izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia TI , letnik 24, ljubljana, 1980 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors. slovenia, yugoslavia TI ,letnik24,str. 1 - 98 , ljubljana, marec 1980 ,udk528=863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Vlado Kolman, glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar, urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispev- ke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbora: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik ~Prevod v angleščino: Jure Beseničar Lektor Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna kolektivna naročnina za prvi izvod je 700 din, za na- daljnje izvode 350 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geo- detov Slovenije je 60 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.::50100-678- 000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tiskani vsaj 9 srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada 750 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenj~ republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24.1.1975 je naše glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov V S E B I N A UREDNIŠTVO BRALCEM '. ~, IZ ZNANOSTI IN STROKE - Posvetovanje o znanstvenoraziskovalnem delu in izobraže- vanju kadrov v geodetski stroki s kratko vsebino refera- tov (Peter Svetik) - Uvodni referat (Milan Naprudnik) - Raziskovalno delo v SR Sloveniji od leta 1972 dalje (Miroslav Črnivec) - Informacijski sistemi, znanstvenoraziskovalno delo, Stran 3 5 12 17 geodezija (Tomaž ~anovec) 23 - Inštitut geodetskega zavoda SRS - primer geodetske raziskovalne organ~zacije (Jure Beseničar) 29 - Izobraževanje geodetskih kadrov za opravljanje del in nalog v občinskih geodetskih upravah, vezani.h na upravni postopek (Vlado Kolman) 31 - Organizacija geodetske znanstvene dejavnosti na podlagi samoupravnih dogovorov (Ivan Čuček) - O organiziranju in financiranju raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji s poudarkom na geodeziji (Peter Svetik) - Problematika usklajevanja podatkov zemljiškega katastra s podatki zemljiške knjige (Stanko Pristovnik) Pregled kartografske dejavnosti v tretjem in četrtem trimesečju 1979 (Peter Svetik) - Pregled občinskih, republiških in zveznih predpisov (Peter Svetik) NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE IZVLEČKI C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM SCIENCE AND PROFESSION - The symposium about science - research work and education of personnel in geodetic profession with short content of 34 36 44 54 56 60 66 74 89 3 the papers (Peter Svetik) 5 - Introductive paper (Milan Naprudnik) 12 - Research work in Slovenia from 1972 (Miroslav Črnivec) 17 - Information systems, research work, geodesy (Tomaž Banovec) 23 - Research institute of GZ SRS - example of geodetic research organization (Jure B~seniEar) 29 - Education of geodetic personnel for work in the community geodetic authorities - connection to the administrative process (Vlado Kolman) 31 - Organization of geodetic research activity on the base of self - government agreement (Ivan Čuček) 34 - About organization and financing of research activity in Slovenia with emphasise on geodesy (Peter Svetik) 36 - The problems of compatibility of cadastre and land register data (Stanko Pristovnik) 44 - The overview of cartographic activity in third and fourth quarter 1979 (Peter Svetik) 54 - The overview of the cbmmunity, republic and federal regulations (Peter Svetik) 56 NEW REGULATION~, RESEARCH, BOOKS, PUBLICATIONS 60 NEWS AND CURIOSITIES 66 FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYOR~, SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVI.il,. 74 ABSTRACTS 89 UREDNIŠTVO BRALCEM Dragi bralci! Pred vami je prva številka Geodetskega vestnika 1980 in z njo stopamo v štiriindvajseto leto izdajanja naše priljubljene stro- kovno-.znanstvene publikacije. Pridobili smo si nekaj novih izkušenj in poizkušali bomo upoštevati tudi vse želje, da bo glasilo še bolj zani- mivo, brano in vsestransko uporabno ter da bo vsak izmed vas, dragi bralci, v njem našel nekaj zase. Rad bi opozoril zlasti delavce v geodetskih upravnih službah na v tej številki objavljen zelo zanimiv prispevek tovariša Pristovnika, ki je s svojim referatom sodeloval na posvetovanju zemljiškoknjižnih delavcev in v katerem obravnava nekatera zelo pomembna vprašanja v zvezi z eviden- cama zemljiške knjige in zemljiškega katastra. Objavljena so tudi neka- tera vprašanja zemljiškoknjižnih izvedencev, ki neposredno zadevajo zem- ljiški kataster in odgovori nanje. Ko smo uvedli v našem glasilu novo rubriko Iz upravne prakse, smo na- povedali, da jo želimo razširiti, in sicer v rubriko z naslovom Iz prak- se za prakso. Radi bi vas opozorili, da ta rubrika lahko zaživi le z va- šim sodelovanjem. V njej bi lahko tudi odgovarjali na vaša strokovna vprašanja z vseh področij geodetske službe, in če nanja v uredniškem odboru Geodetskega vestnika ne bomo mogli odgovoriti, bomo za odgovore zaprosili strokovnjake s področij, na katera se bodo nanašala vaša vpra- šanja. Dragi bralci, torej čimprej peresa v roke in pošljite nam prispevke, bo- disi vprašanja ali samostojne prispevke za rubriko Iz prakse za prakso. Opišite postopke in detajle z vašega dela, saj bodo brez dvoma zanimivi za vse naše bralce. GV 24(1980) 1 Predsednik uredniškeqa odbora Geodetskega vestnika Vlado Kolman 3 Peter SVETIK* POSVETOVANJE O ZNANSTVENORAZISKOVALNEM DELU IN IZOBRAŽEVANJU KADROV V GEODETSKI STROKI S KRATKO VSEBINO REFERATOV Posvetovanje, ki je bilo v Jajcu 25. in 26. oktobra 1979, sta organizi- rali Zveza geodetskih inženirjev in Zveza geometrov Bosne in Hercegovi- ne. Udeležba na posvetovanju je bila izredno velika (po oceni prek 300), prav tako je bilo pripravljenih veliko prispevkov - več kot 50. Po kvaliteti so bili prispevki zelo različni. Iz množice prispevkov pa vendar ni mogoče dobiti slike o raziskovalnih rezultatih v republikah in pokrajinama, o organiziranju in financiranju raziskovalne dejavnosti itd. Prispevke s to tematiko je ponudila le SR Slovenija. Ker je bilo iz SR Slovenije izjemno malo udeležencev, sem pripravil daljši zapis s kratkimi vsebinami vseh referatov. Tako si bo bralec lah- ko ustvaril splošno sliko o obravnavanih temah na tem posvetovanju. Ko- pije posameznih prispevkov iz knjige pa je mogoče dobiti na Republiški geodetski upravi. - Ivan Buder in Mitja Grašič: Nekateri pogledi na vsebino in organiza- cijo znanstvenoraziskovalnega dela v geodetski dejavno- sti V prispevku avtorja najprej opredeljujeta vsebino dosedanjih raziskav (osnovna geodetska dela in drugo), nato govorita o organizaciji dela in o problematiki izmenjave informacij in rezultatov raziskav ter o medna- rodnem sodelovanju na tem področju. Predlagata ustanovitev jugoslovan- ske komisije za znanstveno dejavnost na področju geodezije. - Mirko Radulovic: Sistemski pristop k organizaciji znanstvenorazisko- valnega dela Prispevek poudarja nekatere zakonitosti v znanstvenoraziskovalnem delu, izhajajoč iz dialektične teorije sistemov. Povzema nekatera dejstva o delovni organizaciji kot poslovnem sistemu, govori o osnovah sistemske- ga pristopa in določanju ciljev v tozdih na področju raziskav, o sodob- nih tehnikah pri vodenju znanstvenoraziskovalnega dela in o organizaciji tega dela in sredstev na osnovi dohodkovnih odnosov in interdisciplinar- nosti. - Aleksander Canic:Znanstvenoraziskovalno delo z vidika delovanja občin- skih geodetskih uprav Avtor analizira Geodetsko upravo mesta Beograd in njena prizadevanja za znanstvenoraziskovalno delo. Zaključke posplošuje na delovanje geodet- skih uprav drugih mest. * 61000 YU Ljubljana GU SRS ing.geod. vodja skupine za GPD Prispelo v objavo 1979-12-17 GV 24(1980) 1 5 - Natalija Bratuljevic: Znanstvenoraziskovalno delo na področju mestnih trigonometričnih mrež V prispevku so na osnovi primerov nekaterih mest potrjeni zelo natančni.. rezultati mestne trigonometrične mreže. Reševanje vseh problemov, pove- zanih z mestnimi trigonometričnimi mrežami, so potrdila ujemanje prak- tičnih rezultatov s teoretičnimi domnevami. - Dušan Jo'ksic: Raziskovalne naloge pri pripravi fotogrametrične metode pri prostorskem urejanju zemljišč Avtor analizira in sooča postopke aerotriangulacijskih nizov, ki so bi- li v dosedanji fotogrametrični praksi izvedeni z metodo blokovne aero- triangulacije. V zvezi s tem predlaga program raziskav v dveh fazah. Za prostorsko urejanje zemljišč šteje predvsem komasacije. - Vladeta Milovanovic: Problemi znanstvenoraziskovalnega dela v geodet- ski astronomiji V referatu je govor o pomenu določanja smeri vertikale in .astronomskih azimutov, o razvoju metod in instrumentov za terenska dela_i o problemih zemljine rotacije in z njo povezanih raziskav, ki zadevajo ~eodetsko službo, ter o kadrih. - Aleksander Begovic: Naloge znanstvenoraziskovalnega dela na področ­ ju inženirske geodezije Avtor daje pregled razvoja geodezije v inženirstvu in ugotavlja, da se po posvetu v Mostarju na področju raziskovalnega dela ni nič naredilo. Avtor podaja pregled problematike, za katero je na področju inženirske geodezije potrebno začeti z raziskovalnim delom. - Marko Gostovic: Raziskovanja pri urejanju zemljišč s pogledom na šolanje v SAP Vojvodini Avtor ugotavlja, da v Vojvodini na tem področju sploh še ni steklo raz- iskovalno delo, da niti niso razjasnjeni nekateri osnovni pojmi. Nato navaja osnovna vprašanja s tega področja in opredeljuje vlogo geodeta. Na koncu ugotavlja, da je v pokrajini zadovoljivo rešeno vprašanje šo- lanja srednješolskih kadrov, da pa je nujno uvesti tudi višji in visoki študij za geodete v Subotici. - Boris Paunovski: Samoupravna preobrazba izobraževanja in znano- sti v geodetski službi Avtor je opredelil vlogo, značaj in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela, govoril o samoupravni preobrazbi izobraževanja in znanosti, o po- vezovanju znanosti in gospodarstva ter o novi vlogi znanstvenih insti- tucij in znanstvenih delavcev. Ugotavlja, da bi znanstvene organizacije kot subjekti ustvarjalnega dela v svobodni menjavi dela morale biti v središču družbenega in materialnega razvoja ter da bi morale biti pobud- niki povezovanja znanstvenih potreb s prakso. - Paško Lovric: Nadaljnji razvoj kartografije v SR Hrvatski V referatu je govor o kartografski dejavnosti v SR Hrvatski, o kartograf- skih fondih, nalogah in organizaciji kartografije v tej republiki, o znanstvenoraziskovalnem delu in kadrih. Za nadaljnji razvoj kartografi- je predlaga ustanovitev nove kartografske institucije z okoli sto delav- ci, poglobljeno raziskovalno delo in večjo vlogo republiške geodetske up- rave. GV 24(1980) 1 6 - Krešimir Čolic: Ob možni vlogi geodezije v geoznanostih Zelo obširen prispevek je izvleček iz znanstvenoraziskovalne naloge Re- gionalna raziskava oblike in dihanja Zemlje, ki poteka na zagrebški uni- verzi že od 1976. leta. Opozarja na vse večjo vlogo geodetske službe v geoznanostih, pri recentnih premikih, potresih itd. - Laslo Barc'll: Raziskovanje prostorske fizične strukture v zvezi z definiranjem osnove prostorskega podsistema splošnega informacijskega sistema Zelo z~pleten naslov, pa enostavnejši in krajši tekst. Gre za že znane elemente fizične strukture prostora (naravni in zgrajeni), o oblikah prikazov (točka, linija, površina, prostornina) in o strukturah tega podsistema (statične in dinamične). Ugotavlja organsko povezanost fizič­ ne strukture, prostorskega informacijskega podsistema in geodetske de- javnosti. - Stjepan Klak: Nivelma velike natančnosti v SFRJ Prispevek govori o znanstvenoraziskovalnem delu Geodetske fakultete Vse- učilišča v Zagrebu - posebej o nalogi Revalorizacije osnovnih geodets- kih del v SR Hrvatski. Avtor ima na voljo analize in rezultate te nalo- ge - drugega nivelmaja velike natančnosti na območju SR Slovenije in Hrvaške. Na osnovi teh rezultatov daje načelne pripombe, sugestije in predloge za dokončanje tega nivelmaja v SFRJ. - Vojislav Džeparovski: Analiza natančnosti trilateracije Avtor primerja trilateracijo s triangulacijo in ugotavlja, da se napake ene in druge najbolje zmanjšajo s kombinacijo. To dokazuje analiza z mnogimi tabelami ob primeru Palickega jezera. Vse meritve so bile op- ravljene z DI-10. Potrjuje velike možnosti trilateracije. - Radovan Mrkic: Nekateri novi vidiki pri mestnih poligonometričnih mrežah V prispevku so podana splošna razglabljanja o poligonometričnih. mre- žah v mestih (metode, merjenje, izravnanja, ocena natančnosti, število meritev itd.) - Slobodan Kontic: Problemi raziskovanja z namenom povečati nata.nč­ nost pri elektronskem merjenju dolžin Prispevek analizira, kaj omogočajo sodobni elektrooptični razdaljemeri pri merjenju linearnih velikosti in od česa je to odvisno. Analiza tu- di parametre, ki vplivajo na natančnost, in razjasnjuje probleme, ki na- stanejo pri delu s temi instrumenti. Dalje opisuje načine preizkušnje in metode dela s temi instrumenti. - Dejan Kovačevic: Prispevek k raziskovanju praktične uporabe notra- nje teorije pogreškov pri izravnanju prostih geo- detskih mrež V teoretičnem pris~evku je obdelana metoda Mittermayer in Meissl. Avtor ugotavlja, da je metoda Meissl mnogo boljša in jo zato priporoča. - Mitar čvorovic: Možnost določanja deformacij objektov po principu interferenčne svetlobe Avtor ugotavlja, da sedanje metode opazovanj deformacij objektov ne omo- gočajo, da bi premike ugotovili vsak trenutek, kar je zelo pomembno.Za- to se zavzema za modificirano zamisel merjenja z efekti interferenčne svetlobe, ki jo uporabljajo pri ugotavljanju premikov kontinentov. 7 GV 24(1980) 1 - Djordje Bakoč: Enotna evidenca nepremičnin v Črni gori Prispevek v prvem delu opisuje bistvene probleme evidentiranja nepremič­ nin v Črni gori, pravnega stanja in ukrepov upravnih organov. V drugem delu podaja nekaj specifičnosti zemljiške knjige in katastra v Črni go- ri. Ugotavlja, kaj bi bilo treba raziskati, da bi dosegli optimalne re- šitve. · - Nedeljko Frančula: Razvoj in organizacija znanstvenoraziskovalnega dela na Geodetski fakulteti Vseučilišča v Zagrebu V prispevku je zajet pregled znanstvenoraziskovalnega dela te fakulte- te po naslednjih obdobjih: 1962-1970, 1971-1975, 1976-1980. Za tekoče ob- obdobje so posebej opisane raziskovalne naloge: - razvoj instrumentalne in merske tehnike v geodeziji, - revalorizacija osnovnih geodetskih del, - znanstvene osnove razvoja kartografije v SR Hrvatski, - regionalno proučevanje oblike in dihanje zemlje, - proučevanje nekaterih problemov geodetske astronomije, - fotogrametrija v gradbeništvu in industriji, - astronomsko proučevanje sonca in zvezd, - geodezija v gradbeništvu in agraru, - matematični modeli, strukture in uporabe v geodeziji, - hidrološko prognoziranje, - definiranje vodnega režima melioracijskih arealov, - sanitarnotehnični vodni aspekti na območju Zagreba, - uporaba minimuma dimenzionalne disperzije. Na koncu je še nekaj podatkov o financiranju raziskovalnega dela. - Dime Lazarov: Pouk, znanstvenor~ziskovalno delo in strokovno de- lo s področja geodezije na gradbeni fakulteti v Skopju Avtor v referatu podrobno govori o učnem programu in številu diplomira- nih geodetov v Skopju (razmerje inženir: geometer= 18 : 1), o znan- stvenem in strokovnem delu in izdajanju učbenikov (skript) za geodete. Zanimivo je bilo, da je pred mikrofonom naglasil predvsem sedanjo ak- tualnost geodezije v SR Makedoniji. - Božidar Milišic: Sodobna tehnologija vzdrževanja izmer in katastra zem1jišč V referatu je obdelan način in postopek vzdrževanja izmer in zemljiške- ga katastra v BiH. Avtor predvsem opozarja na uporabo avtomatizacije, posebno pri pisarniških delih, in na nujnost izmenjave mnenj in izku- šenj. Ugotavlja, da se sodobna tehnologija prepočasi uveljavlja v prak- si. - Krunoslav Mihajlovic: Sodobna obdelava merjenih količin v geodeziji Osnovna ugotovitev: klasična razdelitev geodetskih mrež po redih se mo- ra modificirati skladno z novimi možnostmi, ki jih dajejo sodobna meri- lna tehnika in elektronski računalniki. Prav tako je treba na novo ov- rednotiti natančnost iskanih količin. Zato je nujno spremeniti obstoje- če pravilnike. - Rade Savic: Nekatere izkušnje pri izdelavi geodetskih načrtov s fotogrametrično metodo v povezavi s kvaliteto ma- teriala, stereorestitucijskimi instrumenti in foto- grametrijskimi kadri Avtor je v referatu obdelal nekaj problemov, povezanih z izdelavo geo- detskih načrtov s fotogrametrično metodo. Na prvo mesto po pomenu po- 8 GV 24 (1980) 1 stavlja kvaliteto fotomaterialov, nato fotogrametrijske instrumente in kader. Na koncu podaja tudi nekaj razvojnih usmeritev, ki zadevajo pred- vsem izobraževanje kadrov, raziskovalno de~o in izmenjavo dosežkov. Toša Ninkov Nekateri aspekti merjenj deformacij, geodetskih Vladimir Raičkovic:metod proučevanj in poskusni obremenitvi elementov konstrukcij Avtor ob konkretnem primeru obdeluje metodo geometrijskega nivelmaja in kombinirano metodo geometrijskega nivelmaja ter trigonometrijskega ali- niranja. Ugotavlja veliko podobnost med statičnim izračunom in rezulta- ti, ki jih je dobil z geodetskimi merjenji, po čemer sklepa, da so geo- detska merjenja zelo primerna za opazovanje deformacij. To ponazarja s tabelami in shemami. - Marjan Božičnik: Geodezija v informatiki V zelo obširnem prispevku avtor obdeluje zemljiški informacijski sistem (potrebe, naloge geodezije, organizacijo, osnovno enoto, geometrijske in semantične informacije, gradnjo, tehnično realizacijo in shemo), kon- cept informacijskega sistema za geodezijo v upravi (naloge, stanje in razvoj), zemljiške banke podatkov in intencije razvoja v SFRJ. - Bogdan Bogdanovic: Usposobljenost geodetskih organov in organizacij v SR Srbiji za izvajanje naloge izmere in katastra zemljišč V referatu podrobneje obdeluje kadre v upravni službi in geodetskih de~ lovnih organizacijah. Ugotavlja veliko pomanjkanje kadrov. Potreben je program modernizacije geodetske službe v SR Srbiji za 1981-1985, uskla- diti je treba raziskovalno delo, pritegniti mlade strokovnjake. - Anka Čkrelic: Naloge, organizacija, tehnična in kadrovska oprem- ljenost občinskih geodetskih upravnih organov V referatu je obrazložen obseg del, ki jih morajo izvajati občinske geo- detske uprave. Na tej analizi temelji ugotovitev o slabi opremljenosti, predvsem pa o nezadostni izobrazbi, ki jo daje šola zlasti glede uprav- nih postopkov in premoženjskega prava. Prav znanost je poklicana, da te probleme prouči in jih pomaga rešiti. · - Kosta Hristov: Stanje geodetskega kadra v SR Makedoniji Avtor podrobno (in s tabelami) opisuje stanje geodetskega kadra v SR Ma- kedoniji in posebej opredeljuje potrebe v gospodarstvu, upravi in šol- stvu. Na koncu predlaga ustanovitev posebnega šolskega centra, kjer bi vzgajali geodetske kaqre vseh stopenj. - Želimir Seissel: Prispevek k proučevanju izdelave delovnih progra- mov geodetskih izmer in zemljiškega katastra Referent ugotavlja, da je vloga geodetske službe pri urejanju prostora nezadovoljiva. Razglablja o tem, kako pospešiti prizadevanja, kaj je treba storiti, da se bo geodetska služba lahko sistematično in operativ- no vključila v prostorski informacijski sistem. Za izhodišče pri tem jemlje zemljiški kataster in druge geodetske izmere. - Slobodan Buhalo: Organizacija, tehnična in kadrovska opremljenost geodetske službe v občini in njene naloge V primerjavi s ČY.relicevo je avtor tega prispevka mnogo bolj temeljit. Podaja sheme organizacije geodetske delovne organizacije v občini. Ugo- tavlja, da iz mnogih geodetskih uprav zrastejo delovne organizacije. 9 GV 24(1980) l Govori o širši organiziranosti, o povezovanju, skupni izrabi tehnike itd. Zelo zanimiva razglabljanja. - Ivan Molnar: Nekatera vsebinska vprašanja izobraževanja kadrov v geodetski stroki Predpostavka: izobraževanje se mora prilagajati razvoju znanosti in teh- nike ter potrebam upora~nikov. V tem smislu so zelo zanimiva razglablja- nja avtorja o izobraž'evanju kadrov. Ugotavlja, da sta "inženir" in "dipl. inženir" dve ravni strokovnjakov, ne pa dve vrsti, da je "dipl.inženirja" izobraziti s "konvertibilnimf' znanji ter da mora biti izobraževanje bolj dinamično. - Abdulah Muminagic: Izobraževanje kadrov Tudi v tem prispevku se ponavljajo nekatere zahteve: - šolstvo se mora razvijati vzporedno s potrebami; šolsko znanje mora biti prilagojeno razvoju znanosti in prakse; - stvarno prakso mora ponuditi neposredna proizvodnja; permanentno izobraževanje mora biti organizirano in usmerjeno. Sicer pa avtor ob konkretnih primerih ugotavlja še vrsto zanimivosti,ki jih je vredno prebrati. - Krunislav Mihajlovic: Permanentno izobraževanje geodetskih strokovnja- kov Avtor razglablja o različnih dilemah v zvezi z načinom študija, diferen- ciacijo študija, preusmeritvijo vpisov itd. Ugotavlja, da šola lahko da- je le temeljne teoretske informacije, da je nujna diferenciacija profi- lov geodetskih strokovnjakov in predvsem razvijanje kreativnih sposob- nosti človekove osebnosti. - Dušan Benčic: Pomen in vloga podiplomskega študija v geodetski stroki Avtor opredeljuje vse vrste podiplomskega študija in jih analizira. Ugo- tavlja, da je nujna reforma izobraževanja, da mora biti izobraževanje kontinuiran proces v vsej delovni dobi, da morajo pri tem sodelovati šolsk~ ustanove in združeno delo, da je treba v celoti realizirati za- misel izobraževanja iz dela in ob delu. - Jovan Stevanovic: Znanstvenoizobraževalno delo in izobraževanje kad- rov glede na potrebe Geopremera Avtor se posveča predvsem tej delovni organizaciji. Obdeluje znanstveno- raziskovalno delo (razvoj, usmeritve, stanje, možnosti) in izobraževa- nje kadrov (stanje, sistem šolstva, stopnje izobrazbe, usmerjeno izobra- ževanje, perspektive posameznih stopenj v Geopremeru, potrebe Geopreme- ra). Tudi tu najdemo vrsto zanimivih predlogov in ugotovitev, ki izhaja- jo iz neposredne prakse. - Pantelija čosic: Opis razvoja znanstvenoraziskovalnega dela na pod- ročju geodezije v SAP Vojvodini Avtor ugotavlja, da je v SAP Vojvodini le malo tehničnih disciplin, ki bi bile tako slabo organizirane za znanstvenoraziskovalno delo, kot je geodezija. Opisuje stanje, potrebe (za urbanizem, gradbeništvo, vodno gospodarstvo, kmetijstvo• in promet) in posledice, ki jih ima geodetska praksa brez znanstvenoraziskovalnega dela. Predlaga zagotovitev organi- zacijskih oblik in sredstev za to delo, vključevanje pokrajinske zveze geodetov in zakonsko regulativo. 10 GV 24(1980) 1 - Venči Krizmanich: Centuriacija jugozahodne Istre Avtor opisuje raziskovanja jugozahodne Istre, ki segajo v daljno pretek- lost. Zanimiva so odkritja, da je bil ta del Istre že v času rimskih ko- lonij izmerjen in je imel poseben sistem kvadratnih mrež, bila so izde- lana pravila itd. - Vladimir Lukic: Izobraževanje kadrov v SR BiH Podaja pregled stanja geodetskih kadrov po stopnjah izobrazbe in po geo- detskih institucijah, govori o povezavi šolstva z združenim delom in o permanentnem izobraževanju. Iz tega izhaja predlog o programiranju izo- braževanja v naslednjem srednjeročnem obdobju. - Krešimir čolic: Znanstvenoraziskovalna tema - regionalno raziskova- nje oblike in dihanja zemlje - in potreba po vklju- čitvi celotnega območja SFRJ V prispevku avtor obširno poroča o znanstvenoraziskovalni nalogi, ki jo v sklopu projekta Temeljne raziskave na področju geodezije izvajajo na Geodetski fakulteti Vseučilišča Zagreb. Poudarek je na prvem delu raz- iskav - ugotavljanju odklona vertikale in geoidnih višin. V drugem de- lu je govor o ustanovitvi postaje za opazovanje premikov zemeljske skor- je.Zagotavlja razširitev raziskave na celotno območje SFRJ. - Tomislav Krzyk: Vloga geodeta v procesu prostorskega planiranja V krajšem prispevku je govor o vlogi geodeta pri prostorskem in urbani- stičnem planiranju v občini, o integralnosti in o vse večjih potrebah po geodetskem kadru. - Tomislav Krzyk: Geodetske osnove v procesu izdelave prostorskega plana za 14.zimsko olimpiado v Sarajevu V sicer zanimivem, a kratkem prispevku so navedene vse geodetske osnove za omenjeno olimpiado, opisane težave in podani nekateri posplošeni za- ključki - priporočila. - Brankica Čolic, Krešimir Čolic: Potrebe in možnosti povečanja natanč- nosti pri redukcijah geodetskih meritev v prispevku avtorja obravnavata natančnost posameznih geodetskih merjenj, njihovo redukcijo, določanje ortometrijskih višin, zahteve po natančno­ sti redukcij in prikazujeta praktični interpolacijski postopek za dolo- čanje odklonov vertikal in geoidnih modulacij. Predlagata tudi znanst- veno dognano najbolj primerno metodo. - Vajo Andjus, Mijat ša~ovic: Sodobne metode določanja trase ceste Obširen prispevek, opremljen s kartami, shemami, tabelami itd., podrob- neje opredeljuje dela pri trasiranju cest, predvsem z namenom zagotovi- ti varno vožnjo. Analizira postopke in metode pri vzpostavljanju anali- tičnih soodvisnosti med koordinatnim sistemom (x, y, z) in operativnim poligonom. Obdeluje vse aktivnosti od idejnega projekta do gradnje ceste. - Ivan Čuček: Organizacija geodetske znanstvene dejavnosti na osnovi samoupravnih dogovorov Avtor opredeljuje dejstva, ki bi morala prispevati ciji znanstvenoraziskovalnega dela. Razvršča jih v - organizacija dokumentacijske službe, organizacija timskega dela in - publicis~ična dejavnost. GV 24(1980) 1 k boljši koordina- tri ··~skupine: 11 - Vlado Kolman: Izobraževanje geodetskih kadrov za opravljanje del in nalog v občinskih geodetskih upravnih organih, ve- zanih na upravni postopek Avtor najprej ugotavlja stanje, zatem govori o nalogah geodetske služ- be v upravnem postopku. Ugotavlja, da šolstvo ne sledi praksi, zlasti na področju zemljiškega katastra, komasacije zemljišč in geodetske pro- storske dokumentacije. Na koncu ponuja predloge za rešitev problemati- ke. Poleg referatov, zbranih v knjigi, je bilo še nekaj prispevkov. Iz SR Slovenije so jih prispevali Tomaž Banovec, Milan Naprudnik, Miro Črni­ vec, Jure Beseničar in Peter Svetik. Te bomo v celoti-objavili v našem listu. Milan NAPRUDNIK* UVODNI REFERAT Uvod Cilji posvetovanja so bili objavljeni v razpisu in jih citiram: "Namen posvetovanja je vsestransko proučiti najbolj aktualne teme znanst- venoraziskovalnega dela na raznih področjih geodetske dejavnosti, da bi na znanstvenih temeljih rešili vprašanja definiranja nalog stroke, kadrov v stroki ter posebno organizacije in opremljenosti občinskih geo- detskih uprav. Glede na širino, vseobsežnost in razne vidike problematike znanstveno- raziskovalnega dela in oblikovanja kadrov bi bilo treba na posvetova- nju ugotoviti i~ oceniti družbeno vlogo geodetske dejavnosti in ekonom- skih naložb v njen,,razvoj." Bil sem zaprošen, na'~ spregovorim v uvodu k referatom in razpravi ~a temo o znanstvenoraziskovalni dejavnosti v naši stroki in službi. Ce bom v tej uvodni besedi kritičen, bom zato, da odkrito načnemo prob- leme na tem področju naše dejavnosti in da prihodnje naloge realno za- črtamo. V obdobju po letu 6970 smo dosegli pomembne rezultate, ugoto- viti pa moramo, da bomo morali še mnogo investirati v različne kompo- nente raziskovalne dejavnosti, začeti pa bo treba z našim lastnim od- nosom do te sestavine združenega geodetskega dela. V pozivu za današnji posvet se sklicujemo na V.kongres ZGIG Jugoslavije iz leta 1975, na katerem pa srno med številnimi prispevki slišali le enega o raziskovalnem delu in v sklepih tega kongresa dobili le zelo načelne usmeritve. Dve leti pozneje srno na prvi konferenci ZGIGJ lahko * 61000 YU Ljubljana GU SRS dipl.ing.geod., direktor GU SRS Prispelo v objavo 1979-12-17 12 GV 24(1980) 1 poslušali resno opozor_ilo, da je raziskovalno delo boleča točka naše stroke. V istem obdobju pa srno pomen raziskovalnega dela pri nadaljnjem razvoju naše družbe opredelili v zvezni in republiških in pokrajinskih ustavah ter ta načela kot najširše družbene norme opredelili v dveh sistemskih zakonih, v Zakonu o osnovah sistema družbenega planiranja in o družbe- nem planu Jugoslavije ter v Zakonu o združenem delu. Poleg tega pa so pokrajine in republike sprejele svoje zakone o raziskovalni dejavnosti. Ni nam treba ponavljati določil ustav in zakonov, pa vendarle naj opo- zorim na stališča X.kongresa ZKJ, v katerih smo zapisali med drugim, da si je treba kar najbolj prizadevati, da bi raziskovalno delo čirnprej podružbili v smislu dohodkovnega povezovanja in samoupravne organizira- nosti. Resničnost današnjega stanja Kot neposredno osnovo za to oceno sem uporabil 15 referatov, ki sem jih od 30 najavljenih dobil na vpogled nekaj dni pred današnjim posvetom. Žal sem moral tudi izmed njih izločiti tiste, ki so faktografskoporoče­ valski ali preozko tehnični, ker niso direktno težili k ciljem posveto- vanja. Pri uresničevanju menjave dela nam ni treba ponavljati družbenopolitič­ nih določil o odnosih med delavcem in organizacijo v materialni proiz- vodnji ter med delavcem v raziskovalni dejavnosti in njegovo organiza- cijo. Tov. Paunovski ugotavlja, da znanost v geodetskih vrstah še ni dobila svoje vloge v prpcesu družbene reprodukcije, in meni, da je znanost bolj spremljevalka kot pa gonilna sila v neposredni geodetski proizvodnji. Tov. Radulovic v svojem prispevku razgrinja teoretično utemeljen in po- drobno obdelan sistemski pristop pri organizaciji raziskovalnega dela na modelu tozda, žal pa noben avtor ne obdeluje specifičnih razmer v okviru geodetske stroke, še posebej pa njene tovrstne organiziranosti v občinah. Vsi združeni v sistemu geodetske proizvodnje, od upravnih organov in v znanstvenoraziskovalnih organizacijah se moramo zavzeti, da se bo znanstveno delo ovrednotilo kot pogoj za naš nadaljnji napredek, za ure- sničitev tega pa moramo poleg ustreznih samoupravnih norm sprejeti us- trezne instrumente: Področna organiziranost Danes ugotavljamo, da smo na sorazmerno nizki stopnji organiziranosti, da se naše raziskovalne organizacije,z eno samo izjemo, ne povezujejo na področju izmenjave informacij in rezultatov (avtorja Buder-Grašič ki opozarjata na potrebnost takšne oblike organiziranosti, ki bo omogo- čala tudi načrtovanje skupne politike, kadrov in opreme, ne le izmenja- ve informacij. Kritični sta tudi mnenji Paunovskega in Svetika, ki ocenjujeta, da je naša znanost razdrobljena in se drobijo poleg raziskav tudi finančna sredstva. Tov. Svetik dalje analizira področno organiziranost v okviru Razisko- valne skupnosti Slovenije in ugotavlja, da se med vrstami specializira- nih panog v okviru gradbeništva teže uveljavlja neposredni interes geo- detskih raziskav pa tudi povezovanje z uporabniki. Pomemben korak k bo- ljši organiziranosti je brez dvoma temeljni raziskovalni skupnosti za geodezijo, vezani direktno na RRS. GV 24(1980) l 13 Teritorialna organiziranost in povezovanje Na občinski ravni nismo organizirani in dosedanje aktivnosti so bile plod dela posameznikov ali posameznih redkih delovnih organizacij ali občinskih upravnih organov (Svetik); primer slednjega podrobneje opisu- je Canic s prikazi praktičnih rezultatov pri racionalizaciji vzdrževa- nja osnovnih mrež v mestu. Zmotno je tolažiti se z dejstvom, da je koncentracija raziskovalnih or- ganizacij v glavnih mestih, in da se le-te direktno uveljavljajo pri republiških in pokrajinskih raziskovalnih skupnostih. Problem podružblja- nja raziskovalnega dela je v večji zagotovitvi vpliva neposrednih uporab- nikov, ki so s stališča geodetske službe neovrgljivo občani in tozdi ter njihove asociacije. Res je, da tudi na drugih področjih menjave dela še nismo samoupravno organizirani in podaljšujemo proračunsko logiko, res pa je, da z nave- denimi izjemami na današnjem posvetu v naših prispevkih tega ne odpira- mo, čeprav smo z razpisom posebej poudarili, da gre za "poseben pogled na dejavnost v občinskih geodetskih upravah': Za organiziranost na pokrajinskih in republiških ravneh smo v prijavlje- nih prispevkih dobili analizo le za eno republiko (Svetik), zato pa av- torja Buder in Grašič opozarjata na neaktivnost prlmedrepubliško-pokra- jinskem povezovanju predvsem pri osnovnih delih fotogrametrije in karto- grafije. Vsi pa ponavljamo, da razvoj proizvajalnih sil in družbena de- litev dela zahtevata medsebojno sodelovanje, združevanje, predvsem de- lovno povezovanje, zlasti v okviru velikih raziskovalnih projektov in tudi v medrepubliških merilih. Ista avtorja kritično razčlenjujeta tudi problematiko na področju mednarodnega povezovanja, kjer ob vseh obvezah Jugoslavije v okviru OZN ali multilateralnih in bilateralnih sporazumov in članstva v mednarodnih organizacijah nastopamo neorganizirano, nera- cionalno porabljamo sredstva, predvsem pa nimamo skupne politike pri mednarodnem povezovanju. Vloga raziskovanja v procesu planiranja Ta vloga je opredeljena v ustavah in v obeh v uvodu citiranih sistemskih zakonih. V resoluciji XI.kongresa ZKJ smo sprejeli obvezo, da moramo za- gotoviti vključevanje znanja in znanstvenoraziskovalnih dosežkov v proces izdelave vseh vrst planskih dokumentov na vseh ravneh kot bistveno sesta- vino in tudi pogoj družbenega planiranja. Nihče od avtorjev ne načenja te teme ob izdelavi srednjeročnih planov geodetskih del, čeprav vsi ve- mo, da so vsi republiški izvršni sveti in pokrajinska izvršna sveta v programu i_zdelave družbenih planov za obdobje 1981-1985 temu področju po- svetili izreden poudarek. Temu bi iz kategorije plana dodali tudi vprašanje, kako v naših delovnih organizacijah in naših upravnih organih na republiško-pokrajinskih in ob- činskih ravneh pripravljamo za izdelavo srednjeročnega plana samih razis- kovanj - te podatke smo v prilogi dobili le za eno republiko (trnivec). Zakonodajno področje 'I'o področje zasluži pozornost z dveh vidikov. Do danes še nismo analizi- rali, kakšne raziskave se opravijo pred oblikovanjem zakonov in podzakon- skih predpisov (pravilnikov, navodil, norm), vseskozi pa ugotavljamo, da smo še dokaj obremenjeni s preteklostjo hierarhije in pravilnikov ter da se nam škarje pri izvajanju zakonov odpirajo. Po drugi strani pa nam ne bi smelo biti tuje, da bi vlogo znanosti s kon- kretnimi določbami opredelili tudi v zakonih s področja geodetske službe, katastrov, izmer in drugih področij naše razširjene dejavnosti, ki jo je tov. Kardelj v svoji študiji Smeri razvoja političnega sistema sociali- stičnega samoupravljanja takole opredelil: · "Teorija in praksa sta neločljivi od človeka kot družbenega bitja.Zato tudi znanost in na znanosti utemeljene strokovne službe predstavljajo 14 GV 24(1980) 1 sestavni in neločljivi del celotne prakse političnega sistema. Znanost in strokovne službe bi morale biti prisotne na vseh ravneh delegatskega sistema, biti bi morale podlaga za delo delavskih svetov, delegatskih skupščin, izvršnih organov, administracije, zveze komunistov, sociali- stične zveze in drugih socialističnih sil naše družbe". Znanost in vzgojno-izobraževalni proces 1"udi na tej tako pomembni komunikaciji moramo znati presojati z dveh vi- dikov, ki jih zastavljam v vprašalni obliki: Ali se izobražujemo za samo raziskovalno delo? Mislim, da srno bolj v ta- kem položaju, ko je večina naših raziskovalcev obremenjena s formulira- njem pogodb in vsi zanemarjamo dejstvo, da bi se morali tudi raziskoval- ci stalno izobraževati, ne le predvidevati raziskave. Drugo, enako pomembno vprašanje pa je, v kolikšni meri je znanost osnova v izobraževalnem procesu, ali drugače: koliko temelji izobraževanje na raziskovalnih dosežkih? Ob tem Paunovski trezno opozarja, da je ena največjih nalog na sedanji stopnji razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v geodetski dejavno- sti nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in njihovo povezovanje s pro- cesom preoblikovanja, usmerjenega izobraževanja; sem šteje tudi neposred- no in vsakodnevno prepletanje vzgojnega dela z raziskovanjem in sistema- tično vzgojo novih znanstvenih kadrov. V posredni zvezi s tem je Lovric opozoril na potrebo po povezovanju z drugimi strokami ob primeru kartografije in utemeljenosti povezovanja z geografi ter likovnimi vedami, kar naj bi se kazalo pri vzgojnem in raz- iskovalnem sodelovanju. Klasifikacija raziskovalnih del Vsa naša, tudi izvengeodetska raziskovalna dejavnost že nekaj časa daje na dnevni red svojih razprav vprašanje klasifikacije del. Več avtorj~v, med njimi Canic najbolj sistematično, razlaga mednarodno priznano nomen- klaturo od temeljnih do aplikativnih raziskav. Spomnimo se, kolikokrat v svojih okoljih razpravljamo o teh proporcih. Republiški in pokrajinska kongresa ZK pa so v razpravah in sklepih o uveljavljanju raziskovalne de- javnosti kot sestavine inovacijskih procesov opredelili tole: "s poveza- vo vseh členov v inovacijskem procesu moramo zagotavljati prenos razis- kovalnih dosežkov v prakso in dalje ustvariti moramo tako strukturo teo- retičnih in praktičnih raziskav, ki bo omogočala, da bodo teoretične raz- iskave dolgoročen in trden temelj za hitrejše uresničevanje praktičnih raziskav ter da bodo z njimi neločljivo povezane". Dovolj jasna, dovolj nedvoumna usmeritev, da moramo tudi v naših vrstah preseči tradicionalno delitev raziskovalnega dela na temeljno, razvojno in uporabno (pa še z nadaljnjimi delitvami) ter uveljaviti združevanje dela in sredstev raz- iskovalcev in uporabnikov za raziskovalne projekte, ki bodo upoštevali družbeno-ekonomsko vlogo in namen raziskovalnega dela v skladu s priori- tetnimi cilji našega razvoja v skladu z družbenim razvojem. Menim, da Paunovski realno opozarja na problem kvalitete znanstvenih del, ki so pogostokrat na ravni servisnih storitev, kar je vsekakor družbeno pomembnejši problem kot teoretično razvrščanje raziskovalnih del. Vsebinski okvirji V gradivih za posvet, bodisi v predloženih referatih na področju posamez- nih raziskav, bodisi v programskih napovedih, lahko izluščimo odpiranje na širša raziskovalna področja. Raziskovalcem s področja mrež, izmer, avtomatizacije, fotogrametrije, fotointerpretacije, kartografije, tehno- GV 24(1980) 1 15 logij in reprodukcij kart, dodajamo raziskave s področja naše razsirje- ne reprodukcije v družbenem smislu, to so raziskave o nadgradnji zem- ljiškega katastra, njegovem povezovanju z zemljiško knjigo, raziskave o nadaljnji družbeni vlogi geodetske dejavnosti, o njeni samoupravni or- ganiziranosti in razvojnih konceptih. Ni pomembno, če slednje ne odpi- ramo hkrati v vseh naših družbenopolitičnih skupnostih, pomembno je, da te vrste raziskav postajajo sestavina naše raziskovalne organiziranosti in da jih postavljamo ob bok raziskovanjem s področja tehnologij in av- tomatizacije. Mislim,d~ je treba posebej opozoriti na raziskave s področja geoznanosti in inženirskih del, v katerih avtor Begovic družbeno upravičeno opozar- ja na potrebe po spremljanju razvoja tistih panog, v katerih se geodezija uveljavlja kot izvajalec tehničnih preddel, prav tako pa na proučevanje operativnih možnosti geodetske tehnike v razvoju ostalih tehničnih pa- nog. Sklep Na koncu želim poudariti, da smo ne glede na vse vrzeli vendarle kreni- li naprej, potreben pa je daljši čas, da bomo lahko ustrezna in zakons- ka načela in naše ambicije prelili v prakso. Pregloboka je dediščina pravilnikov in formularjev stehniziranih postopkov, ki so nas uvodoma usmerjali še po vojni - ta usedlina pa je še v nas - da bi lahko v krat- kem času ovrednotili pravo vlogo znanosti. V Holandiji so začeli z raz- iskavami PIS-a v letu 1968, z letošnjim letom gredo v I.fazo realizaci- je, v ZRN pa so zaključili raziskave o spojitvi zemljiškega katastra in zemljiške knjige po desetih letih. Mislim, da je v tem trenutku najbolj pomembno, da danes o tem razpravlja- mo, in od nas vseh je odvisno, v kolikšni meri bo to posvetovanje zavest- no prispevalo k drugačnemu vrednotenju te tako bistvene sestavine življe- nja posameznika, organizacij in družbe v celoti. Samo po tej poti lahko dosežemo višjo stopnjo kvalitete naših raziskav in prispevamo naš delež k socialistični preobrazbi znanosti in k temu, da bodo tudi naši znanst- veniki soodločali v vseh bistvenih vprašanjih razvoja široke geodetske dejavnosti in s tem prispevali k hitrejšemu uveljavljanju socialistič­ nih samoupravnih odnosov v naši družbi. 16 GV 24(1980) 1 .Miroslav ČRNIVEC* RAZISKOVALNO DELO V SR SLOVENIJI OD LETA 1972 DALJE l. Splošni razvoj raziskovalnega dela v letih 1972-1979 Na posvetovanju o znanstvenoraziskovalnem delu v Krapinskih Toplicah v letu 1972 je bil podan pregled stanja in problemov pri raziskovalnem delu v SR Sloveniji in srednjeročni program raziskav. V tem času se je poleg I.nšti tuta za geodezijo in fotogrametrijo ter Geodetskega oddelka FAGG posebno utrdila vloga Raziskovalnega inštituta Geodetskega zavoda SRS kakor tudi organizacija geodetskega raziskovalnega dela v okviru Raziskovalne skupnosti SRS. Ustanovljena je bila komisija za geodezijo, ki je združevala raziskovalne organizacije in uporabnike. Ta komisija je organizacijsko vodila postopek razpisa in sprejemanja raziskovalnih nalog in projektov ter spremljala njihovo financiranje. Načeloma so bi- le vse raziskovalne naloge sprejete na javnih razpravah in sofinancira- li so jih SO-odstotno Raziskovalna skupnost SRS in SO-odstotno uporab- niki (geodetske organizacije združenega dela, Geodetska uprava SRS in drugi) . Na teh osnovah se je raziskovalno delo v SR Sloveniji močno okrepilo, kar je bilo zlasti pomembno za razvoj stroke in privlačno za mlade kad- re, ki so sodelovali pri raziskavah. Poleg geodetskih strokovnjakov so bili vključeni tudi drugi. Sodelavci in nosilci raziskav so bili zlasti matematiki, agronomi, gozdarji, ekonomisti, arhitekti in drugi, ki so bili deloma ali v celoti zaposleni pri geodetskih raziskovalnih organi- zacijah. Posebno pomemben je bil tim Raziskovalnega inštituta Geodetske- ga zavoda SRS, ki je bil predvsem usmerjen v kompleksne raziskave. 2. Pregled opravljenih raziskovalnih nalog Da bi lahko spoznali obseg opravljenega dela, navajamo pregled opravlje- nih raziskovalnih nalog, ki so jih izvedli sodelavci Raziskovalnega in- štituta GZ SRS, Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo in Geodetskega oddelka FAGG in jih je (praviloma SO-odstotno) sofinancirala Raziskoval- na skupnost SR Slovenije. RAZISKAVE V LETU 1972 - DOLOČITEV OPTIMALNE METODE PRENOSA PODATKOV IN OPTIMALNE GOSTOTE MREŽE RELIEFA SLOVENIJE ZA DIGITALNO UPORABO, nosilec dr. Z.Petkovšek, me- teorolog, sofinanciral GZ SRS, - AVTOMATIZIRANA r:ARTOGRAFIJA ZA POTREBE PROSTORSKIH INFORMACIJSKIH SI- STEMOV, nosilec dipl.ing. T.Banovec, geodet, sofinancirala Zavod za regionalno prostorsko planiranje SRS in Geodetski zavod SRS. RAZISKAVE V LETU 1973 - UPORABA FOTOINTERPRETACIJE PRI PROSTORSKIH RAZISKAVAH, nosilca dipl. ing. I.Buder in dipl.geogr._B.Kristan, geodet in geograf, sofinanciral GZ SRS, - PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM SLOVENIJE - FAZA I, nosilec dipl.ing. T.Banovec, sofinancirala Zavod za regionalno prostorsko planiranje in GZ SRS , * 61000 YU Ljubljana, FAGG-geodetski oddelek dipl.ing.geod., izredni profesor Prispelo v objavo 1979-12-17. GV 24(1980) 1 17 - UPORABA ORTOFOTOGRAFIJE, nosilec dipl.ing. I.Čuč~k, geodet, sofinanci- ral IGF - REPRODUKCIJA DOKUMENTACIJE ZA URBANSKO IN GEODETSKO INVENTARIZACIJO PROSTORA, nosilec dipl.ing. A.Pregl, geodet, sofinanciral IGF RAZISKAVE V LETU 1974 - DOKUMENTACIJA VIROV PROSTORSKIH INFORMACIJ V SRS, nosilca dipl.geogr. G.Gorkič in ing. P.Svetik, geograf in geodet, sofinanciral Zavod za regionalno prostorsko planiranje, - KATEGORIZACIJA ZEMLJIŠČ, nosilec dr. A.Stritar, agronom, sofinancira- la GU SRS RAZISKAVE V LETU 1975 - PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM SR SLOVENIJE - FAZA II, nosilec dipl. ing. T.Banovec, geodet, sofinanciral Zavod SRS za regionalno prostor- sko planiranje, - DIGITALNI MODEL RELIEFA SLOVENIJE, nosilca dipl.ing. T.Banovec in dipl. ing. A.Lesar, geodeta, sofinanciral Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje, - TEHNOLOGIJA KARTOGRAFSKE REPRODUKCIJE, nosilec dipl.ing. E.Kržan, so- financirala GU SRS in IGF, - KOMASACIJE, RAZISKAVA NAJBOLJŠIH MOŽNOSTI, nosilec dipl.ing. M.Podob- nikar, geodet, sofinanciral Republiški sklad za kmetijstvo in gozdar- stvo, - UPORABA FOTOINTERPRETACIJE IN REMOTE SENSINGA PRI RAZISKAVAH TAL, no- silec dr. A.Stritar, agronom, sofinanciranje - RAZISKAVE V LETU 1976 - PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM - FAZA III, nosilec dipl.ing. T.Bano- vec, geodet, sofinanciral Zavod SRS za regionalno prostorsko planira- nje, - PRENOS INFORMACIJ PREKO LOKACIJ, nosilec dipl.ing. T.Banovec, geodet, sofinanciral Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje, - AGREGACIJA NEKATtRIH PODATKOV ZA POTREBE KRAJEVNE SKUPNOSTI, nosilec dipl.ing. M.Podobnikar, sofinanciral Zavod SRS za regionalno prostor- sko planiranje, - - NASTAVITEV REGISTRA TERITORIALNIH ENOT SR SLOVENIJE, nosilec prof. z. Berlot, geograf, sofinanciral Zavod SRS za regionalno prostorsko pla- niranje, - TEMELJNE TRIANGULACIJSKE MREŽE v SRS - RAZISKAVA MREŽE I.REDA, nosilec dr.F.Vodopivec, geodet, sofinancirala GU SRS, - RAZISKAVA STABILNOSTI NIVELMANSKIH REPERJEV LJUBLJANSKE MESTNE MREŽE, nosilec dr. F.Vodopivec, geodet, sofinanciranje - - POLOŽAJNA IN VIŠINSKA NATANČNOST GEODETSKIH IZMER ZA RAZLIČNE POTREBE DRUŽBENIH IN GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI, nosilec dipl.ing. A.Lesar, geo- det, sofinancirala GU SRS, - GEODETSKA STROKOVNA TERMINOLOGIJAt nosilec dipl.ing. I.Golorej, geodet sofinancirala GU SRS, - AEROTRIANGULACIJA; nosilec dipl.ing. D.Mravlje, geodet, sofinanciral IGF RAZISKAVE V LETU 1977 - IZGRADNJA REGISTRA TERITORIALNIH ENOT, nosilec prof. Z.Berlot, geograf, sofinanciral Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje, - APLIKACIJA IN RAZVOJ PROSTORSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA ANALIZO, DRUŽBENO VREDNOTENJE TER PLANIRAHJE FIZIČNE POJAVNOSTI PROSTORA, nosi- lec dr. A.Pog.ačnik, arhitekt, sofinanciral GZ SRS 18 GV 24(1980) 1 - PRENOS INFORMACIJ PREKO LOKACIJ - II, nosilec dipl.ing. B.Bregant,geo- det, sofinanciral Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje, - ZBIRANJE PROSTORSKIH PODATKOV v KATASTRIH IN EVIDENCAH, nosilec dipl. ing. P.Šivic, geodet, sofinancirala GU SRS, - MERITEV RECENTNIH TEKTONSKIH GIBANJ V KARAVANKAH, nosilec dipl.ing. M.Jenko, geodet, sofinancirala GU SRS in Geološki zavod Ljubljana, - DOLŽINSKA KOMPARATORSKA BAZA SRS v LOGATCU, nosilec dr. F.Vodopivec, geodet, sofinancirala GU SRS, - PREIZKUS UPORABE INTERPRETIRANIH POSNETKOV ZA POTREBE DRUŽBENEGA PLA- NIRANJA, nosilec dipl.ing. A.Bilc, geodet, sofinanciral Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje in GZ SRS, - FOTOINTERPRETACIJA IN PROSTORSKE RAZISKAVE S POSEBNIM POUDARKOM NAPE- DOLOŠKO KARTIRANJE HIDROMORFNIH TAL, nosilca dr. A.Stritar in dipl. ing. L.Rupreht, agronoma, sofinanciral GZ SRS, - PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM ZA OBLIKOVANJE VIDNEGA OKOLJA, nosilec dr. A.Pogačnik, arhitekt, sofinanciral GZ SRS RAZISKAVE V LETU 1978 - PROBLEM DISTRIBUCIJE INFORMACIJ NA OSNOVI LOKACIJ, nosilec dipl.ing. A.Lesar, geodet, sofinanciral Republiški komite za družbeno planira- nje in informacijski sistem . - LOKACIJSKA PROBLEMATIKA KATASTRA ZGRADB, nosilec dipl.ing. B.Bregant, geodet, sofinanciral Zavod SRS za družbeno planiranje, - REDUNDANCE V PROSTORSKEM INFORMACIJSKEM SISTEMU II, nosilec dipl.ing. T.Banovec, geodet, sofinanciral Zavod SRS za družbeno planiranje, - POLOŽAJNA IN VIŠINSKA NATANČNOST ZA RAZLIČNE POTREBE DRUŽBENIH IN GO- SPODARSKIH DEJAVNOSTI II, nosilec dipl.ing. A.Lesar# geodet, sofinan- cirala GU SRS, - IZDELAVA TEHNOLOGIJE ZA VZDRŽEVANJE TEMELJNIH TOPOGRAFSKIH NAČRTOV 1:5.000, nosilec dr. J.Beseničar, geodet, sofinancirala GU SRS, - DIGITALNA AEROTRIANGULACIJA, nosilec dr. J.Beseničar, geodet, sofinan- cirala GU SRS in GZ SRS, - LOKACIJA IN ZAJEMANJE FIZIČNIH PROSTORSKIH INFORMACIJ, nosilec dipl. ing. A.Bilc, geodet, sofinancirali Zavod SRS za družbeno planiranje, GU SRS in GZ SRS, - FOTOINTERPRETACIJSKI CENTER, nosilec dipl.ing. J.Jemec, geodet, sofi- nanciral GZ SRS, - POSTAVITEV RAČUNSKEGA CENTRA ZA OBDELAVO PODATKOV v PROSTORU, nosilec dipl.ing. A.Lesar, geodet, sofinanciral GZ SRS RAZISKAVE V LETU 1979 - TRANSFORMACIJA NAČRTOV GRAFIČNEGA KATASTRA 1: 2880, nosilec dipl.ing. I.Čuček, sofinancirala GU SRS, - APLIKACIJA TEHNOLOGIJ KARTOGRAFSKE REPRODUl•" ve, pri tem pa smo .želeli napraviti glasilo zanimivejše in ga popestri-· ti s fotografijami. Prav tako smo odprli novo rubriko Iz upravne prakse, ki je zanimiva zlasti za delavce v upravni službi, saj je v njej najti marsikaj uporabnega za reševanje podobnih zapletenih upravnih problemov. Prav tako kot vsebina je bil razširjen tudi obseg, saj ugotavljamo, da je za ca. 20 % večji od dogovorjenega in s pogodbo vezanega z Raziskoval-· no skupnostjo Slovenije, ki nam sofinancira izdajanje glasila. Povečali smo tudi naklado od 650 na 700 izvodov, kar prav tako kaže, da je zanimanje med našimi člani za glasilo dokaj zadovoljivo. Poleg tega pa moram še ugotoviti, da se je uredniški odbor močno trudil, da bi bilo sodelovanje ·med bralci in odborom bolj še, pr,istnej še, bolj neposredno, kar naj bi se pokazalo v večjem številu prispevkov. To nam je le deloma uspevalo s poverjeniki posameznih geodetskih društev, vendar vseeno ne v taki meri, kot smo si želeli. Želeli smo si pridobiti več pri- spevkov iz dela društev, iz operativnega dela posameznikov ali organiza.- cij, želeli smo informacije o raznih problemih službe, ki jih ni malo, pa je le malo tistih, ki si vzamejo čas, da o tem napišejo tudi nekaj vrstic za Vestnik. Nekateri so nam očitali, da je Vestnik preveč znanstveno obarvan. Spom- nil bi vas rad le na to, da so znanstveni članki pogoj za sofinanciran~•~ Raziskovalne skupnosti SR Slovenije pri izdajanju našega glasila, pope- stritev vsebine s poljudnimi prispevki pa je odvisna prav od vsakega pc: sameznika. Ni se še zgodilo, da kakega prispevka ne bi objavili, zato vas v imenu na novo izvoljenega uredniškega odbora prosim za še aktiv-- nejše sodelovanje ter dobro voljo pri pisanju prispevkov. POROČILO NADZORNEGA ODBORA JE PODAL TOV. IVAN GOLOREJ Na skupščini ZGS 10.12.1977 v Murski Soboti so bili izvoljeni tovariši v organe ZGS (predsedstvo, izvršni odbor, nadzorni odbor, vodje stro- kovnih sekcij, komisije za šolstvo in kadre, uredniški odbor UG), ki danes polagajo račun o svojem delu in nedelu. GV 24(1980) l 77 Na tej skupščini so bile dane pobude in program za nadaljnje delo: organizirati razpravo o dokumentih družbenega sistema planiranja in informacijskega sistema; - sodelovanje ZGS pri sestavi dolgoročnega programa razvoja geodetske dejavnosti; odložitev posvetovanja o PIS; - organiziranje posvetovanja o zemljiškem katastru v Portorožu (organi- zacija uspela, strokovna vrednost majhna). Izdajanje Geodetskega vestnika je vsekakor najpomembnejša vez med člani, članki so na višini, kvaliteta in oprema prav tako; tovarišem, ki za to skrbe, pohvala. Organizacija geodetskih dnevov (kot tudi smučarskih srečanj) je pohval- na. še bolj bi bilo treba poživiti delo v strokovnih sekcijah, organizirati več predavanj, razprav itd. še izboljšati sodelovanje z geodetskimi društvi - sedaj jih je pet; menim, da števila strokovnih društev ni primerno večati. Blagajniško poslovanje sem pregledal in je popolnoma v redu. Delo v vseh organih je potekalo pohvalno, še prav posebno pa zaslužijo pohvalo nekateri člani odborov, ki so toliko in tako nesebično delovali tako na strokovnem kakor tudi na društvenem področju. Predlagam, naj ta skupščina izglasuj~ razrešnico dosedanjim članom od- borov. IMENOVANJE ČASTNIH IN ZASLUŽNIH ČLANOV Z.GS Zveza geodetov imenuje na predlog predsedstva in po sklepu skupščine ZGS naslednje častne člane: l. ~ranca Bratkoviča - za delo v geodetskem društvu in ZGS ter za us- pešno pedagoško delo na GTŠ; 2. Franto Komela - za uspešno sodelovanje Zavoda SRS za statistiko - na stičnih področjih geodetske in statistične službe, zlasti pri avtomatski obdelavi zemljiške- ga katastra in pri skupnem delu na prostorskih evidencah; 3. Branka Korošca - za izredno uspel in edinstven prikaz zgodovinske- ga razvoja zemljemerstva v Sloveniji v knjigi Naš prostor v času in projekciji; 4. Draga Lipiča - za uspešno sodelovanje z geodetsko službo na vseh njegovih dosedanjih delovnih področjih; 5. Iva Marenka - za tesno in uspešno sodelovanje z geodetsko služ- bo, zlasti na stičnih področjih agronomije in geo- dezije pri planiranju in izvajanju politike glede ko_masacij; 6. Milana Naprudnika - 7. Marjana Oblaka - 78 za uspešno uveljavljanje geodetske službe v šir- šem družbenem dogajanju,planiranju in informira- nju, za vodenje geodetske službe in za sodelova- nje v geodetskih društvih in ZGS; za uspešno sodelovanje z geodetsko službo, zlasti glede realizacije srednjeročnih programov geodet- skih del; GV 24(1980) 1 8. Ivana Raua - za uspešno sodelovanje z geodetsko službo vre- publiki in občinah,_posebno glede pogojev njene organizacije in delovanja; 9. Zorka Ukmarja - za izredno plodno sodelovanje pri pripravi vse novejše geodetske zakonodaje in predpisov ter za uspešno vodenje področja zemljiškega katastra; 10. Ljubana Zadnika - za uspešno vodenje geodetske operative v težkem povojnem času in prenašanje delovnih izkušenj na mlade strokovnjake; 11. Karla Zupana - za obsežno strokovno in znanstveno delo in zlasti za uvedbo računalništva v geodetsko stroko na Slo- venskem ter za uveljavitev sodobnega sistema avto- matske obdelave zemljiškega katastra. Na predlog predsedstva in po sklepu skupščine ZGS se imenujejo za zasluž- ne člane ZGS tovariši, ki so delali ali še delajo, zavzeto, polni navdu- šenja, žrtvujoč tudi svoj prosti čas, v geodetskih društvih in ZGS, pri izdajanju Geodetskega vestnika, organiziranju proslav 35-letnice geodet- ske službe in drugih društvenih manifestacij, poleg tega pa vestno in uspešno opravljajo svoje delovne naloge na področju geodetske upravne služ- be, šolstva, operative in v stroki sploh. Ti tovariši so: l. Avbelj Jože 12. Naraks Srečko 2. Brinovec Radko 13. Pucelj Alojz 3. Čermelj Zmago 14. Pušnik Vinko 4. Gaber Ivan 15. Robinšak Rihard s. Jenič Franc 16. Samobor Bogdan 6. Kalac Ahmet 17. Smrekar Marjan 7. Kobilica Janez 18. Sraka Rozika 8. Kolman Vlado 19. Stres Marjan 9. Kren Boris 20. Šivic Peter 10. Lesar Anton 21. Vodopivec Florjan 11. Mrzlekar Dušan 22. Zupančič Pavel Predsedstvo ZGS je se znanj eno tudi ,z delom ostalih članov ZGS, ki bi jim pripadalo priznanje zlasti za uspehe na delovnih področjih. Ti us- pehi ne morejo in ne smejo ostali neopaženi, ZGS pa bo v skladu s spre- membami v svojih pravilih poskrbela, da bodo ti tovariši ob naslednjih geodetskih dnevih zasluženo priznanje tudi prejeli. Predsedstvo ZGS v imenu vsega članstva imenovanim za zaslužne in častne člane čestita in jim želi veliko uspehov še v prihodnje. Na skupščini je bil sprejet tudi naslednji: STATUTARNI SKLEP o spremembah in dopolnitvah statuta Zveze geodetov Slovenije 5. čl. - zadnji ostavek: ... Za zagotavljanje javnosti dela ZGS in njenih organov je odgovoren predsednik predsedstva. 7, čl. - v celoti: ZGS predstavlja in zastopa predsednik predsedstva, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. 8. čl. - dodati stavek: ... Osnovo delovanja ZGS tvorijo njeni člani - geodetska društva. 24. čl, -v celoti: Mandatna doba vseh organov ZGS je 4 leta. 79 GV 24(1980) 1 25. čl. - črtati je treba zadnji stavek! 26. čl. - v celoti: Najvišji organ ·ZGS je skupščina. Skupščine so redne in izredne. Redna skupščina ZGS se skliče vsaka 4 leta, po potrebi pa se po dolo- čilih tega statuta skliče izredna skupščina. Skupščina (redna) voli 5 članov predsedstva, celoten izvršni odbor in 3 člane nadzornega odbora;izredna skupščina pa lahko v celoti ali delno izvoli nove člane organov ZGS. 28. čl. - črtati je treba zadnji stavek. 29. čl. - v celoti: Dnevni red skupščine sestavi predsedstvo ZGS in ga sporoči društvom naj- manj 30 dni pred sklicem skupščine. Društva lahko predlagajo spremembo dnevnega reda najmanj 10 dni pred skupščino, vendar morajo pripraviti gradivo za predlagane spremembe. ' 31. čl. - sprememba alinej: 8. alinea: voli 5 članov predsedstva, celoten izvršni odbor in 3 čla­ ne nadzornega odbora - 9. alinea: ustanavlja strokovne sekcije, odbore in k~dsije 33. čl. - v celoti: Pretlsedstvo je najvišji organ med dvema skupščinama. Za svoje delo je odgovorno skupščini, ki ji pripravlja poročila. Predsedstvo sestavljajo: - 5 članov, ki jih izvoli skupščina na rednem ali izrednem zasedanju - po 2 delegata, ki jih izvolijo društva, člani ZGS, - predsedniki UO vsakega društva, člana ZGS, - predsednik izvršnega odbora. Predsedstvo vodi njegov predsednik, ki ga izvolijo člani predsedstva na svoji prvi seji. Do izvolitve predsednika vodi. sejo najstarejši član. Na prvi seji izvolijo tudi namestnika in določijo zadolžitve posameznih članov predsedstva. Delo predsedstva je kolektivno, prav tako tudi odgovornost: vsak član predsedstva ima enake pravice in dolžnosti. Predsednik le vodi seje in koordinira delovanje predsedstva. Mandat predsednika traja eno leto. Predsednik ne more biti dvakrat za- pored izvoljen za to dolžnost. Vsako društvo mora po 2 člana predsedstva izvoliti najkasneje po 30 dneh od skupščine, na kateri so bili izvoljeni novi člani organov ZGS. 36. čl. - v celoti: IO je operativni organ predsedstva ZGS in je za svoje delo odgovoren predsedstvu. Na sejah predsedstva poroča o delovanju IO njen predsednik. IO ima 7 članov. Sestaja se po potrebi, pogosteje kot predsedstvo, saj operativno rešuje vso problematiko ZGS. Zaradi takih nalog, kontinuite- te dela in stalne odgovornosti predsedstvu se člani IO izberejo iz bliž- je okolice, da bi optimalizirali pogoje dela in porabo časa za seje. IO vodi njen predsednik, ki ga člani izvolijo na l.seji. Do izvolitve predsednika vodi sejo najstarejši član. Mandatna doba predsednika IO je 1 leto in se menja skladno z menjavo predsednika predsedstva. Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen za predsednika IO. IO izvoli tudi tajnika in blagajnika društva. Njuna mandatna ddba traja lahko vsa 4 leta, lahko pa je tudi krajša. Člani IO sprejemajo skladno s poslovnikom posamezne zadolžitve. 80 GV 24(1980) 1 37. čl. - črtati zadnji stavek! 43. čl. - drugi stavek: Podpisniki pri SDK so po en član predsedstva in IO ter blagajnik. SPREJEM PRIMORSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA V ZVEZO GEODETOV SLOVENIJE Po sklepu Skupščine ZGS je novo Primorsko geodetsko društvo sprejeto v članstvo Zveze geodetov Slovenije. SESTANEK SEKCIJE ZA ZEMLJIŠKI KATASTER, Bled 13.X.1979 - 12.geodetski dan Tajnik ZGS F.Vilfan Sestanka se je udeležilo 64 članov, zastopnikov občinskih geodetskih up- ravnih organov, GU SRS, GZ SRS, FAGG in drugih geodetskih institucij. Vodil ga je Alojz Pucelj, dosedanji vodja sekcije za zemljiški kataster, ki je v uvodnih besedah nakazal namen delovanja sekcije in opisal de- lovanje članov sekcije v preteklem obdobju. Čeprav se sekcija v celotni sestavi ni sestajala, so posamezne strokovne skupine in člani aktivno delovali na več področjih, npr. - uvajanje nove geodetske zakonodaje v upravno prakso; - priprava podzakonskih predpisov; - izračun in uvedba novega katastrskega dohodka; - organiziranje posvetovanja o zemljiškem katastru v Portorožu leta 1978. Osnovne referate na tem posvetovanju so pripravili člani naše sekcije. Velik del aktivnosti na tem področju je nosila strokovna služba GU SRS. z organiziranjem strokovnih posvetovanj po regijah je bilo v praksi po- trjeno, da je to v naših razmerah zelo uspešna oblika našega delovanja. Kljub vrsti novih nalog, ki jih danes prevzema geodetska služba, je zem- ljiški kataster še vedno temeljno področje delovanja občinskih geodet- skih uprav, ki ga ne smemo zanemarjati. Razprava je bila z nekaterimi uvodnimi obrazložitvami usmerjena na tale področja: l. izvajanje parcelacij v postopkih razlaščanja zemljišč, 2. tekoče dostavljanje podatkov o spremembah v računalniški center, 3. problemi ob nastavljanju ROTE, 4. tekoča problematika. Ad 1.) Tov. Pristovnik, GU SRS, je obrazložil primer iz pravne prakse, ko se je stranka pritožila na odločbo o parcelaciji v postopku razlaščanja zem- ljišča. GU SRS je stranki pritožbo zavrnila, ustavno sodišče pa je od- pravilo odločbo o zavrnitvi, ki jo je izdala GU SRS z obrazložitvijo da ni pravne podlage za izdajo odločbe o parcelaciji. Odločba občinske­ ga upravnega organa za premoženjskopravne zadeve o pripravi del ni os- nova za izdajo odločbe o parcelaciji. GV 24(1980) 1 81 Prisotni so ugotavljali, da je obstoječa zakonodaja pomanjkljiva. Do dopolnitve zakonodaje se priporoča naslednji postopek: - pristojni upravni organ izda odločbo o pripravljenih delih (dovoljuje meritve, ne zamejničenja); - geodetska uprava izvede zakoličenje meje (brez mejnikov in izdela delilni izkaz; premoženjskopravna služba prevzame podatke iz spremembnega izkaza in izvede postopek razlastitve; - po pravnomočnosti razlastitvene odločbe geodetska uprava izvede za- mejničenje in sestavi zapisnik; k zamejničenju in sestavi zapisnika je treba povabiti prizadete lastnike; odsotnost ali nesoglašanje la- stnika ne zadrži postopka; - geodetska uprava izda odločbo o parcelaciji, ki temelji na razlastit- veni odločbi; - sledi poočitev parcelacije v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru; - sprememba lastništva v zemljiškem katastru se vpiše na osnovi sklepa sodišča. Po daljši razpravi so prisotni dali tele predloge: a) GU SRS naj prične postopek za uskladitev in dopolnitev predpisov o zemljiškem katastru. b) Po regijah naj se organizirajo posvetovanja, na katerih bi poleg vprašanj s področja zemljiškega katastra obravnavali tudi pravilnik o katastrski klasifikaciji. Ad 2.) Predstavnik GZ SRS tov. Jože Vovk je opozoril prisotne, da geodetske uprave ne pošiljajo podatkov za izpeljavo sprememb v zemljiškem kata- stru v rokih, ki jih je predpisala obvezna instrukcija GU SRS. Obsta- ja bojazen, da bo tudi letos obdelava kasnila. Prisotni so dali nekaj pripomb o enostransko predpisanih rokih. GZ SRS bo pismeno poročal vsem geodetskim upravam o dinamiki prejemanja podatkov. Ad 3.) Zaradi preobremenjenosti kadrov na nekaterih geodetskih upravah akcija ROTE ne teče po planu. Večina prisotnih je bila mnenja, da ni več vprašanje, ali akcijo ROTE voditi ali ne. Zagotoviti je treba pogoje, da se akcija ROTE v roku izpelje. Pri tej akciji je nujno potreben načrt v merilu 1:5000 s to- pografsko in katastrsko vsebino. PREDLOG: Reducirati je treba številne študije in predlagati najustrez- nejšo rešitev za pridobitev načrta. GU SRS naj iz zbranih predlogov in pripomb napiše priročno navodilo za nastavljanje ROTE. Ad 4.) Tov. Peter Šivic kot predstavnik FAGG poroča o organiziranju izrednega študija na višji stopnji. Dosedanji odziv je slab, zato nastopajo teža- ve. Manj kot 20 kandidatov ne omogoča kritja nastalih stroškov. Težave so z učnim programom. 82 GV 24(1980) 1 Zakon o državni upravi zahteva visJo šolsko izobrazbo za vodenje po- stopkov ZUP, kar še posebej potrjuje potrebo po organiziranju višjega študija. Organizator študija bo poslal ponoven razpis, na katerega je treba opozoriti vse kandidate. Tov.Pristovnik opozarja, da je treba pospešiti akcijo za odpravo delje- nih katastrskih občin. V pripravi je zakon o območjih občin, ki je ve- zan na podatke po katastrskih občinah. Ob zaključku sestanka je bil dan tale predlog: Zapisnik tega sestanka je treba poslati geodetskim upravam in drugim geodetskim institucijam. SES'l'Ai.\fEK KARTOGRAFSKE SEKCIJE ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE Bled 13.X.1979 - 12.geodetski dan A. Pucelj Sestanek kartografske sekcije je bil 13.10.1979 ob 10.uri v hotelu Je- lovica na Bledu. Žal je bil sestanek kartografske sekcije ob istem ča­ su kot sestanek sekcije za zemljiški kataster, zato se ga niso mogli udeležiti vsi predstavniki občinskih geodetskih uprav. Svoje predstav- nike so lahko poslale le kadrovsko močnejše uprave. Sestanka sekcije se je udeležilo 28 geodetov, ki jih kartografija zani- ma ali se z njo ukvarjajo. Poleg predstavnikov občinskih in republiške geodetske uprave so se sestanka udeležili tudi predstavniki geodetskih delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s kartografijo - Geodetskega za- voda SRS, Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo in Vojaškega geo- grafskega inštituta. Za sestanek ni bilo pripravljenega posebnega programa oziroma dnevnega reda. Kot je po pozdravnih besed~h dejal predsednik sekcije tov.Smrekar, naj bi udeleženci sestanka v neformalni obliki izmenjali svoje izkušnje, mnenja in težave o kartografiji v SR Sloveniji. Na prošnjo predsednika sekcije je načelnik VGI tov. Petrca najprej na kratko pojasnil vsebino razgovorov med predstavniki VGI in GU SRS. - VGI je zainteresiran za sodelovanje s civilno geodetsko službo. Tako sodelovanje je potrebno iz več razlogov, predvsem pa zaradi gospodar- nosti pri nekaterih delih in našega koncepta splošnega ljudskega od pora. - Vsa sporna vprašanja v zvezi s TK-25/G bosta obe stranki reševali z dogovori in sporazumi. Večjih zapletov v zvezi z uporabo TK-25/G naj ne bi bilo. - Za izdelavo PK-250 se bodo kot kartografski material uporabljale TK-200. Pod pogoji, ki bodo navedeni v pogodbi, daje VGI na razpola- go 4 originale, in sicer po ceni 52.590 za en poln list karte. - Načelnik VGI se je zahvalil za povabilo na geodetski dan in pohvalil obliko in vsebino takih srečanj. V nadaljevanju so bila obravnavana predvsem področja - kadrovska proble- matika v kartografiji in karte v SR Sloveniji, kartografski sistem, tematske karte itd., - kartografija v jugoslovanskem prostoru. GV 24(1980) 1 83 Kadrovska problematika je še vedno, kot že nekaj let, na področju karto- grafije zelo pereča. Šolanje kadrov še vedno ni zadovoljivo rešeno. Na geodetskih oddelkih TGŠ in FAGG za kartografijo še vedno nimajo rednih predavateljev, temveč samo honorarne. število ur, posebno za praktično kartografijo, je premajhno. Praktičnih vaj, predvsem s področja karto- grafske reprodukcije, skoraj ni. Predvsem primanjkuje strokovnjakov kartografov s srednjo izobrazbo. Mor- da sta tega kriva tudi neustrezno nagrajevanje in cenitev dela karto- grafa? Premajhna je tudi skrb za izobraževanje strokovnjakov, ki že delajo v kartografiji. Verjetno bo treba organizirati enodnevne ali večdnevne seminarje, na katerih bi se seznanjali z novostmi iz kartografije. S kadrovsko problematiko v kartografiji pa je povezana tudi izdelava kart. Potrebe po najrazličnejših kartah so vedno večje. Posebno· pred- stavniki občinskih geodetskih uprav so bili mnenja, da je vedno večja potreba po kartah, predvsem tematskih. Pri teh kartah pa je posebno pomembna hitrost izdelave. Še vedno nam primanjkujejo karte, predvsem v srednjih merilih (1:50.000, 1:100.000). Potrebne bodo še vedno začas­ ne rešitve. Kljub nekaterim pesimističnim in marsikdaj preveč samokri- tičnim ugotovitvam pa se je, kot je poudaril tudi načelnik VGI, karto- grafija v SR Sloveniji zelo razvila, ne samo kvantitetno, temveč tudi kvalitetno. Z razvojem kartografije v SR Sloveniji pa ne moremo biti zadovoljni, če se ne povežemo s kartografijo v Jugoslaviji. Slovenske izkušnje so in bodo dobrodošle in koristne vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo s kartogra- fijo v Jugoslaviji. Predvsem pa se moramo zavedati, da je Jugoslavija enoten prostor in da ga moramo tako obravnavati tudi v kartografiji. Dogovoriti se bo treba za trajnejše in organizirane oblike sodelovanja vseh, ki se v Jugoslaviji ukvarjajo s kartografijo. Za tako sodelova- nje pa je med drugim zainteresiran tudi VGI. Predvsem pa se bo treba tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji čimprej dogovoriti za nekatere enotne standarde v kartografiji. Na področju os- novnih kart (topografskih in preglednih) se moramo dogovoriti o enotnih ali vsaj podobnih merilih, enotni projekciji in enotnih (podobnih) kar- tografskih znakih in drugih problemih. Če hočemo, da se bo karta uveljavila med drugim tudi kot informacijsko sredstvo v delegatskem obveščanju, bomo morali še veliko storiti, pred- vsem pri določanju enotnih tematskih kartografskih znakov. Taka naloga pa seveda ni lahka in je ni-mogoče hitro izvršiti. Seveda pa je treba to rešiti čim hitreje vsaj v Sloveniji. Določiti bo treba minimalno število tematskih kart za kartografske publikacije o občinah in zagoto- viti enotne označbe. Enake zahteve in potrebe pa so tudi pri drugih različnih kartah. Obenem z reševanjem teh nalog v Sloveniji pa moramo najti povezavo tudi z drugimi republikami v Jugoslaviji. Udeleženci sestanka so bili mnenja, naj bi bili sestanki večkrat na le- to, in ne samo ob geodetskih dnevih. Lahko bi razmišljali tudi o bazen- skih sestankih sekcije. Ob prihodnjem geodetskem dnevu bi bilo umest- no razmisliti tudi o časovni razporeditvi sestankov sekcij. Sestanki naj ne bi bili ob istem času. J. Rotar 84 GV 24(1980) 1 OBČNI ZBOR DOLENJSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA Geodeti dolenjskih in posavskih občin smo se 24.septembra 1979 zbrali v Novem mestu na drugem občnem zboru. Otvoril ga je predsednik DGD Franc Jenič in o opravljenem delu organov društva podal naslednje poročilo: "Tovarišice in tovariši! Pretekli sta dve leti in za nami je dveletno obdobje ž~vljenja in dela našega DGD. Težko je primerjati delo naših članov z delom v preteklih letih, ko smo bili člani Ljubljanskega oziroma Celjskega geodetskega društva. Moj namen tudi ni dajati oceno dela, to prepuščam vam, delu občnega zbora in, kot vedno, času. Naše delo, konkretneje delo izvršilnega odbora in .nadzornega odbora, bi lahko prikazali, po mojem mnenju, po treh glavnih komponentah delo- vanja. To je spoznavanje in reševanje začetnih administrativnih težav, za naše mlado društvo zahtevna organizacija XI. geodetskega dneva v Krškem in manifestacij ob 35-letnici geodetske službe ter prizadevanja vseh nas za utrjevanje položaja geodeta v naši družbeni skupnosti. Že na začetku in še precej časa smo se otepali s težavami, ki jih pri- naša vsak začetek. Mnogo kilometrov in popisanega papirja je bilo tre- ba, da smo napravili vse, kar zahteva postopek za registracijo, itd. število soglasij je postalo še večje, ker smo združeni v društvo, ki obsega dolenjsko in posavsko regijo. Naša želja, da delamo v DGD, ki združuje geodetske delavce iz občin Trebnje, Kočevje, Ribnica, Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Brežice, Krško in Sevnica, je tudi pravno in administrativno izpolnjena. Organiziranje in pripravo XI.geodetskega dneva oktobra lani v Krškem, manifestacija ob 35-letnici geodetske službe ter posvetovanje o foto- interpretaciji in njeni uporabi so bile naše osrednje organizacijske aktivnosti. Geodetski dan je bil posvečen temi, ki ji naša družba posveča veliko pozornost - prostorskemu planiranju. Prostoru, organizaciji in ureja- nju le-tega je bilo posvečenih več prispevkov, v katerih so avtorji osvetlili področja, ki so povezana z delom geodetov na delovnem mestu oziroma v krajevni skupnosti. Obisk je presegel udeležbo na prejšnjih dnevih. Sprejem v gradu Kostanjevica in naslednji dan seznanitev z gradnjo jedrske elektrarne v Krškem sta vplivala na razveseljivo pri- sotnost tudi pri delu sekcije za inženirsko geodezijo, ki je bila dru- gi dan. Geodetskega dneva so se udeležili tudi številni družbenopolitični de- lavci in med njimi tudi predsednik SO Krško, ki je ZGS podaril plake- to mesta Krško in zbornik Krško skozi čas. Obdobje našega dela je razgibala manifestacija ob 35-letnici geodetske službe v SR Sloveniji. Ta akcija pomeni za našo stroko največje tako dejanje, kateremu smo se skušali v največji meri odzvati. Po osrednji proslavi in razstavi v Ljubljani smo organizirali dve samo- stojni proslavi in razstavi junija letos v Krškem in Novem mestu. Nepozabno je bilo sodelovanje ne samo naših članov, temveč tudi števil- nih predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti in organizacij in, kar nam je bilo še posebno drago, naših strokovnih in društvenih tovarišev iz ZGS, GU SRS in GZ SRS. Lep odziv je doživela akcija društva pri organizaciji predavanja o foto- interpretaciji in njeni uporabi, ki so ga pripravili delavci Inštituta / GV 24(1980) l 85 GZ SRS iz Ljubljane. V naših vrstah smo lahko pozdravili tovariše iz drugih panog, ki so se tudi udeležili predavanja. Tovarišice in tovariši Pri prehodu skozi minulo obdobje nisem navajal statističnih podatkov, ker sem prepričan, da so jih ali pa še bodo zajela ostala poročila.Tr­ dim le, da smo z našim delom, med katerega štejem delo organov društva in našo skupno angažiranost, postavili temelje zgradbi, ki se imenuje DGD. Ustaviti se želim ob spoznanju, da je naš človek vtkal sposobnost svoj- jega duha in spretnost rok v delo, ki ga danes merimo z metri, hektarji, in, da je prav društvo poklicano, da vsem, ki to zaslužijo, da prizna- nje. Ne smemo pozabiti, da pomeni prtznanje· motivacijo za delo in uve- ljavljanje ne samo članov, temveč celotnega društva. Prepričan sem, da bi morali nadaljevati z začetim delom, ki smo ga opra- vili ob 35-letnici geodetske službe, in še naprej iskati oblike kako delovno uspešnost, stalnost in pripadnost nagrajevati. Tiskovna konferenca l.junija 1979 v Krškem za predstavnike javnega obveščanja, številni članki in prispevki v časopisju in na radiju, sprejemi pri reprezentantih našega družbenega življenja in razne druge oblike našega uveljavljanja so nam odprle nove perspektive, obenem pa nam naložile nove obveznosti. Med našimi najpomembnejšimi nalogami je prav gotovo srednjeročni in dol- goročni razvoj geodetske službe. že v smernicah srednjeročnega razvoja vidimo cilje, ki so skupni ne le posameznim področjem, temveč široki družbenopolitični nalogi v prihodnje in ki jih bo možno uresničevati z medsebojnim dogovarjanjem.-Menim, da je tudi društvo ena izmed oblik za začetek takega dogovarjanja. Želim, da danes v razpravi zaokrožimo oceno našega dela. Vaše pripombe, mnenja in predlogi v razpravi bodo dobrodošli pri sestavljanju delovne- ga programa društva in seveda vodilo na novo izvoljenim organom pri na- daljnjem delu. Tovarišice in tovariši Dovolite mi, da se ob koncu poročila zahvalim vsem članom izvršilnega in nadzornega odbora in predlagam, naj se vsem izvršnim svetom občin, ki so nas finančno ali kako drugače podprle, pri našem delu pismeno zahvalimo. Prav j-e, čeprav na koncu, da izrazim našo zahvalo in obču­ dovanje vsem tistim, ki so s svojim delom in navdušenjem pripomogli, da so akcije uspele, a so, kot skoraj vedno, ostali anonimni. Poročilu predsednika, blagajnika in predsednika nadzornega odbora je sledila razprava, iz katere lahko izluščimo bistvene težnje po še bolj programskem delu društva in skupnem reševanju vprašanj s področja za- konodaje, planiranja itd. Novim organom društva je bila naložena naloga, naj izpeljejo akcijo Čim več Geodetskih vestnikov članom društva. Občni zbor je razrešil dosedanje organe društva in izvolil: za predsednika Alojza Puclja; za člane izvršilnega odbora: Željka Gašparinčiča, Franca Konciljo, Marinko Vovko, Petra Gustina, Anico Bečaj, Greto Geč, Mirana Drekonjo in Vinka Rustjo; v nadzorni odbor: Janeza Trebušaka, Bojana Slokarja, Jožeta Šetino; v častno razsodišče: Ivana Hrovatiča, Miho Žbontarja, Iva Marinčka. F. Jenič 86 GV 24(1980) 1 ZAPISNIK l. SEJE PREDSEDSTVA IN ODBOROV ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE, ki je bila ob 11.uri v sredo 5.12.1979 v prostorih Geodetske uprave SR Slovenije,Kristanova 1 Sejo je vodil predsednik Boris Kren in predlagal na vabilu napisani dnevni red; bil je soglasno sprejet. l. Konstituiranje predsedstva, odborov in komisij ZGS ter imenovanje predsednika predsedstva in izvršnega odbora 2. Okvirni delovni plan za leto 1980 3. Okvirni finančni plan za leto 1980 4. Razno Ad 1) Za predsednika predsedstva je bil soglasno izvoljen tov. Janez Kobilica, za namestnika pa tov. Peter Šivic. Člani predsedstva: Gojmir Mlakar, Boris Kren, Vlado Kolman Zadolžitve: Vlado Kolman - predsednik uredniškega odbora Geodetskega vestnika Gojmir Mlakar - predsednik komisije za šolstvo in kadrovska vprašanja Boris Kren - ostale zadolžitve Konstituiranje izvršnega odbora: soglasno je bil izvoljen predsednik IO Jože Avbelj, za namestnika Anton Lesar. Člani: Seliškar, Bilc, Demšar, Vilfan, Svetik Štefka, Lesar Zadolžitve: Seliškar Aleš - blagajnik, Vilfan Franc - tajnik. Nadzorni odbor: Stanko Majcen, Ivan Golorej, Zmago Čermelj. Sekcije: Tov. Gaber je predlagal nekoliko drugačno sestavo komisij kot doslej, ker so težko "zaživele". Sekcija naj ima svojega teh- ničnega tajnika in obvezno za članico tovar~1ico, ki je na GU SRS zadolžena za resor s področja te se ~ije. Sklep: Prvi sestanek posameznih sekcij skličejo za 7.K Lesar Anton, GU SRS, za KKN Drinovec Žiga, GU SRS, kartog 1fijo Rotar Jože, GU SRS, inženirsko geodezijo Černe Franc, GZ SRS. Na prvem se- stanku sekcije 1 na katerem morajo biti tudi predstavniki vseh društev ZGS, se izvolita predsednik sekcije in strokovni taj- nik ter sprejmejo program dela in ga pošljejo predsedstvu ZGS. Predsedniki geodetskih društev so zadolženi, da do 15.februar- ja sporočijo sklicateljem sekcij imena in naslove delegatov za posamezne sekcije. Ob predlogu tov. Senčarja o strokovni literaturi v slovenskem jeziku je predsedstvo podprlo mnenje tov Petra Šivica, naj bi vse to reševali v okviru FAGG. Geodetski vestnik Uredniški odbor: predsednik Vlado Kolman, glavni in odgovorni urednik Jože Rotar, urednik za znanstvene prispevke - dr. Florijan Vodopivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne pri- spevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar. tehnična urednica - Albina Pregl. Izdajateljiski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobal( 87 GV 24(1980) 1 Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegati mariborskega geodetskega društva: Ahmet Kalac - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegati uredniškega odbora: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik Geodetsko društvo Maribor imenuje v izdajateljski svet novega delegata, ker se je Zlatko Lavrenčič odselil. Prav tako mora imenovati delegata v izdajateljski svet Primorsko geodetsko društvo. Ad 2) Okvirni delovni plan za leto 1980 - priloga l. Organizacija geodetskega dneva - določitev kraja: Nova Gorica - tematika na geodetskem dnevu. 2. Sofinanciranje GV - izvršni odbor bo sestavil lestvico visine pri- spevkov, za katere bo zaprosil geodetske delovne organizacije ozi- roma organizacije, v katerih je zaposleno večje število geodetov. 3. Izvršni odbor se zadolži, naj izdela evidenco o dodeljenih priznanjih članom, ki so jih predlagala oziroma podelila geodetska društva in ZGS. 4. Predsedstvo predlaga predstavniku GZ SRŠ tov.černetu, naj organizira geodetski smučarski dan na soboto. 5. Komisija za predloge imenovanj in priznanj ostane v dosedanji ses- tavi: Stanko Majcen, Boris Kren, Vaso Zlatnar. Ad 3) Finančni plan za leto 1980. Ad 4) Razno: Tov. Senčar je predlagal predsedstvu v premislek objavljanje ži- vljenjskih jubilejev članov društva Zveze geodetov Slovenije v GV. Predsedstvo pooblašča za podpisovanje računov in drugega prometa z de- narnimi sredstvi naslednje tovariše: Janeza Kobilica, Jožeta Avblja, Aleša Seliškarja. 88 GV 24 (1980) 1 Tajnik ZGS F. Vilfan UDK 061.3(497}"1979":528:001.891=863 Geodezija, Jugoslavija, posvetovanje, raziskovalna dejavnost, 1979 leta SVETIK, Peter 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS Referat POSVETOVANJE O ZNANSTVENORAZISKOVALNEM DELU IN IZOBRA- ŽEVANJU KADROV V GEODETSKI STROKI S KRATKO VSEBINO RE- FERATOV Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p.5 Posvetovanje je bilo v Jajcu od 25. do 26. oktobra 1979 Podani so kratki povzetki referatov posvetovanja. GV - 117 Bregant UDK 528:001.891(497.12)"1972/1979" =863 Referat Geodezija, raziskovalna dejavnost, Slovenija od leta 1972 do 1979, bibliografija, program ČRNIVEC, Miroslav 61000 Ljubljana, YU, FAGG-Geodetski oddelek RAZISKOVALNO DELO V SR SLOVENIJI OD LETA 1972 DALJE Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p. 17 Za obdobje od leta 1972 do 1978 in delno 1979 je podan splošen zgodovinski pregled, bibliografija raziskav s podatki o letu izdelave, predmetu raziskave in nosilcu nale-ge. Zajete so raziskave Inštituta Geodetskega za- voda SRS, Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo in Geodetskega oddelka FAGG. Podan je tudi celotni srednjeročni program raziskav za obdobje od leta 1978 do 1985 po ožjih raziskovalnih po- dročjih. GV - 119 Bregant UDK 061.3(497)"1979":528:001.891=863 Referat Geodezija, Jugoslavija, posvetovanje, raziskovalna dejavnost, leto 1979 NAPRUDNIK, Milan 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS UVODNI REFERAT Geodetski vestnik, Ljubljana,24(1980)1, p.12 Na osnovi nekaterih referatov posvetovanja v Jajcu je prikazano današnje stanje raziskovalne dejavnosti v Jugoslaviji: področna organiziranost, teritorialna or- ganiziranost na ravni občine, republike in medrepubliš- ko (ne)sodelovanje. Nadalje je obravnavana vloga razis- kovanja v procesu planiranja, zakonodajno področje,zna­ nost in vzgojno-izobraževalni proces,klasifikacija ra- ziskovalnih del in raznolikost predmetov sodobnih ra- ziskav. GV - 118 Bregant UDK 528:001.891:007:168.4=863 Referat Geodezija, informacijski sistem, raziskovalna dejavnost BANOVEC, Tomaž 61000 Ljubljan~, YU, Zavod SRS za družbeno planiranje INFORMACIJSKI SISTEMI, ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO, GEODEZIJA Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980) 1, p. 23 Podana so pravila oblikovanja informacijskih sistemov. Predlogi se nanašajo na terminologijo in standardiza- cijo v zvezi z informacijskimi sistemi,, na zajemanje podatkov (daljinsko zaznavanje), vlogo avtomatizirane kartografije in vlogo geodezije v družbenem sistemu in- formiranja. GV - 120 Bregant UDC 061. 3 (497) "1979": 528: 001. 891 =863 Research activity, surveying, syrnposiurn, Yugoslavia, 1979 NAPRUDNIK, Milan 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS INTRODUCTIVE PAPER Report Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p.12 On the base of some papers given at the symposium in Jajce it is shown the nowadays status of research acti- vity in Yugoslavia; the organization of fields of work, teritorrial organization on the level of community, re- public and inter-republic (non) cooperation. Further it is dealt with the role of research in the process of planning, administration, science and education, cla- ssification of research work and differentiability of subjects of rnodern research. GV - 118 UDC 528:001.891:007:168.4 =863 Information system, research activity, surveying BANOVEC, Tomaž Bregant Report 61000 Ljubljana, YU, ,Zavod SRS za družbeno planiranje INFORM.ATION SYSTEMS, RESEARCH WORK, GEODESY Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, ,p. 23 There are given the rules of modelling the information systems. The proposals, are connected to the terminolo- gy and standardisation wi thin the information systems, data acquisition (remote sensing), the role of computer cartography, and the role of geodesy in the system of the society informing. GV - 120 Bregant UDC O 6 l • 3 ( 4 9 7 ) " 1 9 7 9 " : 5 2 8 : O O 1 . 8 9 1 = 8 6 3 Research activity, surveying, symposium, Yugoslavia, in the year 1979 SVETIK, Peter 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS Report THE SYMPOSIUM ABOUT SCIENCE-RESEARCH WORK AND EDUCATI- ON OF PERSONNEL IN GEODETIC PROFESSION WITH SHORT CON- TENT OF THE PAPERS , Geodetski vestnikj Ljubljana, 24(1980)1, p. 5 The symposium was in Jajce from 25th to 26 of Octobre 1979. There are given short abstracts about the prese- nted papers. GV - 117 Bregant UDC 528:001.891(497.12)"1972/1979" =863 Report Bibliography, programm, research activity, Slovenia, surveying, 1972-1979 ČRNIVEC, Miroslav 61000 Ljubljana, YU, FAGG-Geodetski oddelek RESEARCH WORK IN SLOVENJA FROM 1972 Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p. 17 Far the period between 1972-1978 and partially far 1979 the general historical overview is given; bibliography of research with the data about date of elaboration, subject of research and research carrier. The paper ta- kes into account the research elaborated by Research Institute of GZ SRS, Institute for Geodesy and Photo- grammetry and Geodetic department of FAGG. It is also given the entire middle-term programm of re- search far the period 1978-1985 for different research fields. GV - 119 Bregant UDK 061.6 IGZ SRS (497.12)=863 Inštitut GZ SRS, Slovenija BESENIČAR, Jure 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS Referat INŠTITUT GEODETSKEGA ZAVODA SR SLOVENIJE - PRIMER GEODETSKE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p. 29 Delovno področje inštituta predstavljajo raziskovalne naloge in projekti iz srednjeročnega programa geodet- skih del, notranje raziskovalne naloge in operativne naloge. Prikazana je še kadrovska problematika in fi- nanciranje raziskovalnega dela. GV - 121 Bregant UDK 528:001.89 Referat 001.891:002:331.054.6:087.2= 863 Dokumentacija, geodezija, raziskovalna dejavnost, skupinsko delo, objavljanje, samoupravni dogovor ČUČEK, Ivan 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in fotogra- metrijo ORGANIZACIJA GEODETSKE ZNANSTVENE DEJAVNOSTI NA PODLA- GI SAMOUPRAVNIH DOGOVOROV Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p.34 Na osnovi samoupravnega dogovora bi bilo treba ustano- viti in financirati INDOK center za vso državo. Obliko- vati bi morali delovne skupine,v katerih bi bili tudi delegirani sodelavci iz operative, za raziskave, ki bi jih predlagali raziskovalci ali delovne organizacije. Redno bi bilo treba objavljati izide raziskav. GV - 123 Bregant UDK 528:377 (497.12) =863 Geodezija, strovno izobraževanje KOLMAN, Vlado Izvirna študija 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS IZOBRAŽEVANJE GEODETSKIH KADROV ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG V OBČINSKIH GEODETSKIH UPRAVAH, VEZANIH NA UPRA- VNI POSTOPEK Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p. 31 Izobraževanje geodetskih kadrov je še vedno tesno veza- no na izobraževanje gradbeništva. Šolske ustanove in učni načrti niso sledili spremembam zakonov in podza- konskih predpisov ter se niso prilagodili potrebam u- pravnih organov za izvajanje del iz njihovih pristoj- nosti. Podani so predlogi za reševanje izobraževalne problematike. GV - 122 Bregant UDK 528:001.89(497.12)=863 Referat Geodezija, organizacija znanstvenega dela, Slovenija SVETIK, Pter 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS O ORGANIZIRANJU IN FINANCIRANJU RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V SR SLOVENIJI S POUDARKOM NA GEODEZIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p. 36 Podan je kratek pregled razvoja geodetske raziskovalne dejavnosti (RD) v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Podrobno je prikazana organizacija raziskovalne dejav- nosti v Sloveniji na osnovi zakona iz leta 1975, s po- udarkom na geodetski RD. Razčlenjeno je financiranje RD, zlasti financiranje geodetske RD v okviru področja graditeljstva. Podana je ocena dosedanje RD. Navedene so značilnosti osnutka novega zakona o raziskovalni de- javnosti v Sloveniji. GV - 124 Bregant UDC 528:377 (497.12) =863 Original study Professional education, surveying, Slovenia KOLMAN, Vlado 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS EDUCATION OF GEODETIC PERSONNEL FOR WORK IN THE COMMU- NITY GEODETIC AUTHORITIES - CONNECTION TOTHE ADMINI- STRATIVE PROCESS Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p. 31 The education of geodetic personnel is still closelly connected to the education of building-engineering. Educational institutions and educational plans did not follow the changes of laws and sub-law regulations; they are not adapted to the use of administrative au- thorities for the work from their competency. There are given the proposals for the solution of educatio- nal problematics. GV - 122 UDC 528:001.89(497.12) =863 Organization, research activity, Slovenia, surveying SVETIK, Peter 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS Bregant Report ABOUT ORGANIZATION AND FINANCING OF RESEARCH ACTIVITY IN SLOVENIA WITH EMPHASISE ON GEODESY Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p. 36 Paper gives th e short overview of development of geode- tic research activity in Slovenia after WW II. The or- ganization.of the research activity is shown into de- tails (based on the law from 1975) with emphasise on the geodetic research activity. The financing is de- scribed, particularly the financing of geodetic rese- arch activity in the frame of building and civil engi- neering. The estimation of past -period is given .Besi- des this also the characteristics of the general funda- mentals of new law about research activity in Slovenia are given. GV - 124 Bregant UDC 061.6 IGZ SRS (497.12) =863 Research Institute of GZ SRS, Slovenia BESENIČAR, Jure 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS RESEARCH INSTITUTE OF GZ SRS - EXAMPLE OF GEODETIC RESEARCH ORGANIZATION Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p. 29 The working field of the Institute represents the rese- arch and projects from the middle-term plan of geodetic works, further inner research and production work. Pa- per shows the problems with personnel ~nd financing of research work. GV - 121 UDC 528:001.89 001.891:002:331.054.6:087.2 = 863 Bregant Report Documentation, publication, research, surveying self-government agreement, team labour ČUČEK, Ivan 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in fotogra- metrijo ORGANIZATION OF GEODETIC RESEARCH ACTIVITY ON THE BASE OF SELF-GOVERNMENT AGREEMENT Geodetsk~---ves~nik~ Ljubljana, 24(1980)1, p. 34 On the base of self-government agreement it should be estabilished and financed the documentation center (INDOK) for the entire state. The working groups sho- uld be determined in which the delegates from the sur- veying collectives should be incorporated for the re- search proposed by researchers or working organizations. GV - 123 Bregant UDC 347.235,11(497.12) =863 Cadastre, land register, Slovenia PRISTOVNIK, Stanko Original study 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS THE PROBLEMS OF COMPATIBILITY OF CADASTRE AND LAND REGISTER DATA Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p. 44 The difficulties in connection to the law of cadastre (1974) and instruction about identification and elabo- ration of cadastre property boundaries of parcels (1976) are present in the sense of cornpatibility the data bet- ween cadastre and land register; these difficulties are due to the non-unique use of regulations. Besides ge- neral description of problerns there are given the an- swers to the questions arising frorn the practical work. GV - 125 Bregant UDK 347.235.11(497.12) =863 Samostojna študija Kataster, zemljiška knjiga, Slovenija PRISTOVNIK, Stanko 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS PROBLEMATIKA USKLAJEVANJA PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA S PODATKI ZEMLJIŠKE KNJIGE Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)1, p.44 V zvezi z izvajanjem zakona o zemljiškem katastru iz leta 1974 in navodila za ugotavljanje in zameJnicenje posestnih meja parcel iz leta 1976 prihaja do težav pri usklajevanju podatkov med zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo zaradi neenotne uporabe predpisov. Poleg splošne obravnave problematike so podani tudi odgovori na vprašanja iz prakse. GV - 125 Bregant kompakten lahek udoben Novi el ektroopti čni dal ji nomer DM 501 ima vse značilnosti, ki so napravi I e že njegove- ga predhodni ko DM 500 tako us- pešnega: kompaktnost, majhno težo, udobno uporabo, nataklji- vost na daljnogled Kernovih teodo- litov DKM2-A in KI-S NOVOSTI pa so: - večji doseg (2000 m), - samodejno naravnavanje svetlobne jakosti, - obojestranska vrtljivost, - ponovi janj e meritve vsaki dve sekundi na gibi jive ci I i e (npr. pri za koli čbah). Kern et Co. AG', Werke f(J°r Prtizisionsmechanik und Optik 5001 AARAU Švica . Zanimam se za novi DM 501: *Pošljite mi barvni prospekt. *Želim prikaz instrumenta. *Pošljite mi ponudbo. Name - ime: Beruf - poki i c: Adresse - naslov: Uvozne in servisne sl"oritve opravlja: MLADOST· ZAGREB, Predstavništvo 4ubljana Celovška c. 143 Si i ka l . Ei ektroopti čni daljinomer DM 501, nasajen na da- 1 j nogi ed sekundnega teodolita Dl