u-razem Gorshe. 1116 E. 72nd St. Cleveland, Ohio. Z-23 AVGUST 12 P Klara 13 T ICasijan 14 S Evzebij S 15 Č Vnebovzetje '16 P Sv. Rok 3 17 S Hijacint_ 18 N 14. pobink. 19 P Ludovik 20 T Bernard 21 S Ivana Franč. 22 Č Timotij amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI I N URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V - CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V * ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 157. CHICAGO, ILL., SREDA, 14. AVGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST 14, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. V ••• Velika afera iz malega incidenta Italija očividno skuša najti povod, da lahko s silo nastopi proti Grčiji. — Iz malega obmejnega incidenta utegnejo priti dalekosežne posledice. Rim, Italija. — Pred nekaj dnevi, natančni datum ni na-značen, se je pripetil na grško- albanski meji na Balkanu neki incident, ki bi se drugače smatral manjšega in brezpomembnega značaja, katerega pa je Italija postavila nekako pod drobnogled, cla se vidi v ogromni meri večji in važnejši in, ki grozi, da utegne imeti še dalekosežne posledice. Dogodek se vzame lahko kot navaden umor, četudi se je morebiti izvršil iz političnih ozirov. Pred nekaj dnevi so namreč našli v Albaniji, blizu grške meje, obglavljeno moško truplo; identifikacija je dognala, da je bil to albanski iredentist Daut Hoggia. Italijanska časopisna agencija, ki je v nedeljo poročala o dogodku, povdarja, da je bil ta mož umorjen od Grkov iz maščevalnosti, in sicer zato, ker je propagiral, da ima Grška odstopiti Albaniji takozvano Janina ozemlje, češ, da na tem ozemlju prebivajo Albanci. Ker pa je Albanija pod italijanskim protektoratom, se čuti od tega incidenta Italija direktno prizadeta in njeno časopisje in govorniki so napravili iz njega veliko zadevo, Zdi pa se, da ima krik vsled tega dogodka dalekosežnejši pomen in ni samo izraz ogorčenja nad zločinom. Sklepa se, da je v incidentu našla Italija povod, da bo lahko stavila na Grčijo svoje zahteve po odstopitvi omenjenega ozemlja Albaniji. Na ta način bi obmejne grške utrdbe prišle Italiji v roke in tako bi Grčija ne bila sposobna za obrambo, ako bi Italija hotela od nje še več. Kakor se zdi, je cilj Italije ta, da dobi Grčijo tako pod sv<)jo kontrolo, da bi se ta ne upala, nuditi nikake pomoči Angliji, ali pa dovoliti angleškim podmornikom, uporabo njenih pristaniščih za svoja oporišča. Grški Krogi trdijo, da je napravil italij. tisk iz incidenta brez povoda tako veliko afero, češ da je bil Hoggia umorjen od Albancev samih; morilci so nato pob.egnili na Grško, kjer so bili aretirani in italijanske oblasti obveščene. Namesto pa, da bi Italija poslala Grčija potrebno papirje, da se ji morilci lahko izroče, so zdaj izbruhnile grožnje v njenem časopisju. Anglij ija ne popusti v svoji blokadi •i London, Anglija. — Prizadevanje raznih tujezemskih, zlasti ameriških krogov, naj bi Anglija-dovolila dovoz živil v Evropo in s tem preprečila stradanje tamkaj, bo ostalo brez uspeha. Tako se je v ponedeljek izrazil neki vplivni govornik. Stališče Anglije namreč je, da je Nemčije same dolžnost, da preživlja kraje, ki jih je zasedla. Apel, naj bi se dovažala a-meriška živila v Evropo, se je, kakor že poročano,izrazil najprej od bivšega ameriškega poslanika v Belgiji, J. Cu-dahy, nato pa se je ponovil še od drugih osebnosti, med njimi bivši preds. Hooverja. Angleži pravijo, da bi do-yolitev uvoza živil v Evropo vojno le podaljševala. Omogočila bi namreč nazijem, da bi lahko celo zalogo živeža, ki jo imajo, poraJbili le za Nemčijo, dočim bi zasedene kraje prehranjevala Amerika. Sicer pa, p r a v i j o, se Nemčija 'baha, da ima dovolj ži vilskih zalog; ako je to resnica, ji ne bo delalo nobenih težav,ako preživlja vse zasedene kraje. Ako bodo torej ti kraji stradali, bo to krivda nazijov in ne angleške blokade. Tisti krogi pa, ki se s to izjavo ne strinjajo, povdarjajo, da je Anglija nedosledna, češ, ako res verjame temu nazijskemu bahanju, zakaj potem sploh vzdržuje blokado, če ve, da je Nemčija dovolj založena. Še iz drugega vzroka se Anglija upira, da bi dovolila živež v Evropo. Pravi namreč, da bi naziji razna živila, ki jih zdaj potrebujejo za prehrano, potem uporabili lahko v industrijske svrhe. Pri tem navajajo zlasti krompir. -o- MEHIKA JSE BOJI NEMIROV Mexico City, Mehika. — Ta teden, najbrž v četrtek, ima mehiški kongres odločiti, kateri kandidati so zmagali privolitvah, ki so se vršile zadnji mesec. Ta novi kongres, ki se sestane 1. septembra, pa ima nasprotno odločiti, kateri predsedniški kandidat je zlagal, ali Camacho, ali Alma-zan. Ker si obe stranki prisvajate zmago, dbstoja nevarnost, da bo po omenjenem kongresnem proglasu' skušala nasprotna stranka s silo pre-vreči svojo nasprotnico, ter se tudi v resnici razširjajo tozadevne goovrice. Vsled tega nevarnega položaja je dala vlada zastražiti prestolico z močnimi vojaškimi oddelki. V RUSIJI PREPOVEDANO, ZAPUSTITI DELO Moskva, Rusija. — V po sebni vladni odredbi, izdani zadnjo nedeljo, se določa sod na obravnava brez porotnikov za tiste delavce, , ki zapuste delo, ali so odsotni brez dovoljenja. Kazen za tak prestopek je zapor. Doslej sta morala biti pri takih obravnava navzoča po dva porotnika. Odredba ima namen, da odstrani cvire pri industrijski produkciji. Druga odredba, i;>.:.na isti dan, pa predpisuje jsapor najmanj eno leto za vsako manjšo tatvino pri delu. -o- ANGLEŽI IMAJO VELIKE NADE London, Anglija. — V radio govoru, namenjenem Poljakom, je angleški g( spodar-ski minister Dalton v nedeljo povdarjal, da ni več daleč čas, ko bo Anglija lahko pozvala vse evropske narode, ki jih je podjarmil Hitler, naj se dvignejo in "pozdravijo armade iz Anglije, ki bodo pristale na evropskih obalah." Poljakom je zagotovil, da "ura vaše rešitve je 'blizu," in dostavil, da bo prišel trenotek, ko "bomo potopili in uničili vsakega Nemca, kateri bo poskušal napasti naš otyk, in, ko bomo premagali zrak nad Nemčijo." -o- RUSI ZASEDLI DVE POSLANIŠTVI V BERLINU Berlin, Nemčija. — Rusko diplomatsko osobje je zadnjo nedeljo zasedlo in vzelo pod svojo upravo prostore tukajšnjega latvijskega in estonskega poslaništva. Kakor znano, ste bili ti dve baltski državi, kakor tudi Litvenija, priključeni sovjetski uniji. Litvinsko poslaništvo pa se je nasprotno uprlo, da bi zapustilo prostore, in poslanik se "je izrazil, da bo odstopil lokal le, ako mu bo to ukazala nemška vlada. Nazijski aeroplani obnovili napade V ponedeljek se je nad angleško južno obalo pojavilo še večje število aeroplanov kakor dan prej. — Letala bila aktivna tudi preko noči. KRIZEMJVETA — London, Anglija. — Ad-vmiraliteta je zadnjo nedeljo objavila, da je bila neka angleška transportna ladja tor-pedirana na Atlantiku in, dji se je potopila. Na njej je bilo 860 vojakov, od katerih je, kolikor se je moglo ugotoviti, utonilo 120. — Zagreb, Jugoslavija. — Med komunisti in med pristaši Mačkove seljačke stranke je prišlo do spopada v nekem gledališču, ko se je kazal neki ruski film. Policijska oblast je vsled tega v nedeljo izdala odredbo, s katero so ruski filmi v nadalje prepovedani. — Dublin, Irska. — Kakor je v nedeljo objavil irski minister za obrambo, s*e je tekom 10 tednov priglasilo v armado celih 180,000 prostovoljcev. Povdarilo se je, da je zdaj "vsaka milja irske obale pa-trulirana in zastražena." OPREME ZA ARMADO MANJKA Washington, D. C. — Uradniki vojnega departmenta so zadnjo nedeljo priznali, da bi se mogla armada pol milijona mož do popolnosti opremiti šele do meseca maja; prej, pravijo, bi industriji ne bilo mogoče, izvršiti naročil. P r i tem dostavljajo, ako bo Amerika sploh napadena, da ne bo pred majem prišlo do tega. Problem torej nastane, kako opremiti narodno milico, ako bo ta poklicana v enoletno službo, kakor ;i,e to odotbril senat in kar bo bržkone tudi poslanska zbornica sprejela. Kakor se ugotavlja, bo število miličarjev znašalo okrog 325,-000, dočim redna armada šteje 375,000 mož. -o- ORKAN DIVJAL NA VZHODU Georgetown, S.C. — Orkan, ki je dosegel hitrost 75 milj na uro, je divjal zadnjo nedelj ob vzhodni obali. Bil je tako silen, da že dolga desetletja ne pomnijo takega. Prizadeto je bilo zlasti mesto Charleston, v katerem je vihar potr gal vse žice. LAVALA UTEGNEJO ODSTRANITI IZ VLADE St. Gingolph, Francija. — V osobju Petainove vlade se v kratkem pričakujejo izpre-membe in ena oseb, ki utegnejo "zleteli" iz nje, bo Laval sam. Kakor znano, je zdaj Laval nekakšen diktator nad Francijo. Petain namreč, ki v resnici stoji deželi na čelu, je že tako star, da mu je težko opravljati vladne posle, ter ima torej Laval, kot podpredsednik, glavno moč v roki. Da se pričakuje kljub temu njegova odstranitev, se more raz videti iz številnih kritik, ki se izražajo proti njemu. Prvič ga mnogi voditelji obdolžujejo, da skuša kriti razne osebnosti pred bodočo preiskavo o vojni krivdi; drugič mu je nasprot- London, Anglija. — Iz zračnih napadov, ki se dan za dnem obnavljajo n a d angleškim ozemljem, se more sklepati, da se je pričakovana na-zijska ofenziva v polnem obsegu pričela. V nedeljo je, kakor je bilo že včeraj poročano, napadlo angleško južno obalo okrog 400 nemških aeroplanov, v ponedeljek pa se je napad na isto ozemlje še v znatnejši meri ponovil. A tudi v noči med obema dnevoma nazijska zračna sila ni mirovala. Njena letala so preletela preko celega angleškega otoka in se pojavila celo nad severno Irsko, kar se je prvikrat pripetilo. V tem kraju, kakor tudi ob celi zapadni angleški obali, so važna industrijska podjetja, ki jih bodo nemški bombniki očividno skušali spraviti iz obrata. Ako bodo paralizirana njena središča industrije in plovbe, pričakujejo naziji, bo Anglija prisiljena k podaji. Neko berlinsko poročilo trdi, da je angleška obrambna sila na južni strani že zlomljena. Neki tukajšnji list je v ponedeljek popoldne zapisal, da se točasno bije na jugu ena največjih zračnih bitk. Koliko aeroplanov se je v> njej udeležilo, se ni ugotovilo, domneva pa se, da je bila bitka še znatno ljutejša kakor dan prej. Iz Jugo&lavijm Pomemben kulturni dogodek v Škof ji Loki, kjer je na pevskem mladinskem koncertu nastopilo nad 500 mladih pevcev. — Na Hrvatskem ukinili Otroške domove. — Še drugo iz starega kraja. Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na. roče! na tudi fašistična organizacija Ognjeni križ, katero je dal on pred nekaj leti razpustiti, ki pa se je zdaj zelo ojačila, in končno mu baje tudi Nemčija ni posebno naklonjena. Veiik nastop mladine ftkofja Loka. — Škofja Loka je doživela pomemben kulturni dogodek: V šolski telovadnici , ki je urejena tudi kot gledališka dvorana, so nam zbori iz desetih ljudskih šol iz našega okraja, in sicer deške in dekliške iz Škofje Loke, iz Žabnjicdi, JRateč.,Bukovje«},Selc. Gahrka, Poljan, Trate in Trebi ter zbor iz meščanske šole v Skorji Loki priredili ob štirih popoldne odlično uspeli koncert. Občinstva se je nabralo toliko, da je bila dvorana, čeprav največja daleč naokoli, skoraj da premajhna. S tako ogromnim obiskom je naše občinstvo pokazalo, da mu je veliko na tem, kako napreduje in kaj lahko pokaže naša mladina. Naši malčki, ki jih je skupno nastopilo preko 500, so vprav v Vvsakem oziru izpolnili vsa pričakovanja. Koncert se je pričel z nastopom zbora škofjeloške deške ljudske šole. Pesmici "Mi.smo mladi pevci" in "Oj ta vojaški boben" sta prav lepo izzveneli in je takoj prvi nastop otrok žel ogromno odobravanje. Še boljši pa je bil nastop zbora iz Selc. Fantički in de-klfce so »peli tako lepo in vzne-šeno, da jih je bilo res užitek poslušati. Zbor meščanske šole v Škof j i Loki nam je podal svoje pesmi z umetniškim podajanjem. Tudi zbor iz Buko-vice nam je klub svoji številčni šibkosti res dobro in ko-rajžno zapel. Sledil je nastop zbora iz Trebij, ki je s svojim izvajanjem prekosil vse dosedanje ljudskošolske zbore. Nič slabši niso bili Poljanci. Višek koncerta pa je bil dosežen vsekako z nastopom pevskega zbora iz ljudske šole Trata v Poljanski dolini. Po odmoru je sledil še zbor iž Gabrka, ki je tudi prav ljubko zapel1? v Otroške domove, pač pa dajali v oskrbo kmetskim družinam, kar bi bilo bolje ne .samo za otroke same, pač pa tudi za tiste podeželske družine, ki bi otroke vzele v oskrbo. Ugotovljeno je, da se otroci počutijo nenavadno bolj zdrave, če bivajo na kmetih, kakor pa če morajo biti v Otroških domovih. Dokazano je bilo tudi, da teh otrok ne umrje niti en odstotek, če so na deželi, dočim jih umre po otroških domovih okolu pet odstotkov, pa če za nje še tako skrbe. Oddelek za socialno politiko in ljudsko zdravje pri banski upravi v Zagrebu je zdaj sklenil, da 'bo v bodoče nepreskrbljene otroke pošiljal na deželo in jih ne bo več oddajal v Otroške domove, katere s tem ukinja. Kmečka družina, ki bi prevzela takšnega otroka v oskrbo, bo zanj dobila na mesec po 200 dinarjev. Tako bo za obe strani bolje — za otroke in za takšne kmetske družine, ki jih bodo redile. Pod vozom Pod voz je prišel Martin Topolnik, 60 letni posestnik iz Spodnjega Kocjana. Ušle so mu krave z vozom in ko jih je hotel ustaviti, so ga potegnile pod voz, da je dobil zelo hude notranje poškodbe. -o-— Dvojna nezgoda Dvojna nezgoda je zadela 7 letno Zvonko Filipič, hčerko elektromonterja iz Kropja. Doma se je oparila in ko jo je mati na kolesu peljala v Ljutomer, sta se obe prevrnili, pri čemer si je deklica zlomila nogo. -o- Italija zaseda angleško Somalijo Njene čete oddaljene 60 milj od pristanišča Berbera. glija ne namerava resno braniti te kolonije. An- Rim, Italija. Italijansko ški viri sami so podali to izjavo. Pravijo namreč, da Somalija ni toliko vredna, da bi se odločnejše bojevali za njo. Nasprotno pa trdijo, bo z ofenzivo porabila Italija velike množine, gasolina in muni-cije ter bo le zapravljala svoje sile. Resnejše se ji bodo An gleži ustavljali le v zraku, od koder ji upajo zadati velike izgube. Italija trdi, da' z izgubo Somalije bo Anglija izgubila "zadnja vrata" do sueškega prekopa. Angleški viri to trditev omalovažujejo, češ, da je Anglija tako močno zasidrana pri Suezu, da ji nobena izgu resno braniti Somalije. Angle- ba na jugu ne bo škodovala. vrhovno poveljstvo poroča, da fašistične čete z uspehom prodirajo v angleško Somalijo. Ofenzivo proti tej angleški koloniji, ki leži v vzhodni Afriki, je Italija pričela v sredi zadnjega tedna, kakor je bilo že poročano. « Glavni cilj italijanskih napadalnih čet je obrežno mesto Bei-bera, ki je tudi važno pristanišče za angleško plovbo. Oddaljene so od, nje'ga le še 60 milj. Uspešno napredovanje italijanskih sil se razlaga s tem, da Anglija sploh ne namerava Strela Ko je nad Dravskim poljem divjala nevihta, je strela uda-Za Gabrkom pa je |rila v poslopje v Dražni vasi pri Cirkovcih in ga zažgala. Ker je bilo ponoči, je bil požar viden daleč po Dravskem polju. -o- Tovarno bodo povečali Tekstilna tovarna "Vuna-tex" v Majšperku, ki je last tamošnje tovarne strojii, bo znatno povečala svojo kapaciteto. Začeli so graditi nov tovarniški objekt za tkalnico. — Vunatex izdeluje sukno. -o- Beg nevarnega jetnika V zaporih mariborske jet-nišnice je bil zaprt nevaren orijatelj tujih koles Karel Rober, katerega je jetniški oaznik zaradi bolezni nekajkrat na teden vodil v bolnico, kjer so ga zdravili. Nekega dne pa jetnik nenadno skoči ■ikozi okno bolnice in pobegne neznano kam. — To je že drugič, da je Rober pobegnil iz zaporov. ŠIRITE AMER. SLOVENCA* nastopil lahko rečemo najbolj' naštudirani in v glasovanem oziru zelo popolni zbor iz dekliške ljudske šole v Škofji Loki. Žabniški zbor nam je lepo zapel nekaj narodnih, nazadnje pa so nastopili pevci iz Reteč. Zbor je za tako majhno šolo res številen in tudi dobro izšolan ter se lahko postavi vštric onemu s Trate. Za zaključek nam je vseh 500 pevcev hkrati zapelo "Gorenjsko narodno," ki je izve-nela v mogočnih akordih. Na splošno lahko brez skrbi trdimo, da je koncert prav dobro uspel. Videli smo, kaj vsega so zmožni naši otroci. Vse priznanje tudi učiteljstvu. Vsi, ki so koncert poslušali, so odšli zadovoljni. -o- Otroci na kmete, namesto > v Otroške domove Ljubljana. —Zagrebške ba-novinske oblasti so si že nekaj časa prizadevale na tem, da bi se otroci več ne pošiljali Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 14. avgusta 1940 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. t Ustanovljen leta 189J, ' Ishaja vsak dan razun nedelj, pone-ft&jkoy in dnevov po praznikih, Izdaja in tiska'! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina] -$5.00 . 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_______$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta__________ J75 The first and the Oldest Slovene z Newspaper in America ^ Established 1891 Issued daily, except Sunday, Mo*' day and the day after holiday«, Published by J EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year______ For half a year__ For three months____ _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Posamezna številka Chicago, Canada and Europe: For one year________$6.00 For half a year_____3.00 For three months ____1.75 preganjali že dolgo ni več, njihove kosti so že davno strohnele. Tako bo tudi v bodoče. Preizkušena načela krščanstva bodo ostala še vedno kot kažipota človeštvu in kot zanesljiva podlaga pravičnemu življenju in vsaki pravični uredbi na svetu. Kdor jih bo zametaval, bo zametaval lastno srečo in srečo svoje domovine. Tako je bilo v preteklosti, tako zdaj in tako bo vedno. Zato na podlagi preizkušenj lahko zapišemo: Katoliško cerkev mogoče čakajo huda preganjanja v Evropi, vsled novih idej, toda uničili je ne bodo tudi nobeni sedanji ne bodoči diktatorji, ker noben diktator doslej še ni zrastel tako visoko, da bi klatil zvezde z neba in jih tudi ne bo, ker tudi nad diktatorji je še Nekdo višji . . . 3*c' Single copy , 3c Dopisi važnega pomena £a hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo V«aj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. —> Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office M Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Katoličani in fašizmi Krščanska Evropa se nahaja v veliki duhovni krizi. Liberalizem, ki je vladal Evropi zadnjih sto let, je pustil za seboj precej otrok, ki so nastali iz miselnosti liberalizma. So to nekaki popačenci, ki so se znašli v tokovih novih miselnosti. So to nekaki nestvori, o katerih bi lahko rekli, da so pol tiča, pol miša. Drži se jih tu' in tam še po eni strani liberalizem, na drugi pa Marksovi nauki, ali novodobni nauki prežeti s skrajnim nacionalizmom, kot sta na primer fašizem in nazizem. Vsi ti popačenci, ki si nadevajo znake kot kljukasti križ, kladivo in srp, ter povezan snop, itd., so idejno sicer vsak na svojih potih, ker pač njihove dežele imajo različne potrebe in zahteve, toda v marsičem korakajo skupaj. V tako imenovanem totalitarizmu so edini namreč, da je vsa oblast v rokah države in da se mora tej vse pokoriti, če ne, nima obstoja v mejah njihovega upliva in oblasti. Totalitarizem nazizma in fašizma, kakor tudi komunizma je v tem, da je država vse in da poleg državne oblasti v. deželi ni inštance kakoršnekoli. Baš tu prihajajo te radikalne miselnosti v nasprotja z načeli krščanstva, ki uči, da prihaja vsa oblast od Boga kot Stvarnika in da gotova načela, ki jih je postavil in določil Bog, so nepremakljiva, do katerih človek nima pravice, da bi jih po svoji volji spreminjal. Nazizem je najbolj skrajen in se v svoji naduti nastrpnosti najmanj razlikuje od komunizma v taktiki proti "Vsaki religiji, posebno še proti katoliški cerkvi, ki je organizirana duhovna sila in ima velik upliv v občestvu svojih vernikov. Kako bo potekalo življenje v odnošajih med totalitarnimi državami v Evropi in med katoliško cerkvijo je točno sicer težko napovedati. Vidno pa je že sedaj, da sv. Stolico v Vatikanu zelo skrbi, kako bo mogoče najti mesto poleg totalitarizma za udejstvovanje katoliške cerkve in njene duhovščine v Nemčiji. V Italiji so se razmere med fašizmom in cerkvijo nekoliko ublažile. V Španiji, kjer je diktator Franco sam zaveden katoličan, so razmere čisto dobre in normalne. Toda Hitler je drugega tipa fašist. Saj je znano, da je hotel v Nemčiji ne dolgo tega uvesti celo novo vero in je proglašal Kristusa kot žida, za nesprejemljivega kot Boga. To je sicer skrajni fanatizem in baš v tem je nevarnost, da kot napetež in nestrpnež, potem, če premaga vso Evropo, se bo vrgel na notranja urejevanja dežel in tu bo zadel s svojim skrajnim in neomejenim totalitarizmom tudi na načela krščanstva, ki so nedotakljiva in jih bo hotel podrediti svoj volji. Tu bo boj. Cerkev kot taka ne bo mogla dovoliti diktatorski s^mopašnosti, da bi ji ta spreminjala njena od Boga določena in postav ljena načela. Ne bo mogla mirno gledati, da bo imela prvo in zadnjo besedo le diktatura pri vzgoji človeka, ker če bi, bi ji nazizem kmalu popoganil človeka. Vse to s§ predvideva že sedaj. " * .....•• Seveda je treba razumeti, da cerkev kot duhovna > ostal med "J"™, dočim so dru oblast nima ničesar proti temu, kako obliko, vlade ima kak narod .Cerkvi je nazadnje vse eno, monarhija, republika, ali taka ali taka vlada, samo da vlada pravično in pošteno in v duhu krščanskih načel. Cerkev sama prav dobro izhaja z vsako vlado, samo če je ta pravična, demokratična, da ji ne veže rok pri izvajanju njenega božjega poslanstva na zemlji. N. pr. v Združenih državah je republika, pa se katoliška cerkev ne počuti nikjer na svetu bolj svobodna, kakor baš tu, ker ji dežela ne dela nikakih sitnosti in daje cerkvi vso svobodo pri udejstvovanju. V Sovjetski Rusiji je tudi republika, toda komunisti izvajajo ostro protiver-sko politiko ii^ zatirajo s silo v krvi vsako versko svobodo. Take svobode, ki ni prava svoboda, pač pa tiranstvo najhujše vrste, cerkev ne more odobravati. Kako bo v novi Evropi z odnošaji med katoliško cerkvijo in fašističnimi državami vseh barv, se sicer ne da napovedavati vnaprej. Možno je, da bo tudi Hitler, kakor je že Mussolini uvidel, da zatirati versko svobodo milijo-n'6m katoličanom ni pametno pač pa zgrešeno, ker je krivično, nedemokratično in usodno. Katoliška cerkev je preživela tekem svojih dva tisoč letij mnoge tirane in diktatorje. Preživela je mnoge narode in njih civilizacije. A ona kot Kristusova ustanova na zemlji mogočno jadra skozi življenje še danes, dočim tistih, ki so jo uničevali in NEKAJ NOVIC IZ VZHODA Elizabeth, N. J. Že dolgo je tega, da se nikdo iz te države ni oglasil. Odkar smo se Slovenci tukaj naselili, se je v tem mestu veliko izpre-menilo. V predmestju so velika vladna apartment poslopja za 434 družin. Vse je lepo napravljeno. Poslopja so po tri nadstropja visoka. Za družine in o-troke imajo vodo za škropiti in za kopanje, plin in elektrika je že všteta v mesečno rento in je prav poceni. Samo tisti delavci se lahko naselijo tu notri, ki zaslužijo bolj majhne plače, namreč od $900 do $1,200 na leto. Tako se je vselilo v ta stanovanja do 400 družin. Mesto Elizabeth je v lepi ravnini, do mesta pelje št. 25 highway, ki vozi od New Yorka, N. Y. Vsaki dan vozi po njej do 55 tisoč voznikov, avtov in trukov in najbolj prometna cesta v celi Ameriki. Vsi ti vozniki lahko vozijo z dokajšnjo brzino po ravnini. Zunaj mesta je tudi tovarna avtomobilov, General Motors, ki pa sedaj počiva in čaka nove modele avtomobilov za leto 1941 in pa, da pošljejo komade iz Detroita, iz katerih tukaj sestavljajo lepe moderne avtomobile ter jih razpošiljajo na vse kraje. Tukaj so postavili novo mestno poslopje ali City Hall. To poslopje stane milijon dolarjev. Ob otvoritvi 20. julija je bil program, na katerega so bili pozvani možje iz te države. Med njimi je bil prvi govornik tukaj rojeni Rev. William Griffin, kateremu je sedaj podeljena škofija v Trenton, New Jersey. Lepo je govoril in v svojem govoru raz kladal zgodovino mesta. Njemu je znano, ker je bil tu doma in je tukaj hodil v šolo. Bil je ministrant fare sv. Patrika, sedaj je pa škof postal, ravno zadnji teden. To je bila velika slavnost, na katero je prišlo 200 škofov in 500 duhovnikov in sicer je bilo v Trentonu v katedrali Sv. Marije. On je že birmoval v vseh farah tega mesta, katerih je sedem. Poljaki v Elizabeth so mu priredili krasen sprejem pri cerkvi sv. Hedwige. Vsa društva, šolski otroci in godba ter veliko fara-nov. Po birmi se je škof ustavil na cesti ter govoril z otroci, društveniki in drugimi. Kar sam svojega pokojnega očeta Thomas Edison, ki je izumil elektriko na Orange, N. J. Še sedaj so tam velike tovarne, kakor tudi prve manjše, v katerih je sam nekoč delal. Rajni Thomas Edison je tam tudi umrl in je pokopan v mestu Orange, N. J. Tam okolu so jako lepe gore, ki se imenu-jeno Orange Mountains, z lepimi cestami. Je jako čist zrak in lep razgled okolu po mestih New York, Newark in Elizabeth. World Fair, ali če hočete svetovno razstavo v New Yorku še letos ljudje močno obiskujejo Ruski in italijanski paviljon sta odstranjena, drugo je pa vse na ogled. V angleški paviljon so bile vržene bombe, ki so ubile dva policaja ter več ljudi ranjenih. Zato sedaj pregledujejo kovče-ge, da bi kateri ne pritihotapil bombo s seboj. Tudi moj sin Johny je bil oni dan prijet, ko je v kovčegu nosil bale za baseball. So namreč bili igralci base-balla pozvani da so igrali z nekimi drugimi, pa so ga prijeli policaji. Njemu se je smešno videlo, ker so našli v kovčegu. samo bale in pa obleko za igrati. Za čas, ko so ogledovali po sve tovni razstavi, so jim odvzeli kovčege. Letos veliko bolj pazijo na vse obiskovalce, kot so lansko leto. — Pozdrav vsem či-tateljem in naročnikom. A. Pasarich -o- PRVI ZVEZIN DAN V LE-MGNTU SIJAJNO USPEL — JOLIETSKA PODRUŽNICA ŠT. 20. ZMAGALA V ZLATI KAMPANJI (Piše Mrs. Josephine Erjavec) gi duhovniki odšli naprej. Je zelo prijazen in domač med ljudmi v Elizabeth. — Drugi govornik pri otvoritvi mestne hiše je bil Mr. Charles Edison, bivši tajnik ameriške mornarice. V svojih besedah se je on spomnil tudi Joliet, III. (Konec) Sledili so govori urednice Zarje Mrs. Albina Novak, ki je znana kot dobra govornica, glavna podpredsednica Mrs. Frances Rupert, nakar je sledilo predstavljanje navzočih glavnih uradnic. — Pozdrave so poslali Mrs. Barbara Kramer in Mrs. Shepel iz B]ly, Minnesota, ki so glavne podpredsednice in so obžalovale, da jim ni bilo mogoče se udeležiti. — V imenu Minnesote so pozdravile M r s. Leni c, glavna nadzornica ter Mrs. Antonija Nem gar, predsednica podružnicp št. 23. v imenu podružnice št. 49, iz Noble, O. je bila Mrs. Stusek, Miss Albina Jancer v imenu mladine. Predstavljeni je bila najstarejša udeleženka Mrs. Mary Jorga, ustanovna članica podružnice št. 2. iz Chicage. V svoji sredi smo tudi imeli predsednico podr. št. 18 iz Clevelanda, O., Mrs.' Veliko-nja ter tajnico podr. št. 15. Mrs. Mary Horvat. Vše te so bile na čelu svoje skupine. — Dalje se je nahajala med nami prejšnja glavna uradnica Mrs. Dermes iz Steeltona, Pa. in sedanja tajnica podr. št. 8, kakor tudi predsednica, prejšnja glavna uradnica Mrs. Frances Bresak od podr. št. 40, Lorain, O. — Bile so predstavljene članice iz Colorado er predsednica Agnes Marke-zich, ki je zastopala hrvatsko podružnico št. 95. iz So. Chicage, ki je druga pridobila največje število novih članic. Med tem je pa v sedanji '.$ M Skupaj .................................................................................. $23,190.20 Prodane ali izplačane so bile sledeče obveznice: Sheridan Co., Mont. Ref., Williams, Ariz. Water, Pueblo, Colo. Water Dist. No. 1, Do.lores, Colo. Sewer Dist. No. 2, Huerfano Co., Colo. Sch. Dist. No. 51, Mountainair, N. M. Water, Pueblo Co., Colo. Sch., Dist. No. 13, Florence, Colo. Water, 4%.................... 4%.................... 4%.................... 6%..................... ................ 6%..................... 4 'A%.. 1000.00 4000.00 5000.00 1000.00 400.00 1000.00 500.00 4.75%..............10Q0.0q Preostanek 30. junija'1940 4„...........................................J................... $20,308.53 'KP Članstvo aktivnega oddelka: Od 1. januarja do 30. junija 1940 je pristopilo 111 novih članov in članic in zopet sprejetih je bilo 44. Odstopila sta 2, suspendiranih je bilo 79 in umrlo jih je 12. Torej je bil čisti napredek v članstvu aktivnega odd. za 62 čl. Zveza je štela 30. junija 1940 2,561 čl. v aktivnem oddelku. Članstvo Mladinskega oddelka: Pristopilo jih je 209 in zopet sprejetih je bilo 43. V aktivno članstvo jih je prestopilo 43, suspendiranih je bilo 156 in u-mrla sta 2. Torej smo tudi v tem oddelku napredovali za 51 čl. Zveza je štela 30. junija 1940 2,425 čl. v ml. odd., oz. 4,986 v obeh oddelkih. V kolikor sem jaz informiran, se delavske razmere sirom naše mogočne unije na boljf obračajo, in kot izgleda bo vdliko dela v prihodnjih par letih, kajti bi-ljoni, katere bo država potrošila za narodno obrambo, bodo ostali med nami, kar bo dalo narodu več zaslužka in kadar človek dela se hoče zavarovati s svojo družino vred za življensko zavarovalnino, kakor tudi za razne bolniške odškodninske in operacijske podpore, katere naša Zveza nudi preprostemu narodu. Vsled tega priporočam, da v bodoče napnemo vse svoje sile ter s pomočjo uradnikov-krajevnih društev, kakor tudi Vseh posameznih članov skušamo z našo marljivo agitacijo ter reklamo podvojiti vrste našega članstva. Kot razvidno iz finančnega poročila, smo napredovali v vseh skladih izvzemši v bolniškemu. šega zmožnega predsednika gl. nadzbrnega odbora, da ne bomo nikdar padli na stališče, da bi bili primorani razpisovati kakih izrednih asesmentov. ZSZ si od leta do leta pridobiva boljši ugled med rojaki in tudi drugimi narodi, zlasti pa še v njenem rojstnem mestu, v Denverju, kajti pri denverskih treh društvih imamo 1,074 članstva v obeh oddelkih. Zato želim, da bi storili potrebne korake, da se bo tudi po drugih naselbinah naša Zveza pričela bolje spoznavati, da bo tako hitro rastla kot raste doma. Udeležujem se različnih prireditev v naselbini, kar veliko pripomore k boljšemu ugledu Zveze. Dne 23. t. m. sem se vde-ležil Colorado-Wyoming State Fraternal Congress-a redne seje, kjer je bil izvoljen za delegata omenjenega kongresa 'tajnik, ki bo zastopal omenjeni kongres na National Fraternal Congress-u zadnji del meseca avgusta. Stroške bo plačala naša bratska organizacija W. O. W. Na omenjeni seji so tudi odvetniki W. O. W. poročali, da bo 5. novembra med drugimi državnimi amendment na volilni listi amendment takozvanega intagible ta-xa, kar pomeni, če bo predlog sprejet, da bomo morali plačati za vsak $1000.00 zavarovalnine od $5.00 do $10.00 letnega davka. Zato je bilo sklenjeno, da aktivno nastopimo proti sprejemu omenjenega amendmenta v naš državni zakon, kajti to o-gromno obdavčenje bi slabo upli-valo na vse podporne organizacije, ker bi morale obdavčiti njih Ne vem kaj je vzrok, da smo v članstvo z nesmiselnimi davki. Skupaj ...................................................,...,.................... $13,900.00 Napredovali v bondih aktivnega oddelka za.......................................$ 9,290.20 Dne 31. decembra 1939 smo imeli investirano v bondih............... 247,60340 Dne 30. junija 1940 pa .................................................................i--------$256,893,50 V ml. odd. je dozorela Clovis, & M. 6%............................ 1000.00 In prodana je bila Santa Fc, N. M. Pav.........,.,.„....,......... 1000.00 Dne 31. dee. 1939 smo imeli v bondih investirano v tem odd.............. $18,505.00 in 30. junija 1940 pa .................................:...............................................-..... 16,505.00 Ker nismo mogli kupiti ugod- nih obveznic, se nahaja na čekovnem računu veliko več denarja kot ga potrebujemo. Nadalje se zahvaljuje gl. tajniku za njegovo kooperacijo ter obžaluje, ker mu ni mogoče več storiti za ZSZ, ker je prezaposlen v službi vlade Združenih držav, koji službi mora posvetiti ves njegov čas. Poročilo gl. blagajnika se soglasno sprejme. Nato sledi poročilo predsednika nadzornega odbora: (Dalje prih. sredo) ---o-- bolniškemu skladu nad $2,000 nazadovali, in ako bo šlo tako naprej, bomo morali omejiti podpore do manjše vsote za eno in isto bolezen, oz., da bomo samo za 180 dni plačali celo podporo po $1.00 dnevno za eno in isto bolezen in potem samo za 2 leti po 50c, tako bo član upravičen do $545.00 za eno in isto bolezen pa neglede, če bo bolezen nepretrgana ali v presledkih. Na ta način si bomo ohranili dobro ime, ker se bomo izognili morebitnih posebnih naklad za bolniški sklad in bomo še vse eno plačali našim članom višje podpore kot jih plačuje katera druga slična podporna organizacija. Vzrok, da priporočam omenjeno premembo pravil je, ker naša Zveza ima lep rekord, da ji že mnogo vrsto let ni bilo potreba razpisovati kakih izrednih naklad in želim, da ta izredni rekord obdržimo tudi v bodoče. Prav zadovoljen, sem z vsemi ostalimi skladi, kajti vsi lepo napredujejo, zlasti pa smo lahko ponosni na naš smrtninski sklad v katerem smo 126.453 % sol-ventni, kot proračunano po našem aktuarju z dnem Si, decembra 1939. Razveseljivo je tudi, ker naši smrtni slučaji za leto 1939 so bili samo 70.38%. Po teh številkah je razvidno, da naša Zveza je na zdravi finančni podlagi, ker smo v denarju nad 100 procentno solventni in smrtni slučaji so pa v zadnjih treh letih padli veliko po 100 procentno. Vsekakor pa moramo bi-,ti vedno previdni v vseh slučajih, da ne bomo dopustili, da bi kateri naš sklad padel na stopnjo, kar bi povspešilo nevarnost, da bi morali razpisati n6zažejji-ve izredne naklade. Zveza ima lep rekord in obljubujem, da bom vedno pazil s pomočjo ostalega gl. odbora, zlasti pa še na Ob zaključku mojega skrom nega poročila se želim zahvaliti uradnikom dr. North Eagle št. 21, v zeleni lepi Minnesoti, ker je zadnje čase tako aktivno in pa za organiziranje mladinskega društva. Nadalje sem se dolžan zahvaliti sobratu Louis Rudol-phu za ustanovitev novega angleško poslujočega društva Golden Eagle št. 59, v Central City, Pa. Upajoč, da omenjena dva društva bosta dobila mnogo po-snemalcev,, da se bo ustanovilo društvo pod ZSZ v vsaki naselbini, kakor tudi mladinsko društvo kjer že sedaj obstoji aktivno društvo. Lepa hvala vsem društvenim uradnikom (cam), kakor tudi posameznim članom (icam), ki ste na eden ali drugi način pripomogli, da je Zveza zopet v zadnjih šestih mesecih napredovala v številu članstva. Nadalje se priporočam onim članom (icam), ki do sedaj niso nič storili, da store vse v njih močeh, da bodo tudi njih društva pričela napredovati. Med. gl. uradniki je vladala prava bratska sloga in harmonija, kar tudi veliko pripomore k lepšemu napredku, zato se priporočam za enako naklonjenost tudi v bodoče. V tem smislu zaključujem moje poročilo ter ostajam z bratskimi pozdravi Vam udani za uspešno kampanjo, ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. Poročilo gl. tajnika soglasno sprejeto kot čitano. Nato sledi poročilo gl. blagajnika : Gl. blagajnik Michael P. Hor vat poroča, da nima kaj posebnega za poročati, kajti kar se tiče računov in finance Zveze je že poročal gl. tajnik, s katerimi računi se ujemajo njegove knji- OD DRUŠTVA SVOBODA ŠT. 36, ZSZ. So. Chicago, 111. Če članstvo našega društva kaj zasleduje glasilo ZSZ., lahko tam vidi naš napredek. V zadnjem "Fraternal Voice" je označeno, da je naše društvo na drugem mestu, kar se tiče pridobivanja novih članov v sedanji mladinski kampanji. To ni kar-sibodi, kot bi morda kdo mislil, to je delo teli, ki se zanimajo za napredek članstva pri društvu in Zvezi. Ne bilo bi napačno, če bi tudi ti član, ali članica, ki to be-reš, pomislil, pomislila: Ali sem storil, storila, svojo dolžnost v sedanji kampanji? Vsak član ali članica, naj bi pridobil najmanj enega novega v sedanji mladinski kampanji, ki traja do novega leta. Ce še nisi, pojdi takoj na delo in če si, agitiraj naprej za našo Zvezo! Naši Liberty Boosters se tudi postavijo kar se tiče Baseball igre. Kot ste že brali, so odnesli zmago v Milwaukee in prav tako pozneje, ko so šli v Cleveland, O. Ni to malenkost, da so se upali na tako dolgo pot v Cleveland, zato jim moramo časti tati na uspehih. Oni so se pa prav lepo izrazili o elevelandskih rojakih, da so jih prijazno sprejeli in jim bili vse skozi na roko in prav nič sovraštva ali zavisti niso pokazali hiti tedaj, ko so premagali elevelandske igralce. — Bravo, fantje, le takoj naprej! Sedaj se pripravljajo za nov boj in sicer v nedeljo 18. avgusta. Ta dan pridejo baseball igralci iz Mil- SAFETY FIRST! By George R. Allen City, state and national meetings are being, held to devise new safeguards for traffic. Motor] cars with increasing speed are rushing through congested thoroughfares, traveling a mile a minute or father abong country, roads, through villages! and around curves. Small wonder that nearly 40,000 people v^ere killed in motor accidents alone last year ant' several times thai number seriously injured. Employers make rujes, states pass laws, cities enact, ordinances, all designed to prevent asccident and make safe human life and vlimb. Line men and others employed in similar hazardous occupations are required to wear safety belts when they go aloft. You have seen them working with a heavy leather strap thrown around the pole and fastened into the life belt. This contrivance leaves both hands free, and if a foot slips, may save a life or limb. We who arc engaged in life insurance work frequently find ourselves wondering why it is that men and women are so indifferent, to the "safety belt" of life insurance. Why is it necessary to employ salesmen to forcefully bring home to husbands and fathers the nefcd for life insurance to protect wife and children? Why necessary to urge mothers to carry life insurance for the protection of their homes and their babies? "Safety First" for the uninsured person means buy a contract of life insurance proportioned to your means and meeting your requirements while you arc in sound health and eligible for life insurance. "Safety First" for the man who has but a small amount of life insurance and who is able to carry a larger amount means increase your life insurance protection to the amount you ought to carry for the protection ot your loved ones. "Safety First" means that you carry insurance not alone for the undertaker and the doctor, but for your wife and children, as well. Many men who ought to carry insurance in the amount of $2,000.00 or more carry only a $500.00 contract. Then when death occurs—and it may occur any day and is sure to occur some day—there isn't much left to protect your loved ones. Conditions throughout the cptjptry are steadily getting better. Wages are better. Agricultural products are bringing better prices. Increase yoqr life insurance to the amount you ought to carry to protect your home. That's "Salety First" for you and "Safety First" for your loved ones. —-O-- Attend the meetings of your Lodge regularly and become an active booster of the WSA. waukee, ki se bodo poskušali našimi Liberty Boosters v tukajšnjem Calumet parku. Ta dan bo v parku velika slavnost otvoritve novega dela Calumet parka, ki je sedaj precej povečan in mnogo izboljšan. Sedaj se park prične že takoj pri 95, cesti, dočim se je prej pričel šele malo pred 98. cesto. Baseball igralci Liberty Boosters vabijo člane in članice društva Svoboda, da bi se udeležili omenjene baseball igre v Calumet parku v nedeljo 18. avgusta, da tako pokažejo svoje zanimanje za lepi napredek naše mladifte. — Torej na svidenje v nedeljo popoldne v Calumet parku na zanimivi baseball igri. C. Grmek, prods. DVE HIŠI NA PRODAJ Prodate se dve zidani hiš:, ena s štirimi, druga t dvema stanovanjima. Obe ste v dobrem stanju, s kopalnicami in drugo moderno opremo. Vprašajte na 210S YV. 22nd Place, Chicago. DENARNE POŠILJATVE se i« dostavljajo v Jugoslavijo In Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za atari kraj, da poSUjajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih cTOtah po i sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi prakttCnoati Izplačil. Kdor želi poslati poiHJatev po* tom kabla (brzojav«), lahko ■tori po znižani ceni za 11.00, kar je treba namreč dodati k cenaaj za gotove avota dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranje velja 1« za Jugoslavijo.) Naše cen« so zdft]: I JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.30---------------- 100 Din Za $ 4.40----------- 200 Din Za $ 6.50----------- 300 Ctin Za $ 8.45------ 460 Din Za $10.25----500 Din Za $20,00-----,^1000 Din Za $39.00--------------2000 Din ITALIJANSKE LIRE; Za $ 3,25..—...__________ 50 lir Za $ 5.90--------------------- 100 lir Za $11.50.................... 200 Hr Za $17.00.____________________ 300 lir Za $28.00__________________ 500 lir Nakazovati poilljatve, d* bi as Izplačal« v ameriMdh dolarjih zdaj nI mogoče. Vae poiiljatva nauloflt« aal JOHN JERIOH 1849 We»t Cermak Koa4 CHICAGO. ILL, ' Btrutt * " AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 14. avgusta 1940 SRCE V OKOVIH ROMAN — NAPISAL MIRKO BRODNIK Enajsto poglavje NADJINA SKRIVNOST Trije dnevi so minili od takrat. Za dogodek na dvorišču ni od naših ujetnikov nihče zvedel. Janez, ki je večkrat prišel v dotik s kozaki, je sicer videl, da so nekam potrti, toda vzroka ni vedel in. tudi poizvedoval ni po njem. Branko se je že čisto opomogel. Skrbna nega Nadje, ki mu je stregla ves čas, skoraj vse noči, je delala čudeže. Ta dan je Branko že drugič vstal in razen rahle omotice, ki pride zmeraj po dolgem leža-nju, ni občutil ničesar. Rane so se bile že zacelile in Janez je jel misliti na beg in vse pripravljal zanj. Čudil se je le, da mladega kozaškega, poglavarja že dva' dni ni bilo na obisk. Popoldne je bila Nad j a spet v sobi pri obeh ujetnikih. Tedaj ji je Janez povedal, da ne mislita več dolgo ostati tu, ker jima je mladi kozaški poveljnik obljubil, da jima pomore pri begu. Toda premagala se je. Dvignila je glavo in vprašala tiho, kakor ne bi mogla verjeti: , "Zapustiti me mislite?" "Morava!" je trpko rekel Branko. "Pojdite z nama."