Predsednik volivnega odbora je bil sodnik g. Grum iz Kamnika. Novakova lista bo imela v občinskem odboru 17 zastopnikov, Hočevarjeva pa 1.
— Občinske volitve v Šmarjeti na Dolenjskem, ki se se vršile preteklo nedeljo, so izpadle tako-le:
Slepci z zdravimi očmi
bi bili, če bi ne imeli v sedanjih važnih dneh svojega glasila, svoje »EDINOSTI".
Da pa bo mogla »EDINOST" redno izhajati, nemudoma poravnajte naročnino, ker je izhajanje lista odvisno izključno ie od nje.
Ne odlašajte in pošljite takoj dolžno, kakor tudi naročnino v naprej na: »EDINOST", glasilo Jugoslovanske narodne stranke, Ljubljana, Čekovni račun štev. 12.042!
Volivnih upravičencev je bilo 846, volilo jih je 668. Na volišču v Šmarjeti je dobila Oberčova lista 170 glasov, Poljančeva (JNS) pa 160 glasov; na volišču Bela cerkev: Oberčova lista 177, Poljančeva 161 glasov. Skupaj je dobila Oberčova lista 347 glasov, Poljančeva (JNS) pa 321 glasov. Potemtakem dobi Oberčova lista 20 odbornikov, Poljančeva pa 4 odbornike.
— Občinske volitve na Dobrovi pri Ljubljani. Pri ponovnih občinskih volitvah na Dobrovi dne 8. julija 1934 je dobila lista Černe 15 odbornikov, lista Vrhovca (JNS) 3 odbornike.
— Narodna banka je znižala obrestno mero za eskont na 6Vb%, za lombard pa na 7V2 %. S tem se je znižala tudi zakonita obrestna mera pri ostalih denarnih zavodih v državi od 11V2 % na 11%.
— Umrl je v Ljubljani znani obrtniški organizator in bivši ključavničarski mojster g. Josip Rebek st., v svojem 78. letu starosti. N. v m. p.!
— Tri žrtve Save. Pred dnevi je utonil v Savi pri Mednem absolvent trgovske akademije Tone Kranjc, sin uglednega veleposestnika v Grahovem na Notranjskem. Njegovo truplo so našli šele čez nekaj dni. V torek pa je utonil pod kranjskim mostom v Savi 271etni skladiščnik Majdičeve elektrarne v Kranju Leo Kovačič iz Stražišča.
V	vodi ga je zadela srčna kap. Pokojnik je bil znan športnik. Iste-
ga dne pa je zahtevala Sava še drugo žrtev v osebi 171etnega dijaka Karla Smerkolja iz Šiške pri Ljubljani.
—	Najstarejši Jugoslovan, 119-letni kmet Peter Glišič v Mačvi, je umrl te dni. Pokojnik je bil živa kronika srbske zgodovine in je vedel iz vsega stoletja svojega življenja marsikaj povedati.
—	Potrditev sodbe. Pred malim senatom v Ljubljani se je 16. maja letos vršila senzacijonalna obravnava proti več osebam, ki so bile obtožene, da so spravile v promet ponarejene jurje. V Zagro-bu so glavni obtoženci skušali spraviti v promet do 78 falzifika-tov, a so bili pri tem poslu zasačeni. Afera je svoječasno vzbudila veliko senzacijo. Obsojeni so bili pred ljubljanskim sodiščem: Basi-lisco Armido, trgovec iz Trsta na 3 leta robije in 1000 Din denarne kazni ali 10 dni robije. Besednjak Albert, trgovski potnik iz Trsta na 3 leta robije in 1000 Din denarne kazni ali 10 dni robije. Golebi-owski Roman, trgovec v Ljubljani, na 2 leti in pol robije ter na 1000 Din denarne kazni ali 10 dni robije ter Baraga Ludvik na 8 mesecev strogega zapora ter na
10.000	Din denarne kazni ali 100 dni nadaljnega strogega zapora. Vsi pa v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Obtoženci so proti sodbi prijavili revizijo in priziv, državni tožilec pa priziv zaradi prenizke kazni. Stol sedmori-ce pa je potrdil v polnem obsegu prvo sodbo.
VVT’'
n
Vti v članske vrste
opozicijske
Jugoslovanske narodne stranke I
Jladivoj Peterlin-Petruška:
K matuški Rusiji
20
»Ali bi ne bilo bolje, da ostaneš tu pri nas? Bi ee že dobilo kako delo tudi zate. Sicer pa, kakor hočeš. Mlad ei še. Pa srečno pot!«
V	Baru mi pri vojvodi imenitno postrežejo. Večerjam ž njim skupaj. pTi čaju mu moram pripovedovati o življenju doma na Kranjskem in potem pri vojakih in prav od srca se smeje, ko mu pravjun o svojih študentovskih dogodivščinah in o četovanju na otoku Mamuli in v Kotoru.
Posteljejo mi prav po vojvodsko. Toda spati ne morem. Razne misli mi brodijo po glavi. Kam me pelje "jutri pot? Kakšno bo moje nadaljnje življenje?
Kaj šeJ Še mari mi ni vsega tega. Le domišljija deluje in ml riše pred duševnimi očmi naijkrasnejše pokrajine in najboljša (bitja, ki komaj čakajo, da me sprejmejo z odprtimi rokami.
Šele proti jutra zaspim. .
Zbude me okrog devete ure, češ, parnik prihaja.
Po zavtraku stopim k vojvodi po slovo. Izroči mi priporočilno pismo za črnogorskega poslanika v Carigradu in vozni listek do Brindizija.
Na parnik grem brez spremstva. Tam zalezem v samoten kot in komaj čakam, da odrine parnik od obale in ko se to zgodi, ee prekrižam in globoko oddahnem.
7. V Carigrad.
Parnik dela z vso paro, stroji se urno vrte in od sunkovitega delovanja njihovih batov se njegovo ogromno telo mrzlično trese.
Vedno več in več morske gladine je med njim in pbalo, ki leze nekako sama vase. Sprednje gričevje se bolj in bolj niža in zliva, izza njega pa se vzdigujejo višje in višje še neznane gore. Nekaj časa ostane vse po starem, nato pa se godi visokim planinam isto, kakor poprej gričevju: nižajo se in nižajo in nazadnje utonejo v morju. In kamorkoli se ozreš, vidiš samo morje in nebo, nebo in morje.
Parnik jo reže skoraj naravnost proti jugu. Razun mornarjev je na njem samo še pet ljudi: jaz in še drugi štirje mladi Črnogorci, ki se odpravljajo v Ameriko za kruhom. Spredaj na krovu sede na, svojih kovčegih in strme v daljavo. Včasih spregovori kdo kakšno besedo, drugi se za trenutek vzdramijo, ga začudeno pogledajo, a se kmalu zopet zatope v svoje misli.
Jugozapadni veter, ki piše že od jutra sem, postaja vedno močnejši ip sunkovitejši, cefra, italijansko zastavo v krmi in žvižga v vrvevju jamborov.
Morje postaja nemirno, pozeleni in se ozaljša z belo perjanico pene. Ladja dolgo kljubuje navalu, valov in jih ponosna reže s svojim jeklenim nosom. Na-,enkrat jo pa spravi iz ravnotežja zahrbtni napad od strani, opoteče se in obupno zaziblje. Začel se je ples.
Postalo mi je slabo. Naslonim pe na ograjo in zamižim. Veter mi tuli in morje buči v ušesa.
»Kaj pa. si mislim, če ni to-le kazen božja za tvoje lumparije? Na primer za tisto, ki si jo naredil pred leti na parniku »Ika«, ko si se peljal iz Senja na Reko.«
Tedaj sem bil v peti šoli v Novem mestu. Pa sem jo mahnil o svetem Petru in Pavlu peš na Plitvička jezera od tam pa v Liko in čez Velebit v Senj. Par krajcarjev sem še imel v žepu. Kupim vozni listek do Novega. Malo pred Novim pa se naslonim ravno tako, kakor zdaj-le na ograjo »Ike« in hlinim morsko bolezen. »Ika« se ustavi v pristanu, ljudje gredo gor in dol, jaz pa se ne premaknem od ograje.
Parnik zapiska in nadaljuje svojo pot, jaz pa slonim in slonim. Z rokami zakrivam obraz, a skozi prste opazujem, kaj se godi okoli mene. Ljudem se začnem smiliti. Nekdo mi ponudi košček limone:
-	Na, zavžij, ti bo dobro delo! —
In tako sem se pripeljal na Reko s karto do Novega. In tako hudo mi je bilo, da me je moral neki možki prijeti pod pazduho in odpeljati na suho. Za vozni listek seveda takega reveža niti vprašali niso .. • »No, vidiš, — kregam samega sebe, — tedaj si hlinil morsko bolezen, zdaj jo pa imaš v resnici. PraV se ti godi, čisto prav!«
Solnce se je skrilo. Veter tuli, morje buči, parnik pa pleše po vodi kakor vrtavka pred svojim padcem po mizi. Valovi pljuskajo že na krov in mornarji skačejo po njem in pritrjujejo z vrvmi razne premičljivo predmete, da jih ne odplavi voda.
Dalje prihodnjič.
lndaja: Konorctj i Frheasti r Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Radivoj Peterlin-Petruška v Ljubljani, Gosposvetska e. št. 13. — Tiska tiskarna »Slovesuja«
v Ljubljani — predstavnik A. Kolman. Masarykova 14/IV.