vtr&dohi OfsaPt h tuja vjafrl Mriek ii pvt^ioldnc opisi s<‘ ne vra-k.ju. Nelraiikovana pisma se ne spre-|emajo Cena listu znaia ta celo leto 4 krone, u pol leta S kroni. Zt man premožne u celo lelo 3 krone, n pol leta K 1'60. Zi Nemčijo je cena Hitu 5 K, za druge dežele izvfn Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-Ivini Jtev. 9. Naročnino in nastanila sprejema upravniStvo v Gorici Semenlška ul. it. 16. *""> -m«** m,,J% 9, /UojflfzAO‘iC1 Posamezne vilke se prodajajo tobakarnah v C «**• ;ilo utegnil VI,. na_ Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oj>lasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XXI. letnik. V »iorici, 30. oktobra 191;}. 44. številka. Svobodomiselstvo in mladina. Znano je vsakomur, da je človek ravno v mladih letih najbolj sprejemljiv za nove ideje in nove vtise. Posebno je pri nas Slovencih važna ona doba, ko dečko zapusti ljudsko šolo pa do onega časa da gre k vojakom. V teni času je naša mladina najbolj zanemarjena <:i najbolj dostopna raznim krivim naukom. ki se širijo dandanes med svetom. Leta od 14 d:> 2(1 so pa za razne gospodarske nauke, za druge primerne znanosti najbolj ugodna, ker v teli letih si mladina največ lahko zapomni in se lahko največ nauči. Zato bi bilo potrebno, da bi imeli kmetijske in gospodinjske tečaje na širši podlagi, da bi tako skoro vsa kmečka mladina v onih nevarnih letih imela dovolj resnega posla, ki bi tako zabranil. da se mladež udaja lenobi in praznim sanjam. Mladini je pa treba delo razložiti kot častno in potrebno o-pravilo, ki ga mora vsakdo opravljati, bodisi tudi izobraženec ali visoki uradnik. ker nekateri še mislijo vedno, da nikdo ne dela razim njega, vsi drugi žive od zraku, samo on se mora truditi. Take misli je treba mladini izbiti iz glave in ji pokazati vspeh in korist pravega dušnega in telesnega dela. Dela n:ii mladina z veseljem, ne pa z mržnjo, ker ravno inržnja do dela pripravlja tudi pri nas že mladino za socijalistični in svobodomiselni tabor. Pri nas socijalna demokracija sicer hvala Bogu s svojimi razjedajočimi nauki še ni dosegla ravno velikih vspehov, posebno ne na deželi. Toda socijalistični in svobodomiselni nauki so jako vabljivi. prijazni in mnogo obetajoči. Mlad človek, ki še ni trden v svojih nazorih gre tem prerokom le prerad na led. ker misli, da je res. kar mu obetajo razni liberalni listi in razni socijalistični voditelji. Ze deloma prirojeni slabi nagibi se prav radi vzbudijo v mladi duši in z veseljem gre za rudečo trumo, ki se drvi slepo za parolo svojih voditeljev. Marsikaj je tu preračunjeno na instinkt pri-prostih človeških mas. ki slepo verujejo besedam svojih egoističnih voditeljev. Od tega nima koristi delavec, truma, ampak voditelj, načelnik, kolovodja, liberalni podjetnik. Tudi po naših krajih se je socijali-zem rudečih bratcev precej razširil, zato pa je nujno potrebno, da se mu zabrani daljno pot. kajti ako se enkrat poloti mladine, potem bo škoda še dosti večja. V mestih seveda zajde ta ali oni v rudečo družbo, ker je kontrola dosti težja. zato pa je treba posebno na deželi toliko večje pozornosti, da se ta družabna kuga ne razleze med naše dobro ljudstvo. Tupatam se že opaža, da Poskušajo poleg liberalcev demokratje dobiti med priprostim ljudstvom trdnih tal. posebno med mladino. Oni dobro vedo. da če bi se ii posrečilo spraviti deželo in kmečko ljudstvo v svoje kremplje, potem so dobili igro. Temelj našega slovenskega naroda je pač kmet iii poljedelec, ta temelj si moramo čuvati in braniti, da ga rudec-karski nauki ne pokvarijo in izpodkopljejo. Kakor v Nemčiji tako se bodo vrgli tudi pri nas demokratje seveda na mladino, ki je bolj sprejemljiva za njih šarlatanske nauke. V mladih srcih bodo skušali zasejati seme svojih protidru-žabnili in svobodomiselnih naukov, ker računajo potem tudi na politične vspe-Iie. Zato pa je dolžnost vsakega pravega rodoljuba, da podpira in širi pravo krščansko vzgojo med našo mladino, posebno pa še med ono, ki je že zapustila šolske prostore. Tem mladim fantom in dekletom je treba svetovati, jih opozoriti na razne nevarnosti in jim preskrbeti kako resno gospodarsko delo v primernih zdravih okoliščinah, da se jih tako obvaruje pred brezdeljem in pohajkovanjem, ki tako rado pelje v socijalistični tabor. Poštena krščanska družba, dobri pametni nasveti starejših občanov in pa primerno vsakdanje o-pravilo bo najprej obvarovalo našo mladino pogube. Javne ceste in mostovi v državnem proračuna za dobo od 1. januarja do 1. julija 1914. Državni proračun, ki ga je c. k. vlada predložila državnemu zboru dne 22. okiobra, obsega dobo od 1. januarja do 1. julija 1914. torej pol leta, ker od leta 19 !4 naprej bo začenjalo proračunsko leto z dnem 1. julija vsakega leta in bo končavalo z dnem 30. junija naslednjega leta. Ob prehodu od prejšnjega proračunskega leta. ki se je ujemalo s koledarskim letom ter je začenjalo z dnem 1. januarja in je končavalo z dnem 31. decembra vsakega leta. trebalo je sestaviti državni proračun za dobo šestih mesecev ali pol leta, kar se je tudi zgodilo. V tem polulet-nem proračunu so navedeni razni zneski. katere je vlada dovolila za ceste, mostove in druga dela na suhem in ob vodovjih. Za javne ceste na Goriškem so proračunjeni za prvo poluletje 1914 naslednji zneski: 1. Leseni most čez Sočo v tiru državne ceste v Z a gr aj u. politični okraj Gradišče, se zameni z zidanim. Preudarek kaže potrebščine približno 750.000 K. V letih 1911,1912 in 1913 je bil sprejet v državni proraču i znesek 650.000 K. Ostali znesek 100.000 K je sprejet v predloženi poluletni proračun. 2. Koroška državna cesta po soški dolini med Trnovim in Srpenico. kilometer 114 7 do 1194. v političnem okraju tolminskem se preloži. Potrošek je proračunjen nn 336.000 K. Do zdaj je bilo sprejetih za to cesto v državni proračun 359.700 K, od kateiih se je znesek I99.64SK porabil za druga dela. V poluletni proračun je sprejet na novo znesek 15.000 K. 3. Za obrežno cesto Trst-Ses-1 j a n - Tržič, v političnem okraju Trst-Sežana-Tržič, je proračunjen potrošek 1 970.000 K. Država je obečala prispevek v znesku 600.000 K. V poluletni proračun je sprejet prvi obrok državne podpore v znesku 15.000 K. 4. Za nadaljevanje ceste Dol- 0-tlica. politični okraj Gorica, se potrebuje še 44.000 K. K temu delu bo prispevala država 13.000 K. V državni proračun za leto 1913 je bila sprejeta prva polovica tega zneska 6.500 K. Druga enaka polovica se nahaja v poluletnem proračunu. 5. Zvezna cesta D o 1 e n j e - Š k r-I j e v o - Vrh o v j e v politiškem okiaju gradiškem, bo stala 110.000 K, država prevzame od tega zneska «8.000 K. V državnih proračunih zaleti 1912 in 1913 sta se nahajala prva dva obroka v zne-s.'.*.< 5S.M0 K: tretji in zadnji obrok v znesku 30.000 K je postavljen v poluletni proračun. 6. Cesta iz Čepovana v Gorenjo T r i b uš o, v političnem okraju goriškem in tolminskem bo stala 177.000 K; država je prevzela na svoj račun 123.900 K. V proračunih za leto 1912 in 1913 se je nahajal znesek 4S.OOO K. tretji obrok v znesku 22.000 K je sprejet v sedanji proračun. 7. Za popravo ceste Idrsko-Livek. v političnem okraju tolminskem, bo treba 40 000 K. Država da 32.000 K. V državnih proračunih za leto 1911 in 1912 se je nahajal ves ta znesek, ali 15.161 K 52 h od tega se je porabilo za druga dela. V poluletni proračun je sprejetih zopet 16,000 K. S. Poprava vozne ceste iz Kan a-la v Lig in .Marijino C el j e. v političnem okraju goriškem, bi stala po prvotnem načrtu 65.000 K. od katerih bi prevzela država 39.000 K. Ta znesek je bil sprejet v državni proračun za leti 1911 in 1912. Poznejši podrobni načrti razkazujejo stroškov 245.000 K, od katerih prevzame država 147.000 K. V poluletni proračun je sprejet znesek 19.500 K. 9. Cesta Dobrovo-Vipolže-Št/ Fr jan, v okraju gradiškem in goriškem bo stala 160.000 K. Od teh prevzame država 90,000 K. V državne proračune za leto 1910 do 1913 je bil sprejet ves ta znesek, od katerega se je porabilo 37.918 K za druga dela. V poluletni proračun je sprejet znesek 25.000 K 10. Cesta iz Grgarja v Kal in Avče je proračunjena na 380.000 K. Od teh sprejme država 266.000 K. V državne proračune od leta 1°09 do 1913 je bilo sprejetih 190.000 K, od katerih se je porabilo 30.034 K 54 h za druga dela. V poluletni proračun je sprejet znesek 53.700 K. Nadejamo se, da državni prispevki za druga nujna dela pridejo v proračun za leto 1914 - 1915. 11. Za uravnavo Soče in pritokov s hudourniki, ki jp proračunjena na 11 milijonov kron, prispeva vodno-stavbena uprava 2,857.800 K. V proračunu za leto 1913 se nahaja nato ime znesek 75.000 K: v poluletni proračun je sprejet znesek 94.000 K. Novi vek. Romantičen igrokaz v petih dejanjih. Spisal (Konec.) Dr. t: g i d i j F a I c e 11 a: To je največja milost današnjega dne. Prev-zvišeni patrijarh mi je še posebe naročil naj poizvem .kako je pri vas z novotarijami. Stefan (j o m i š č e k (s povzdignjenim glasom): Mi prisegamo pri živem Bogu, pri Mariji, prečisti Devici in pri sv. evangeljih, da hočemo zvesti c-stati sv. veri. (Drugi možje ponove za njim: Prisegamo!) • Dr. F g i d i j F a I c e 11 a: S tem je delo preblage Uršule se slavo ovenčano. Bog daj, da bi se vrnili vsi v katoliško cerkev. Zal, da je nastopil novi vek. vek nevere in upornosti proti cer-I- vi, ki pa ne bo nikdar zmagala, ker ie milost Božja močnejša. Ta novi vek začnimo mi s češčenjem M. B. na Skalni-ci. Zdaj pa obesimo, predragi verniki, to podobo na altar, kjer naj kraljuje na vse čase in naj priča o velikem delu, ki je je zvršila slabotna deklica Uršula Ferligoj. Svoje roke štejem srečne, da smem ž njimi položiti mili obraz M. B. na to izvoljeno mesto. (Prinesejo lestev. Skof stopi po lf jtvi na altar.) Možje, stopite bliže in pomagajte. Srečne tudi vaše roke. ki to delo opravljajo. Pozni rodovi se vas bodo spominjali. (Skof jo obesi na žeblje.) Hvala Bogu! (Stopi spet z altarja in se obrne k ljudstvu.) Predragi! Ko smo to sveto delo dokončali, pokleknimo pred ta mili obraz (Vsi pokleknejo) in v zahvalo za vse dobrote. ki jih je Marija po nedolžni deklici Uršuli skazala in nam jih bo še skazala, recimo (Poklekne in moli z ljudstvom na glas): »Pod Tvojo pomoč pribežimo sv. Božja porodnica! Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica! Se Svojim Sinom nas spravi. Svojemu Sinu nas priporoči. Svojemu Sinu nas izroči. Amen. (Vse ljudstvo zapoje pesem): Češčena bodi, o kraljica nebes in zemlje Ti gospa. Mogočna usmiljena Devica, vsa čista in brez madeža! Mi revne Fvine sirote v dolini solz zdihujemo, izprosi, mila. nam dobrote, katerih potrebujemo. Vi (Prečudna svetloba obda ves altar.) Š k o f Dr. E g i d i j F a 1 e e 11 a. peščena bodi na veke! Slava! (Ljudstvo zakliče: Slava Mariji, slava na večne čase! Slava! (Zavesa pade.) Politični pregled. Parlamentarni položaj. Parlamentarni položaj, ki je bil včeraj še precej kritičen, se je nekoliko zboljšal. Rusini so že včeraj ustavili obstrukcijo. Gališki namestnik Koryto\v-ski, ki je prišel včeraj na Dunaj, je prinesel s seboj načrt volilne reforme za Gališko, za katero se bodo najbrže Poljaki in Rusini zedinili. Dotična pogajanja so že v teku. Zbornica ima danes v tem tednu zadnjo sejo in prihodnja seja bode še-le v sredo. Do tedaj je upanje, da sc bodo Poljaki in Rusini pogodili in zbornica pojde potem na delo, da reši tnali finančni načrt. Državni zbor. V četrtek je bil namesto odstopiv-šega zborničnega podpredsednika Con-ci-ja izvoljen dr. Malfatti. Nato se je vsprejel davek na avtomobile v drugem čitanju. Potem se je začela podrobna razprava o totalizaterskem davku. Poslanska zbornica je v petek spreje-davek na dirke, nakar je .pričela razprava o davku na šampanjec. Referiral je poslanec Miklas. Rusin dr. Staruch je imel večuren obstrukcijski govor. V torek je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o drugem čitanju »malega finančnega načrta«. Razpravljalo se je o davku na šumeča vina. Toda o stvari sami se je maio govorilo, ker so Rusini obstruirali. Rusini so izjavili, da ne pripuste rešitve finančnih predlog prej, dokler ne bo rešeno vprašanje gališke deželnozborske volivne reforme v njih smislu. Koncem seje je posl. Povše utemeljeval nujni predlog glede ustanovitve državnih tovarn za umetna gnojila. Nujnost je bila vsprejeta in predlog sc je odkazal kmetijskemu odseku. Nato so istrski slovanski poslanci dr. Laginja, prof. Mandič in prof. Spin-čič vložili obširen in utemeljen nujni predlog za podporo slovanskim občinam Istre, ki so letos silno trpele vsled suše, toče in drugih vremenskih nezgod. Poslanci tudi energično zahtevajo, naj vendar enkrat že prenehajo oblasti s svojimi šikanami pri sestavi podatkov od strani občin, katere morajo z velikim a-paratom dokazati, da je dotične občine v resnici zadela velika nesreča in da so v resnici potrebne nujne pomoči. Včeraj je ministerski predsednik grof Stiirgkh v zbornici naznanil, da so delegacije sklicane za 18. novembra na Dunaj. Volitve v delegacije se bodo vršile v posebni zbornični seji. Ker so Rusini opusjili vsled odje-njanja Poljakov glede gališke deželnozborske volivne reforme obstrukcijo, se je razprava o finančnih predlogah nadaljevala. Vsprejet je bil davek na peneča vina ter se je pričela razprava o zvišanju davka na žganje. Danes je zopet seja z dnevnim redom: Tretje čitanje v drugem čitanju vsprejetih davčnih predlog in nadaljevanje debate o predlogi glede zvišanja davka na žganje. Delegacije. Delegacijsko zasedanje se bo pričelo dne 18. novembra. Delegatje se bodo izvolili v eni prihodnjih sej poslanske zbornice. Nadškof Stadler v avdijenci. »Bosnische Korrespondenz« poroča: Nadškof Stadler je bil v soboto ob 11 dopoldne sprejet od cesarja v priva; ni avdijenci. ki je trajala 20 minut. Cesar ga je sprejel zelo milostljivo. Stad ler odpotuje že prihodnje dni z Dunaja v Rim, kjer bo papežu predložil obširno poročilo o •razmerah'® škofiji. \ Rimu ostane ^eTeiika se vrne zopet v Sarajevo."^ ali vinu lov pov6 Cesar Viljetn na Dunaju,,ienižk„ Iz Konopišta, kjer je bil Iovsm gost prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda, se je podal nemški cesar v nedeljo na Dunaj. Na kolodvoru Pen-ziug ga je čakal cesar Franc Jožef in mnogo nadvojvod. Ob prihodu sta se oba vladarja prisrčno pozdravila ter poljubila, nakar je nemški cesar pregledal s častno stotnijo. V Sehbnbrunu sta imela vladarja zasebni pogovor. Ob 1. uri popoludiic je bil v Schonbrtmu za-jutrek, po katerem se je umaknil cesar Viljem v svoje prostore. Zvečer je bil državni obed, po katerem sc je cesar Viljem na lastno željo brez spremstva odpeljal na kolodvor. Nekateri lisii pravijo, da je porabil cesar Viljem čas med zajutrekom in obedom za to, da seje podal na nemško veleposlaništvo, kamor je prišel tudi avst. zuii. min. Beroh-told, s katerim je v posebni sobi kou-feriral nad eno uro. Bavarski princ regent proglašen kraljem. Proglašenje bavarskega princ regenta za bavarskega kralja Ludvika III. je gotova stvar. Vse deželnozborske frakcije so se v tem združile. Dosedanji izid volitev v Italiji. Od .19.’ doslej izvoljenih poslancev je: 190 ininisterialnih liberalcev, 43 mi-nisterialnih radikalcev, 15 ustavnih opo-zocionalcev, 10 republikancev, 15 socialnih reformistov, 25 oficielnih socialistov, 20 katoličanov. Potrebnih je 74 ožjih volitev. Od 110 volivnih okrajev še ni znan izid. Novi kardinali. Kakor poročajo listi se bo vršil po končanih Konstantinovih slavnostih v Rimu tudi cerkveni konsistorij, v katerem bo papež podelil raznim cerkvenim dostojanstvenikom kardinalski klobuk. Poleg škofa Stadlerja pride v poštijv tudi dunajski nadškof dr. biffl ih pa p. Kaiser iz dominikanskega reda. Srbi zapustili Albanijo. Srbi so v soboto opoludne zapustili Albanijo do meje, ki jo je bila določila londonska konferenca. S tem je odpravljen s sveta zadnji ostri spor med Avstrijo in Srbijo. Konservativna vlada v Španiji na krmilu. Kralj Alfonz je sprejel demisijo kabineta Romanones in imenoval novo konservativno ministerstvo. Za miui-sterskega predsednika je imenovan bivši predsednik zbornice Dapo, za zunanjega ministra pa marki Lima. Tudi vsi ostali portfeji so v rokah konservativcev. Darovi. iv Sulič 411 v, 1. Skomina 20 v, L. Slabel) 20 v, A. Saksida K) v, 1. Majer 40 v. Fr. Saksida 30 v. Fr. Kerševani 20 v, M. Volk 60 v, V. Vodopivec 20 v, I. Stubelj 20 v, C. Žnidarčič 20 v, Alojzija Peric 04 v, Alojzija Kerševani 40 v, lv. Volk 20 v. Rliz. Saksida 20 v, Jožefa Adamič 50 v, Kat. Kerševani 20 v, Brig. Volk 20 v, I. Kerševan 3(1 v, Alojzija Kerševati 20 v, l. Volk 20 v. (Dalje p.) V Lokavcu se je nabralo 37 K 90 v. Jubilejni darovi za -Slov. S i r o t i š č e«: Anton Merljak, Sv. Peter 20 vin.; Andrej baron Winkler, dež. predsednik v pok. 10 K; Neka oseba iz okolice 1 K; Josip Lipicer, srebrar 1 K 20 vin.; Ivan Koršič, c. kr. župnik vojne mornarice I K 67 vin.; v nabiralniku v gostilni gospe Jožefe Fon pri mitnici 70 vin; Kosovelj Frančišek Zagrajec 10 \ ti.; N. N. 1 K. Tvrdka Pintar in Lenard dve železni lopati. Z a s k I a d »S 1 o v. s i r o t i š č a«: P. n. gg. na Gradišči: A. Stubelj 1 K. I. Kerševan 20 v, Amalija Kerševan 20 v, Mar. Zorn 20 v, Jak. Volk 40 v. K. Volk 20 v, M. Černe 50 v. preč. Št. pl. Posarelli 3 K. Terezina Černe 60 v. Jožefa Gorjanc 40 v. I. Kobal 40 v. D. Troha 20 v. I. Beltram 30 v. A. Volk 6o v. Justina Kobal 20 v. M. Zorn 20 v, N N. lo v. Fr. Volk 20 v, Veronika Saksida 20 v. Mar. Saksida 20 v. Frančiška Volk lo v. Jožefa V olk 10 v. M. Gorjan 20 v. F. Karlopo 26 v. A. Skomina 20 \. Domače in razne vesli. Cenj. naročnike ponovno prosimo, da nam pošljejo zastalo naročnino. Boriti se moramo z raznimi težkočami in uprava ima obilno stroškov. Zato potrebuje podpore. Ob enem prosimo cenj. naročnike, naj širijo med našim vernim ljudstvom prvi in najstarejši katoliški list na Goriškem, ki je »Primorski List«. Dan vernih duš. Prihodnjo soboto bodemo praznovali god vseli svetnikov, prihodnji pondeljek pa je vernih duš dan. Ta dan se bodemo spominjali svojih dragih ranjkih, katere že krije črna zemlja, in ki so se ločili od tega sveta, iz doline solz in gorja, in se preselili v dolino miru, kamor se preselimo pc vrsti eden za drugim vsi, ki še živimo na tem svetu .— Kraj, kjer počivajo naši ranjki je svet kraj iii vsak veren katoličan stopi na to zemljo se svetim spoštovanjem. Stopili bodemo na grobove svojcev in molili k Vsemogočnemu, naj Bog reši duše umrlih trpljenja in naj jih — ako jih ni še- preseli v nebeške višave, kjer bodo gledali iz obličja v obličje onega, ki je človeka ustvaril in ki svet vlada in vzdržuje. V pondeljek in posebno pa še na predvečer dneva vernih duš bodemo molili k Bogu. naj vernim dušam podeli večni mir in naj bi jim svetila večna luč. Imenovanje. Naučno ministerstvo je imenovalo Don Romana Romano za profesorja veronauka na goriški italijanski realni gimnaziji. Imenovanje. — Za vodTelja okrajne sodnije v Cerknem je imenovan okr. sodni’ v Gorici dr. Jerovšek. V slabe deželne finance se zaganjajo sedai skoro vsi listi, posebno pa se o-dlikujeta v tem »Soča« in »Edinost«. Lista naglašata. da dež. zbor ni prišel v zadnjem zasedanju do nobenega .delovanja, ker so morali g. glavar in odborniki sprejemati goste psihijatre, ker so imeli čez glavo dela s sprejemanjem deželne uprave in ker so našli prazne blagajne. O prvem razlogu so gospodje potihnili, ker se jim zdi vendar preneumen. da bi ga kdo smatral resnim. O sprejemanju deželne uprave od prejšnega odbora ve vsa Gorica, da je bilo vse pripravljeno za oddajo, vsi inventarji v polnem redu iu da bi se bila ta oddaja lahko v 24 urah izvršila. Ta razlog je napisan le za lahkoverno ljudstvo, ki nema pojma o nasi deželni upravi. Kar se |)u tiče »prazne deželne blagajne«, pribijemo, da pisec v »Soči« ni mogel napisati hujšega pamfleta na sedanjo deželnozborsko delegacijo in deželnega glavarja, nego ga je napisal v teh stavkih: Naši samostojni poslanci niso nič krivi, če so deželne blagajne prazne, in kriv tudi ni novi deželni glavar, prošt dr. Faidutti, ki je poskrbel odgodenje deželnega zbora, ker ta sedaj ne more dovoliti uikake podpore. To je torej naloga deželnega zbora in glavarja, da bi razdeljeval podpore pri polni blagajni! In če ni nič v blagajni, pa ne deluje dež. zbor. in poslanci naj gredo domov. No. sedanji poslanci bodo gotovo mislili: Bog nas čuvaj naših prijateljev in zagovornikov, s sovražniki opravimo v že sami. Ker smo uverjeni. da gospodje, ki pišejo take bedastoče. so sami prepriča- w v ni, da pišejo neresnico, katero jim narekuje zmešnjava v novi zbornici, se ne bomo nadalje ž njimi pričkali; le v svr-ho, da bodo naši čitatelji na jasnem o deželnih financah, hočemo v kratkem na dlani pozitivnih, neovrgljivih podatkov pojasniti resnični položaj v deželni hiši glede deželnih financ. Za danes povemo le toliko, da so morali gospod dež. glavar Faidutti in gospodje novi odborniki dr. Franko, dr. Pinausig, dr. Flego in dr. Podgornik sprejeti in podpisati oddajni zapisnik, v katerem stoji črno na belem, da presegajo deželna aktiva vsa deželna pasiva za približno 2(10.000 K, in to tudi tedaj, ako izplača dežela vse vže v prejšnih zasedanjih dovoljene a ne še izplačane podpore do zadnjega vinarja. Trije važni goriški politiki so se oglasili te dni v uredništvu »Novega Casa«, namreč nekov Žef, nekov Zamit iu pa glavna figura med temi tremi goriški revček Trikatraka. Ti trije rešujejo v zadnjem »Novem času« deželno »kar-jolo«, kakor pravijo, to je deželni voz, kar sc nam zdi uredno pristaviti, da bodo tudi drugi ljudje razumevali, kaj je mislil »Novi Cas«, ko je pred enim tednom pisal, da je deželni »voz« obtjčal. »Kei uos« pravi Trikatraka, »karjalola ve!« Ti trije ptički bodo na vsak način temeljito poučili naše ljudstvo, Kako je z deželno politiko, posebno če stoji še pri vsaki drugi besedi: orkamalora, ak-radibinguli, maloršiga, orpodibako itd. Taki »diškorši« so gotovo prav »poučni« za slovensko mladino in tudi starejšim ne bodo škodovali. Za tisto čvekanje porabi »Novi Cas« dve koloni svojega prostora, za oni epohalni članek dr. Mahniča pa niso gospodje imeli ene vrste prazne. Bedasto in prav neesteti-čntr »dialektiziranje«, ki ni ičemur podobno, zadaja pri »Novem Času« toliko truda, da ne ostane časa za druge resne stvari, zato mora njih politiko reševati goriški Trikatraka, ki jo daje po »tri soude brač«. Da je nova struja že tako daleč, res nismo še vedeli! Brezobrestna posojila. Kakor do-znajemo, je operat glede brezobrestnih posojil za po trtni uši oškodovane vinogradnike že došel z namestništva na okrajno glavarstvo. Posojil je dovoljenih za goriški okraj 350. Z očetovo esenco se je zastrupila dve leti stara hčerka posestnice Ivane Murn iz občine Toplice na Dolenjskem. Dekletce je neopazovano dobilo nekaj požirkov tega strupa. Takoj so nastopile hude bolečine v trebuhu; drugi dan je bil otrok mrtev. Za ceste v Albaniji. Naša vlada se je z vso očetovsko ljubeznijo začela brigati za Albanijo. Tudi dobrih cest hoče preskrbeti Albancem. V ta namen je odposlala v Albanijo že več inženerjev, med terni tudi stavbenega nadsvetnika g. Machnitscha.ki je služboval več let v Gorici. Delo teli gospodov je gotovo jako naporno. Zato pa znašajo njih dijete 100 K na dan. Da so jim povrnjeni poleg tega tudi potni stroški, to se razume sa-opoq *iptA [ato} os JO>ptx -!qos qo otu prišli Albanci s pomočjo avstrijske vlade prej do lepili cest nego pa naši ljudje. V Istri se nahajajo vasi kakor n. pr. Kr-šitla, Botonigla, Grimalda, Krbune. Sko-pljak, Tupljak, Grobnik itd. brez vsake cestne zveze. V te vasi vodijo le strmi in grdi kolovozi, po katerih se za-tnore peljati z veliko težavo le par centov seita ali par hektolitrov vina na vozu in še to je združeno z veliko nevarnostjo za življenje ljudi in živali. 2e nad 40 let trkajo prebivalci teh vasi na vladna vrata za podporo oziroma za napravo boljših poti, ali vse zaman! Za te ljudi naša vlada — so namreč Hrvatje — nima denara, za Albance pa kakor se vidi ji tega ne zmanjkuje. Je pač tako! Vsaka glava ima svojo pamet. Važna razsodba državnega sodišča. Dne 18. t. m. je izdalo državno sodišče važno razsodbo v jezikovnih zadevah. Priloga »Primorskega Lista" šl. 44 z dne 30. oktobra 1913. Stvar je ta-le:. V občini Pliberk na K o r o š k e m, ki jc po večini slovenska, so bili za časa volitev nabiti samo nemški volilni predpisi itd. Občinarji slovenske narodnosti so se radi tega pritožili na deželno vlado, a ta je njiii pritožbo odbila. Koroški rodoljubi pa so se pritožili še dalje, na državno sodišče, ki je sedaj razsodilo, da imajo slovenski Občinarji prav. Temeljni državni zakon zagotovlja namreč vsem državljanom v jezikovnem oziru enakopravnost, t. j. vsi v državi govoreči sc jeziki so si popolnoma enakopravni. V občini Pliberk je i>o ljudskem štetju toliko in toliko Slovencev in ti imajo pravico zahtevati, da se volitve razpišejo tudi v njih domačem jeziku. S tega vzroka je državno sodišče odlok deželne vlade razveljavilo in razsodilo, da imajo prav slovenski Pliberčani, ne pa deželna vlada. Dobrote v tujini. Pred 20 dnevi jc pripeljal parnik v Trst 1800 izseljencev, ki so se vrnili iz obljubljene dežele onkraj morja. Kakšna obljubljena dežela pa je to, spričuje dejstvo, da je bilo med temi izseljenci 5 0 0 pohabljenih, ki so pustili svoje zdravje v Ameriki. To jc povedal mož iz Mekinj na Gorenjskem. Poln upanja se je podal v Ameriko, a s polomljenimi udi je komaj živ dospel na svoj dom. Zares, ljudje derejo slepo v nesrečo, kakor ponočne veše v ogenj. — Ljudje božji, ostajajte doma ter ne nosite v tujino svojega zdravja naprodaj! — Kakor poročajo listi iz Nemčije, so rudniki na Nemškem, posebno na Vestfalskem ,vsled slabe kupčije in velike zaloge odpustili zelo veliko delavcev. Glasom poročil ne bodo sprejemali sedaj priseljencev še tako kmalu, ker je tamošnjih delavcev še na tisoče brez dela. Svarimo torej nujno naše ljudi, da se ne izseljujejo na Vestfalsko in sploh v rudnike na Nemškem, ker ne bodo dobili dela! Truplo patrljarha Bogdanoviča najdeno. V pondeljek so v reki Aclie pri Lendu našli truplo pogrešanega patriarha Bogdanoviča. Truplo je bilo popolnoma nago, samo na eni nogi je bil čevelj. Glave truplo skoro nič ni imelo. Svak umrlega je truplo agnosciral na zlati plombi. Truplo patriarha Bogdanoviča oblečejo v Gasteinu v cerkvena oblačila, jc polože v dvojno krsto. Truplo prepeljejo v Karlovac. Minuli teden je komisar Jovanovič v navzočnosti metropolitovega oskrbnika, metropolitovega brata in sodnijskih organov odprl patriarhovo pisarno. Popirji so se nahajali v vzornem redu. Inventura je izkazala v gotovini približno 400.000 K. Truplo je našel orožniški poveljnik Sclmeidei ob starem državnem mostu Davek na automobile vsebuje sledeče določbe: Davek je odmerjen po številu konjskih sil in sicer po § 1. za motorno kolo 5 K, II. za motorno kolo s košem 15 K, lil. za avtomobile: 1. za električni avtomobil 150 K, 2. za druge avtomobile kot začetna pristojbina 60 K in zraven še doklada po konjskih silah in sicer: a) do 10 konjskih sil 4 K, b) od 10 do 25 konjskih sil 8 K. c) od 25 do 30 konjskih sil 10 K, d) od 30 do 35 konjskih sil 12 K in e) čez 35 konjskih sil 14 K. Število konjskih sil, ki bo merodajno za začetno pristojbino, se bo nared-benim potom naznanilo. Davek bo za celo leto odmerjen. Kako se bo davek uporabljal, o tem govori S 20 avtomobilne postave: Na skupnih dohodkih ostane državi 50' < in se porabijo v svrho popravljanja državnih cest, posebno kjer avtomobili največ vozijo. Od dohodkov po § 7 te postave se drugih 50% izplača za popravljanje deželnih, okrajnih in občinskih cest in se izplača tisti deželi, v kateri so avtomobili vpisani. Razdelitev teli dohodkov se odmeri po daljavi cest za vsako posamezno deželo, oziroma okraj ali občino. Fodransperg umrl. Fiklransperg, ki jc v Trstu zrezal truplo neke igralke in jc bil zaprt v koperski kaznilnici, jc te dni umrl na jetiki. Ubogi Slovaki. Slovaški voditelji Alinka, .luriga in Pomanck so sklicali shod slovaških kmetov na neki gorski planosti, ker so jim oblasti dosledno zabranjevale vsak shod. Na shod jc prišlo nad 2IKHI kmetov. Za la sestanek so izvedeli orožniki, naskočili zborovalce in jih razgnali. Mnogo kmetov jc bilo aretiranih, ki bodo sedaj seveda obtoženi zaradi rovanja proti mažarski državi. Listnica uprave: G. Pagon Prane, Poljane: Naročnina plačana do konec leta 1913! Hvala! Mestne novice. Odkritje spomenika ponesrečenemu vojaškemu zrakoplovcu v Gorici. Dne 4. novembra se bode odkril na Velikih Rojah spomenik ponesrečenemu poročniku zrakoplovcu Petrovics-u, katerega postavijo vojaki-zrakoplovci. izpred sodišča. Marija Persolja iz Ločnika je bila od tukajšnega sodišča obsojena na pet dni zapora, ker je loč-niškemu slovenskemu učitelju rekla, da jo je učitelj Ceschia nagovarjal, naj pošlje svojega otroka v šolo »Lege Na-zionale«, ter ji obljubil, da vkupi za o-troka obleko in da ji plača 30 K. Pri obravnavi je izjavil učitelj, da je res ponudil oblačila za otroka, a da ni ponujal denarja. Izpred sodišča. Na tri dni zapora je bil obsojen Josip Mozetič iz Renč, ker je kradel drva na občinskem zemljišču. — Berta Kuljat, Lucija Škerlj in Marija Sulič 'iz Grgarja, so bile obsojene na 24 ur zapora, ker so beračile na poti na Sv. Goro. - Marija Kuljat in Katarina Humar in Grgara ste bili obsojeni na 4 dni zapora, ker ste pošiljali svoje otroke beračit na pot na Sv. Goro. — Zaradi nedovoljenega povratka v Gorico je bila obsojena iz Gorice izgnana Amalija Mrak iz Cepovana na 14 dni zapora. — Ker je bolana, so jo prepeljati v bolnišnico. Zaradi pretepa so bili obsojeni: Herman Prinčič na 10 K globe ali 24 ur zapora, Josip Benedetič na 48 in Anton Dolenc na 24 ur zapora. Vsi trije so iz Kozane. Prepovedano je od okrajnega glavarstva stopiti na Velike roje, kjer imajo vojaški zrakoplovci svoje vežbališče. Tozadevni prestopki se kaznujejo z globo od 2 do 200 K ali od 6 ur do 14 dni zapora. Vojaška vest. Kakor poroča dunajski list »Die Zeit« bode tukajšnji pešpolk št. 47 v prihodnji pomladi premeščen v inoinost. V Gorico pa pride pešpolk št. 17 iz Celovca. iti Uzmoviču v kapucinski cerkvi na znanje. Danes zjutraj se je pojavil v kapucinski cerkvi v Gorici dolgoprstnež in odnesel iz cerkvene klopi mal omot, ki je imel naslov: Anton Alič v Idriji. Oseba, ki je pozabila v cerkveni klopi oni omot, se je kmalu nato spet vrnila v cerkev, a omota ni bilo več. Zato svetuje uzmoviču: Ko bode redič ozelenel, te prosim, prinesi mi ga na. dom, da bodem vsaj vedel, kako seme sem kupil. Naslov: Cicero, Gorica. Tečaj za postrežbo bolnikom. Novembra t. 1. prične v Gorici v vojaški bolnišnici strokovni tečaj za vzgojo pomožnih bolniških strežnic, ki bo trajal deset tednov. Tekom tečaja se bodo kandidatke lahko tako izurile v sanitetnih posjih, da bodo dobile ob zaključku primerno izpričevalo, glasom katerega jim bo svoboden pristop v službo rdečega križa. m Služba lekarn. V soboto, praznik Vseh Stevnikov bodeto celi dan odprti lekarni: L i b e r i - T r o m b a, v nedeljo pa: G i r o n c o I i - P o n t o n i. Poslednji dve lekarni bodete imeli tudi ponočno službo od 2. do 9. novembra. Iz goriške okolice. 25-letni jubilej nious. Jos. Filipiča, ki ga je praznoval minulo nedeljo v Lo-uiiku, jc privabil mnogo ljudstva i/ c c le dekanije in tudi iz Gorice. Ločni-žanje so sc brez izjeme prav dostojno pripravili za ta redki praznik. Okrasili so z zelenjem, s preprogami in z zastavami celo občino. Domače županstvo jc vse potrebno ukrenilo, da počasti po zaslugi svojega dušnega pastirja. Ze na picdvečer je naznanjalo streljanje iz topičev in spuščanje umetnih ognjev ter pritrkovanje z zvonovi, da sc bo drugi dan vršila pomembna slavnost. Drugi dan se je zbrala dekanijska duhovščina, domače starešinstvo z županom na čelu in v procesiji so šli z veleč, jubilantom v cerkev, kjer je slavljenec pel slovesno sv. mašo. Slavljencu je govc-ril veleč. gosp. prof. Dclfabro. Ljudstva, ki je prisostvovalo sv. maši je bilo silno veliko. Trg pred cerkvijo je bil poln vernikov. Po sv. maši se je vršil banket jubilantu na čast, katerega je priredila občina. Vrstile so se napitnice ena za drugo in sicer na veleč. gosp. jubilanta, na papeža, na cesarja itd. — Cela slovesnost je potekla v najlepšem redu in ob splošnem veselju Ločnižanov in druge dekanijske množice, ki so vsi skupaj pokazali, kako spoštovanje in neo-niajeno udanost uživa med ljudstvom iiions. Jos. Filipi č, uzor duhovnik in neomadeževan mož. Odborova seja »Kolonske Zveze«. Odbornikom »Kolonske Zveze« se naznanja, da sc bo vršila prihodnja odborova seja dne 2. novembra t. I. v Vipol-žali kmalu po blagoslovu. Na dvorazredni obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu prične novo šolsko leto 4. novembra t. I. Vpisovanje onih obrtnih in trgovskih vajencev, ki se še niso oglasili pri županstvu v Solkanu, bode 4. novembra od 11. do 12. ure predp. v pisarni šolskega vodstva v Solkanu. K vpisovanju je treba prinesti zadnje spričevalo ljudske oziroma katere druge šole. Vodstvo obrtno nad. šole v Solkanu. Strokovna nadeljevalna šola za zidarje v Renčah prične šol. leto 1913/14 v sredo 5. novembra. Vpisanje učencev se vrši I. in 2. novembra od 10. do II lire predpoldne v šoli. Sprejemajo sc tudi zidarski vajenci iz drugih občin. Vpisnina 2 K. g Tatvina v Solkanu. O znani tatvini v Solkanu, ki se jc izvršila v Vugovi trgovini z manufakturnim blagom sc poroča, da ona dva aretiranca, ki sta bila udeležena pri tatvini, nočeta povedati, ali sta imela sokrivce ali ne. Kajti po delu. katerega sta napravila v eni noči se sodi, da je moralo biti več tatov. Vse izpraševanje po sokrivcih je bilo dosedaj zaman. g Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem, bo imela sv< j redni občni zbor dne 9. novembra po popoldanski služb iBožji v župnišču z navadnim vsakoletnim sporočilom. Odbor. g Mačjerebro (županstvo Opatjeselo.) • Alojzij Durcik iz Temnice jc šel v mlin v Miren. Ko se jc vračal nazaj je srečaj pri Mačjem rebru dva v gosposko oblečena mladeniča. Ustavila sta ga in vprašala, ali ima kaj denarja. Rekla sta mu, da mu prodasta eno uro. Durcik jima je odgovoril, da nima nič denarja, da je bi! v mlinu in da naj ga pri miru pustita. Gospodiča, ki sta bila najbrže malopridna klativiteza, sta hotela od Durcika le izvedeti, ali ima kaj denarja in bi ga najbrže napadla in okradla. Ure ni bilo videti, da bi imela. — Takih ljudi se klati po Krasu več. g Števerjan. Z ozirom na zadnji dopis iz Števerjana glede našega obč. redarja bodi pripomnjeno, dy se z istim nikakor ni hotelo kritizirati uiti najmanj postopanje g. stražmojstra Tihija v tej • zadevi. To ugotoviti smo smatrali kot našo dolžnost ker bi si sicer kdo utegnil napačno tolmačiti označeni dopis. Resnici na ljubo dodajenio, da je bilo postopanje g. Tihija skozinskoz taktno in je pri tem vršil le svojo dolžnost. Obsodbe vredne so le osebe, ki so orožuištvo nalagale. če je pa orožuištvo, svesto s: svoje naloge, uvedlo preiskavo, je storilo le svojo dolžnost. Iz ajdovskega okraja. Odkritje spomenika v Uilienberku. Ob lepem vremenu sc jc izvršilo v Ri-henberku slavnostno odkritje spomenika generalmajorju Widmaycr ob udeležbi goriškega veteranskega društva, meščanske garde iz Sv. Križa in društva zastave iz Podturna. Okolo 10. tir-J predpoludne so se zbirala ta društva na trgu pri cerkvi. Videli smo tudi mnogi) odličnih oseb: nanicstništvenega pod-preds. grofa Attems, deželnega glavarja dr. Faidutti, Nj. ekscelenci general baron Teuffcnbach in baron Locatelli, na-mestništveni svetnik Rebek, poveljnik 47. pešpolka polkovnik Meier, poveljnik goriških topničarjev polkovnik Ripper, poveljnik goriških dragoncev podpolk. Kranz, višesodni svetnik grof Co-ronini. baron Lewetzow itd. itd. itd. Ob 10. uri je daroval na prostem domači župnik preč. g. Štrancar sv. mašo, med katero je svirala vojaška godba. Pri glavnih delih sv. maše jc oddajala svetokriška meščanska garda salve. Po sv. maši je držal domači župnik slavnosti primeren govor. Za njim jc govoril predsednik goriškega veteranskega društva ces. svetnik stotnik Jacobi. V svojem govoru je poživljal Rihenberčane, naj ne zamudijo postaviti spomenik tudi domačinu, duhovniku Križmanu, ki se je kot pesnik, matematik in posebno kot graditelj orgelj jako odlikoval. Govornik je omenil, da je Križman v domačiji skoro nepoznan, medtem ko slove njegovo ime skoro po celi monarhiji. V admontskem samostanu se nahajajo orgije, ki jih je Križman zgradil. Te orgije si ogledujejo in njih zvok poslušajo vsaki dan tujci, ki se nalašč za to podajajo v to samostansko cerkev. Konečno je zaklical trikratni »Živio!« Nj. Veličanstvu cesarju. Za njim so govorili še grof Attems, nam. svetnik Rebek in dež. glavar dr. Faidutti. - Nato so se udeleženci podali na slavnostni prostor, kjer se je odkrila z običajnimi ceremonijami spominska plošča. Po slavnosti so ob zvokih vojaške godbe defilirala društva pred slavnostnimi gosti. — S tem je bila slavnost končana. Ob ti priliki se je odposlala udanostna brzojavka Nj. Vel. cesarju. Spomenik je izdelal goriški kipar Culot. Nesreča z automobilom. Minulo nedeljo zvečer se je zgodila nesreča pred Vrčonovo gostilno v Dobravljah. V au-tomobilu se je peljala iz Ajdovščine proti Gorici družina dr. Antona Breclja. Autoinobil je vozil sam dr. Brecelj. — Nesreča je hotela, da je pred Vrčonovo gostilno prišel pod autoinobil 32-letni zidarski mojster Anton Črnigoj iz Skrilj. Kolesa automobila so šla preko desne noge pod kolenom in so mu jo na dveh mestih zlomila. Pri padcu je dobil še druge telesne poškodbe na obrazu in po ostalem telesu. Dr. Brecelj jc nesrečnežu podelil prvo zdravniško pomoč, mu obvezal rane ter se nato vrnil z automobilom v Ajdovščino, kjer je pustil družino. Nato jc prišel koj v Dobravlje in vzel ponesrečenca v autoinobil in ga pripeljal v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. Poškodbe na telesu ponesrečenca so sicer jako težke naravi, a upanje ni izgubljeno, da polagoma o-kreva. - Kako je nastala nesreča, se danes natančno ne da dognati iu bo tu pokazala šele sodnijska preiskava, ki i>e sedaj vrši. a Vabilo k rednemu občnemu zboru "Kmečke bran. in pos. v Sv. Kri/u, reg. zadr. z ncom. zavezo«, ki se bo vršil v nedeljo dne 9. novembra t. 1. v posojil-nični hiši. Dnevni red: I.) Poročilo o poslovanju v I. 1912. 2) Potrjenje računskega sklepa za I. 1912. d) Prečitauje rev izijskega poročila. 4) Volitev nadzorstva. 5) Slučajnosti. Odbor. Iz tolminskega okraja. Kneža. (Smrekarjevi rokopisi.) Kakor sporoča »Am. Slovenec« piše neki angleški list o teli rokopisih sledeče: Skrivnostno izginjciije velike množine rokopisov iz župnišča slovenske katoliške cerkve sv. Marije je razkrilo dejstvo, da je bil Rev. Smrekar pisatelj-prvak med Slovenci v tej deželi. Svoje življenje je posvetil pripravljanju književnega gradiva za izobrazbo svojih rojakov v ameriški zgodovini in angleškem slovstvu. Pilo je v obče znano, da je bil župnik Smrekar pisatelj, in kadarkoli so slovenski diletantje nameravali vprizoriti kako gledališko predstavo, so šli k njemu po kako njegovo igro. 'l oda samo župnik Bajec iz St. Paula, njegov dolgoletni prijatelj, je vedel, da je Smrekar prevedel v slovenščino večino Šekspirjevih dram, mnogo Longfellowovih pesmi, neko zgodovino Združenih Držav in neko zgodovino državljanske vojske, ter napisal mnogo izvirnih razprav in zgodovinskih knjig. Ko je videl župnik Smrekar, da je zelo bolan, je pisal svojemu prijatelju v St. Paul in ga naprosil, naj pride v Cleveland k posvetitvi župnijske šole sv. Vida in sprejme rokopise za objavo. Župnik Bajec je bil zadržan, da bi prišel takrat v Cleveland, in ni več videl svojega prijatelja živega. Njegovo prvo vprašanje po pogrebu pa je bilo po rokopisih. Velika je bila osuplost, ko seje dognalo, da so izginili rokopisi in knjige. Župnik Bajec je ostal v mestu še več dni in poskušal najti rokopise, a brez vspeha. Dne 16. sept. zvečer se je moral vrniti v St. Paul in je prepustil iskanje prijateljem župnikovim. — Tu mislijo .da so bile knjige in rokopisi odneseni med razburjenjem po smrti župnikovi, ko je imel vsakdo prost vhod v hišo; a ne mislijo, da bi bila tatvina izvršena radi gmotnega dobička. Prijatelji menijo, da je dejanje izvršil kdo, kije hotel župnika oropati slave, ki bi mu je doneski objava njegovih knjig. Pred-uo je zapustil Cleveland, je župnik Bajec izrazil upanje, da pripomore javnost k temu, da se najdejo rokopisi. Misli namreč, da se bo skesal, kdorkoli jih je vzel, ko dozna, kakšne odgojnc priložnosti bi bili oropani Slovenci v tej deželi, ako bi sc ti rokopisi vničili. — t Iz Tolmina. V III. seji deželnega zbora dne 0. oktobra t. I. je izjavil gospod deželni poslanec Fon sledeče: »Na Tolminskem imajo pokopališče sv. Ur-lia, ki ga Soča vedno podjeda, da je nevarnost, da se v Sočo posuje. Politična oblast je ukrenila vse pravilno in pametno, da se pokopališče ne posuje v Sočo. Zaprlo je namrdC pokopališče.« Gospod deželni poslanec Fon je naj-brže slabo informiran o tej stvari. Stvar je namreč ta: Politična oblast ni zaprla pokopališča, ampak prepovedala je le vožnjo po cesti mimo pokopališča, ker je svet v resnici Soča izpodjedala. Največ je pa krivo na tem, da se je skalovje vdrlo v Sočo, ker je tvrdka Janeseh et Schnel veliko množino gramoza in peska speljala po tej cesti za zgradbo vojašnic. Ker je bil svet že podjeden m napokan, se je skalovje vsled teže vozov vdrlo v Sočo. ()dkar sc je skalovje vdrlo v Sočo in se je Soča regulirala, ni nobene nevarnosti, da bi Soča nadalje svet izpodjedala. Torej ni res. da je politična oblast pokopališče zaprla. Pokopališče je vedno odprto. Postalo pa jo premajhno, potreba ga je razširiti. Radi tega je tudi tukajšnje županstvo zaprosilo dovoljenja pri deželnem odboru, ki je pa nevgodno rešil prošnjo najbrže vsled slabe informacije. Razširjenje pokopališča je v resnici nujno potrebno, ker v Tolminu je vedno več ljudstva. Tolminec. t Iz grahovske občine. Ud knezKe gmajne ze dolgo nismo nič slišali, zato moramo zopet eno lepo novico povedati. Kakor smo vže svoječasno poročali, je uezelni odDor izdal odlok, v Katerem jasno pove, ua se imajo knežka obein-ska zemljišča smatrati za razdeljena teina es imajo uživati ua podlagi razdelilnega operata. Kdor se pa tega ne drži, se ga ima kaznovati za poljski prestopek. i udi je izdal deželni odbor odlok, v katerem prepove, novohišarjem, kateri niso dobili deležev, uživati občinska zemljišča. 'Pač pa si pridrži pravico sestaviti komisijo, da celo zadevo še enkrat pretrese m poskusa proti razdelitvi vložene pritožbe mirnim potom rešiti. Ali nekateri trmoglavci nočejo od teli odlokov nič slišati in vedeti; zato so šli v Uorico k odvetniku dr. Leupu-sceku se pritožit. Zdaj pa čujte, kaj je dr. Leupušeek, ne da bi se bil kaj posvetoval o zadevi, pisal županstvu na Ura-lovem. Napravil je kar razsodbo brez sodnika, l ise namreč takole: bi. županstvo na Grahovem! Komisija za razdelitev občinskih zemljišč v kat. občini Kneža je odrekla mojim klijentom pravice do občinskih deležev, češ da nimajo kot novohišarji teh pravic. Operat tozadevne razdelilne komisije pa ni pravilen in ni bil tudi do-sedaj še odobren od deželnega odbora. Z ozirom na to nima županstvo nikake pravice prepovedovati navedenim mojim klijentom pašo na občinskih zemljiščih, katero so dosedaj neovirano, odkar se ljudje spominjajo uživali. Glasom zakonitih določb imajo vsi oni, kateri so do sedaj uživali občinska zemljišča, pravico jih še nadalje uživati, dokler ne bo razdelilni operat odobren od deželnega odbora. Tudi nimajo do tedaj pravice vstopiti v posest in uživanje oni, kateri so dobili odkazane občinske deleže. ko postane sklep deželnega odbora pravomočen, nehajo eventuelno pravice dosedanjih uživalcev in stopijo v veljavo pravice onih, katerim so bili deleži odkazani. Z ozirom na vse to ni imelo župan-stvo kratkomalo nobene pravice prepovedati mojim klijentom kot novohišni-kom pašo in jim radi tega, ker se niso držali te prepovedi, naložiti globe. Še manj pa ima županstvo pravico zarubiti v izterjanje teh glob premičnine mojih klijentov. O svojem nepravilnem in protizakonitem postopanju se sl. županstvo lahko prepriča pri kompetentnih oblastih. V imenu svojih klijentov poživljam sl. županstvo, da pusti moje klijente nemoteno uživati občinska zemljišča, kakor so ga do sedaj vedno uživali, dokler ne postane operat razdelilne komisije pravomočen, v kar je pa potrebno kakor že gori povedano, da ga deželni odbor odobri. Kar se tiče nedopustne rubeži, opozarjam, da je županstvo odgovorno mojim klijentom za vsako škodo. V ogib tožb poživljam, da mi sl. županstvo najkasneje do 26. t. m. sporoči, da ne bo oviralo mojih klijentov v izvrševanju njihovih dosedanjih pravic in da se ne dotakne predmetov, katere je nedopustno zarubilo. Vrhutega mora povrniti županstvo vse dosedaj v tej zadevi narastlc stroške v skupnem znesku K 20.60. K temu pismu bodi dr. Leupuščeku povedano, da bi se bil lahko vso to pisarijo prihranil, kajti vsa ta določila so navedena pač že v dotičnem razdelilnem zakonu samem in v prejšnjih odlokih deželnega odbora in so se tudi upoštevali, dokler ni izdal deželni odbor odlok. da se mora prepovedati skupno uživanje občinskih zemljišč in iste smatrati kot razdeljena ter uživati na podlagi razdelilnega opera ta. Kar se pa tiče pravice kaznovati, svetujemo dr. Leupuščeku, da se bolje seznani z dež. zak. št. 11 od IS. III. IS76, in Sš 82 obč. reda, da ne bo prejudiciral občinam pravic in kršil izvrševanje u-kazov viših oblasti, l isti, ki pa bode hotel Knežanom občinska zemljišča tako inzdcliti, da se ne bodejo pritoževali, bode moral iti še enkrat na Dunaj študirat. 'Tistim Knežanom pa, ki so se šli v ti zadevi k odvetniku pritoževat, bi bili boljše storili, da bi bili doma steljo grabili in repo ribali; ker za njih je dosedaj v ti zadevi kompetentna oblast deželni odbor, ne pa odvetnik. Iz tržiškega okraja. tr Smrtna nesreča v Tržiču. Včeraj zjutraj je pri kopanju gramoza zasulo 52lctnega delavca Dominika Perusin iz Červinjana, ki je bil takoj mrtev. Iz komenskega okraja. km Nesreča med Svetem in Lipo, — Minulo nedeljo je Karol Stepančič iz Temnice št. 28 vpregel v koleselj mladega konja in v družbi z nekaterimi mladeniči se je peljal do Svetega. Ker pa ni zavora pri koleslju dobro držala, so se blizu Lipe prevrnili. Pri tej nesreči si je mladenič Leopold Stantič razbil en uhelj, tako, da je moral iskati zdravniško pomoč. — Svarilo za voznike je ta nesreča! Vsakdo, ko upreže konja, naj natančno pregleda, ali je voz v popolnem redu, zlasti naj poskuša, če zavora dobro drži. km Nesreča. Novelo. Dne 22. t. m. se je peljal naš prejšnji župan g. Karol Stepančič, veleposestnik s svojim oskrbnikom proti Novelu. Na nekem kraju v Temnici se je konj splašil in koleselj se je zvrnil. Pri tem se je gosp. Stepančič še precej poškodoval na roki tako, da je moral iskati zdravniško pomoč. Konj pa je zdirjal dalje proti Novelu in se zaletel v kravo, ki je last podžupana g. Franca Rogelja. Podrl jo je na tla, in mislilo se je, da krava ne ustane več. A poškodbe niso bile prav lude in krava je spet u-stala. km Slepar v gosposki obleki. 1 z Temnice. Dne 2,L t. m. je prišel v našo vas elegantno oblečen gospodič, ki se je izdal za Alojzija Podgornik, doma iz Šmartnega iz Brd in da je stražar v Trstu. Prišel je v gostilno g. Franca Stepančiča št. 5. Najel si je tudi sobo za prenočišče. Naročil si je fine smodke iu dobro večerjo. Podal se je tudi v domačo cerkev in si jo je natančno ogledal. Nastopal je kot velikomestni škric. Povabil je tudi neko gos|)odično iz domače občine, in meni nič tebi nič jo je prašal, se li hoče ž njim zaročiti. Mlada devica je fino oblizanega škrica debelo pogledala, ko jo je to vprašal, mu obrnila hrbet in odšla. Slepar v gosposki suknji se je zvečer v gostilni dobro nafutral in tako nabasan je lepo v sobi sladko zaspal. Drugo jutro se je tudi dobro opi- tal in gostilničar je bil vesel, da ima tako elegantnega gosta pod streho in mu je stregel izvrstno. Slepar je sobo najel za štiri dni. V petek okoli 11. ure je rekel fini sleparovič, da gre obiskat domačega gosp. duhovnika in da pride kmalu nazaj. Naflikal je gostilničarja za okoli 10 K. Ko so potem hoteli iti v sobo, kjer je spal, je bila le-ta zaklenjeno. Udrli so vanjo in opazili, da je sleparovič pobasal v velik omot skoraj novo obleko gostilničarja, odprl omaro, vse prcnietel v ujej in oblekel majo gospodinje. Omota pa ni mogel odnesti, ker bi vzbudil sum. Sleparoviča so potem videli v Brestovici, aretirali pa ga niso,-ker Brestovčani niso vedeli, kako jo je našpilal v 'Temnici. Mladi slepar je star okoli 27 let, blondin in ima majhne brke. Ponovno svarilo za gostilničarje, naj bodo previdni pred takimi finimi ob-lizanci. Orožništvo pa opozarjamo na take ljudi, ki se klatijo večkrat po Krasu iu ki skrivajo svoje potepuštvo in hudobijo pod gosposki plašč. Iz sežanskega okraja. Nesreča. 6.51etni Josip Antončič iz Tomaja, ki je že prej imel nesrečo, da je izgubil eno nogo, je minule dni padel ter si zlomil še zdravo nogo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. s Kreplje. Dne 13. t. m .je pisec teh vrstic v Vipavi prisostvoval pri poskus-nem streljanju za zrahljanje vinogradov. Bilo je tam tudi več. naprednih vinogradnikov komenskega okraja. Obiskali smo tudi klet vinarske zadruge ter videli vse v najlepšem redu. Vipavci so razumni vinogradniki iu le v razumno obdelanih vinogradih se prideluje dobro vino. Omenjeno streljanj e za poskus je priredila c. kr. kmetijska družba na Kranjskem iz Ljubljane. S tem streljanjem se bavi društvo za varstvo vinarstva na Dunaju. 'Tudi mi smo naprosili imenovano društvo, da bi pri nas poskušalo tako streljanje. — Društvo je prošnjo uslišalo ter odgovorilo, da liride poskušat in sicer od 13. do 10. novembra 1.1. Naredilo bode v zem-ljutein in kamenitem zemljišču 100 di-namonovih min. Moč dinamona je znana nam že od časa gradnje železnice, ker so ga rabili dokler niso dobili dinamita. O vspeliu streljanja sporočim svoječasno. s Avtomobil na železniškem tiru. — Sinoči bi se bila na cesti med Opčinami in Sežano lahko pripetila grozna avtomobilska nesreča. Nek avtomobil, ki je prihajal iz 'Trsta, je zavozil v prečnice, ki so bile ob križanju železniškega tira s cesto spuščene doli, ker je imel priti dunajski brzovlak. Šofer v temi ni videl prečnie in tako je prvo prečnico predrl ter prišel do prečnice onstran železniškega tira, kjer je avtomobil obstal z zadnjim koncem na železniškem tiru. V istem trenutku pa je pridrvel brzovlak Draginja je prestana bo vskliknil vsak, ki se o tem prepriča v tr-/ govini S. MEDVED - GORICA Gene so sledeče: moška obleka K 28, 34, 4), 45. * Zimska suknja „ 20, 25, 30, 40. Pelerina „ 15, 20 in 25. Otročja obleka od 7 K naprej. Prepričajte ne o tem v Izložbenih oknih, kjer cene jasno govore da je v resnici »RADINJA I*RESTANA. To glos noj prodre do zodnje hiše noše domovine. 7. vso silo. Ob šoferja iu potnika ter ob avtomobil bi bilo, da ni šofer z mirno krvjo spustil vso moč v motor ter predrl tudi drugo tračnico ravno v trenutku. ko je šel mimo brzovlak. Kljub temu pa je vlak še zagrabil na skrajnem zadnjem koncu avtomobil ter ga sunil kakih pet metrov na stran. Atomobilisto-ma (bila sta dva‘v avtu) sc ni skoru nič zgodilo in tudi avtomobil je bil le na lahko poškodovan, tako da je mogel po l’/2 urnem popravljanju nadaljevati svojo pot. Gospodarstvo. Statistika avstrijskih izseljencev. Od leta 1906 do leta 1912 se je izselilo v Ameriko 845.646 Avstrijcev. Največ čez Bremen, namreč 285.799. Letos se je število izseljencev pomnožilo. V prvi polovici letošnjega leta se je izselilo iz naše državne polovice 117.641 ljudi, med tem. ko je znašalo lani število izseljencev za celo leto 131.140. V preteklem desetletju se je priselilo v Združenih državah 7,853.332 ljudi. Iz Avstro-Ogrske same 2,191.734. Od izseljencev iz naše države ie bilo v zadnjem desetletju največ Poljakov. namreč 405.574, Hrvatov in Slovencev. ki se v izkazih skupaj štejejo, je bilo 351.473, Slovakov 321.548, Ma-žarov 321.086. Razun v Združene države se selijo jako močno v Kanado. V desetih letih je prišlo v Kanado 142.349 duš iz Avst,-Ogrske. V Argentinijo se priseli povprečno vsako leto 5000 duš iz naše države. V Brazilijo povprečno 3000 duš. Srbski eksport živine. Leta 1910 je "bilo v Srbiji 758.000 goved, 860.090 svinj in 3.800.000 ovac. proti 944.000. oziroma 875.000 in 3,100.000 leta 1905. Število goved in svinj je torej v petih letih padlo. — dočim je zraslo število ovac. Kontingent za uvoz v Avstro-Ogrsko znaša 15.000 goved in 50.000 svinj, poznavalci pa trde, da bi mogla Srbija izvažati največ trikrat toliko. Okrožnica vsem občinskim zasto-poin dežele Goriško-Gradiščanske. Deželni odbor sprejema prijave za nakup trt cepljenih na ameriški podlagi pripravljenih po sistemu prisilnega kale-nja, kakor tudi sadnih dreves in murv vzgojenih v deželni.trtnici in drevesnici leta 1912—1913. Vrste trt in sadnih drevesc so razvidne iz pridjanega pregleda. Kdor se namerava prijaviti za nakup cepljenk v deželni trtnici, naj predloži deželnemu odboru nalično vlogo ter naj v njej navede: 1.) vrsto cepljenke in podlage, kakor tudi množino vsake posamezne vrste cepljenk, ki jih želi kupiti in 2) ali namerava dvigniti cepljenke jeseni ali spomladi. 'Trt, ki so cepljene na riparijo por-talis ali rupestris monticolo se dobi 100 za 18 kron ne glede na to, ali se dvignejo jeseni ali spomladi. Sadno drevje: Marelice in breskve po 50 K sto v jeseni, po K 60 spomladi. Vse druge vrste sadnih rastlin po K 25 sto v jeseni, po K 30 spomladi. Veroneškim murvam je cena 35 K za sto. nizkim 20 K, divjim murvam pa 6 K za tisoč rastlin. Cene trt so določene tako, da ima priti vsak kupec po naročeno blago v deželno trtnico in sicer jeseni tekom meseca novembra, spomladi pa najpozneje do 10. marcija 1914. Po preteku te dobe deželni odbor ni več odgovoren za to, da naročniki dobe trte. Vsako naročilo potrdi deželni odbor posamezno; naročniki plačajo kot zada vek 15'< svote vslišanega naročila tekom osmih dni po prejemu potrdila, da sc je dotični naročnik zabeležil. Za-davek je plačati deželni blagajni, ki potrdi prejem. Morebitne troske za odpošiljatev cepljenk plačajo naročniki. Le tem se zaračunijo tudi troški za skladanje in sicer 1 krona za vsakih tisoč ali manj cepljenk. Pri pretresovanju prošenj za dobi-tev označenega blaga se bo dajala prednost malim posestnikom. Naročil za nasade izven dežele se sploh ne sprejme. Deželni odbor nikakor ne odgovarja za škodo, ki bi jo morda imeli naročniki vslcd tega, če se kupljene cepljenke ne primejo. Občinskim zastopom se nalaga, da razglase to okrožnico, da bode mogel vsak interesent si pridobiti koristi, ki jih nudi vinogradnikom in sadjcrejcem, brez stremljenja za dobičkom, deželna trtnica, kjer sc vzgajajo izborne cepljenke za obnovitev vinogradov, ki so najboljše sredstvo proti pogubnemu delovanju trtne uši. Občinskim upravam se nalaga, da nabirajo morebitne prošnje za zabeležbo in Jih potem predložijo deželnemu odboru. Rastine se lahko naročajo s tiskovinami. Ob enem se opozarjajo vsi vinogradniki in sadjerejci, da si morejo vsak dan ogledati deželno trtnico v Podturnu ; v ta namen se imajo obrniti do nad-ziralnega osebja. Da krompir v kleti ne gnije. Letos je krompir v zemlji zelo gnil. V takem slučaju tudi v kleti silno rad gnije. Da se to odvrne, priporoča se kot preizkušeno sredstvo naslednje: Predno krompir spraviš v klet, dobro odberi gnilega od čistega. Toda tudi tega se drži mnogo onih, za naše golo oko nevidnih glivic, ki povzročajo gnitje. Da se te glivice v kleti ne bodo mogle razmnožiti, uniči je! In sicer potrosi shranjeni krom- Svoji k svojim! Svoji k svojim! MIHflEi TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. Usnje podplati. Vrvarsko mrHiiirimiMiiiiiiiiiimimiiimiiiiimri n niti ml blago. I. DrufoTka, Gorica "iiinmn m mi miri mm itn iiirmmiiii im nmiiii nasproti „Monta“, odli- mn n mi mn m n i i hti iti i iti m n nTmrrru nininiir kovana delavnica nadpla- UL* ni mn im m i i;i m m 11 m iiiiiiniiiiiijiniiiiiiii 111 n tov. — Veliha izbera obuvala. ■luimmumniiiniiirrcniiniiirnnnnii intim mi pir s prahom žveplenega apna. Za 100 kg krompirja zadošča 10—-20 dkg tega prahu. LOTRIJSKF: Dunaj . . . . 1, ŠTEVILKE. 67, 64, 72. 76. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. r-L Velika zaloga nagrobnih križev in svetilk------------ Gorici, ttlj 7-9 . peci d i 1 n i k o v št in v vseh železno stroko spadajočih predmetov. Sanle Busolini trgovec z jedilnim blagom Gorici naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojoUgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu ši. 13 v ulito sv. Antona štev. Z tik trgovine g. Ig. Saunig. | V rovih prostorih bo poslregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji podružnici v Solkanu št. 311. Obenem priporoča svojo apnenioo v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici so, Antona štev. 2 in se izvršujejo točno. Alojzij Gril, mizarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. Prva slovenska trgovina z Jedilnim Magom Anton Kuštrin, v Q0^ICI Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odje-v mestu se blago dostavlja na dom. jl. točna m s (Ji malcev v T sti Pošilja se po železnici in pošti. ?QC»-0-Q€>-0»€>* Zdravnik dr. J. Bačer ordinira v ulici Tre Re št. 9 v GORICI. Čit lijte! Turška srečka = Važen oglas .»Slovensko« Straže! Čltajte! V danaSnjih težavnih razmerah ramorete obogatetiie s srečko! je v to s vrh o prva in najpripočljiveiša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitii vsako leto 400.000,400.000. 400.000. 209.000, 200.000 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400.000 frankov, ker je tedaj zanjo izdandenar varno naložen kot v hranilnici, ker igra Se dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igraln pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaia mesečni obrok samo 4 kron 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Poz op! Prihodnje žrebanje se vrSi dne 1. decembra 1913!--------------Glavni dobitek 400.000 frankov. l’o žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih Številkah. VaSno! Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne razredne loterije ! l>aje pojasnila in naročila sprejema za »Sim enako stražo« g. Valentin Urbančič Ljubljana 8. tl GORICA g- * ULJCA SV. ANTONA št. 4 (kjer je bila pred leti tvrdka BOZZINI). — Stara zaloga raznovrstnega pristnega briškega, furlanskega, vipavskega, istrskega in dalmatinskega belega in črnega vina. Prodaja od 56 litra navzgor. Raznovrstno žganje kakor tropinovec, slivovec, brinovec in finega špirita. Razpošilja na debelo in drobno po naj nižjih cenah. KDOR N0(E KUPITI d^TInTpetoo zim"* K o brgT*“‘re"”"V IVANČIČ & KURINČIČ Gorica Gosposka ulica št. II. Velika Izberj drobnarij za šivilje Irt krojače.. Velika izbera dežnikov. * m**«* i Tvrdka 0. ZAJEC trgovina z žel nn p n I n ij *' uleklenlre. /.»Io /..morem Juniflll mojim M. odjemnlrem irleile illtote In Ntalne ■ponobnottl ra tdravljenje. Crlstofolettijeva pijača i* kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. S_ _ ______________ &xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx m »CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCFJOMTIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVCZO V GORICI m obrestuje hranilne vloge po 5 "k. Daje članom posojila na vknjižbo po 6"|0, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. m A H A rtf A V A A v I w H PRVA GORIŠKA posebna (specijalna) trgovina platnenega in = bombažastega blaga • m, 111111B 60RKA “ GOSPOSKA ULKA ŠT- 17 V HIŠI 0RZANA - (SORICA (prej VlalStretta 4.) Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo ln drobno po stalnih tovarniških cenah ln sicer v veliki izberi šifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe! Gradi in žimo za žimnice (štramace). RAZLIČNE KO VER TE, PLAHTE IN K0VTRE! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči, brisalke itd. Zajamčeno ^ ^ iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnosti! Znano najboljše blago! Strogo solidna postrežba! - Prvo primorsko aflorizirano stavbeno in hamnoseUho podjetje POPOLNOMA NOVA ZALOGA! Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem H. WALLAND, Gor ca. Gosposka ulica št. 17 v h ši Orzana prej Tla Stretta 4.' Najboljše in najmodernejše sukno aa moške in volneno aa ženske obleke ran-pošilja najceneje yugoslov. racpošiljaliut R. STERMECKI v Celju št. 304. Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. Jakob Šuligoj urar c. kr. državne železnice Gorica, Gosposka ulica 19. Priporoča svojo veliko zalogo zlatnine in srebrnine in optičnih predmetov. Vse po najnižjih cenah. JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatiky v Gorici na sredi Raštela Stev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevijarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev Štev. 3041 Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil III. četrtletja, tj. mesecev julija, avgusta in septembra I91Z začne v pond. dne 1. dec. 1913, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Dne 3.. 10.. 13., 17. in 20. decembra bodo od 10. do 12. ure predpoludne v drafcbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi. V Gorici, 22. oktobra 1913. Od ravnateljstva zastavljalnice. (1 im n motno, zavreto se popravi kakor VIIIU| tudi odvzame se prevelika množina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec printesti ali poslati. Naslov povč upravništvo ..Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje. Alojzij Tavčar J0SIP culot O U v ftažtellu it. 2-25 v Gorici. v Dutovljah okraj Sežana ==^t zapriseženi sodni Izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Cene zmerne. v Raštelju št.^ 25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnega igrač, okraskov za božično drevesce in punčk za igračo. J Razpela iz kovine in lesa, rožni venci, podobice, rokovice iz volne in sukna, moikc in ženske no-govice, črevlje in kape za zimsko sezono ; zaloga drobnarije za kramarje na drobno in debelo, kspi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustnik cevi itd. itd. itd. Izdalatell in odgovorni urednik J. Vimpolšek v Oork Tiska.Narodna Tiskarna* v Goricifodgov. L LnkeŽič.