**NA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 71 %
KRANJ, torek, 17. 9. 1985
GLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Umrl je dr. Josip Rus
V Ljubljani je v nedeljo, 15. septembra, v 93. letu starosti umrl dr. Josip Rus, ki se je kot predstavnik Sokola udeležil ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte slovenskega naroda, revolucionar in ugleden družbenopolitični delavec, nosilec partizanske spomenice iz leta 1941.
l8i}s,P Rus se je rodil 16. marca leta na Bledu. Tam je končal l9li°Vn° *°lo, maturiral je leta D* \ Kranju. Pravo je študiral na v0:^iu> bil je vojak v prvi svetovni lal V štud»j pa je končal na pravni j^Ueti v Ljubljani. Po letu 1922
v<Ji krajih, obenem je sodeloval v W Yu sokolske organizacije, ka-1 e clan
leti
je postal z dvanajstimi
13. januarja 1941 je sodeloval pri sklenitvi akcijskega sporazuma o sodelovanju KPS in sokolske organizacije, 27. aprila pa se je kot njen zastopnik udeležil ustanovnega sestanka OF in postal predsednik 10 O F. Leta 1942 je postal član IO AVNOJ, leto pozneje pa je bil delegat
na drugem zasedanju AVNOJ, kjer je bil izvoljen za podpredsednika
preoseustva AVNOJ za Slovenijo. Julija 1944 je odšel na Vis, kjer je delal v predsedstvu AVNOJ, pozneje pa v osvobojenem Beogradu, kjer je bil član zakonodajne komisije AVNOJ.
Po osvoboditvi je opravljal vrsto odgovornih nalog, kot ljudski poslanec je bil tudi podpredsednik prezidija FLK Jugoslavije, od leta 1953 naprej je bil član republiškega izvršnega sveta in nato predsednik republiškega zbora ljudske skupščine LR Slovenije. Ves čas je bil član IO OF oziroma predsedstva SZDL Slovenije. Bil je tudi predsednik Partizanu Jugoslavije in član uprave Partizana Slovenije.
- Nosilec partizanske spomenice 1941, ki je bil od leta 1948 član KP, je prejel več visokih odlikovanj.
V radovljiški občini so dr. Josipa Rusa ob lanskem občinskem prazniku imenovali za častnega občana ter mu na začetku letošnjega leta pripravili novoletni sprejem. Tedaj je nastal tudi naš pogovor z njim, objavili smo ga aprila ob dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Med drugim je dejal, da je sokolska vzgoja pospeševala samostojno rast slovenskega človeka, temeljila je na prirodni danosti človeka kot enotnega bitja. Sokoli so vzgajali upornost, samostojnost, osrednji načeli sokolske organizacije sta bili delo in odgovornost kot veselje in ponos. O pomenu ustanovitve OF pa je dejal, da je pomenila uveljavitev načela samoodločbe slovenskega naroda, ustanovljena je bila kot nova, vsenarodna, enotna politična organizacija s programom združitve vseh ljudskih sil za oborožen odpor proti okupatorju, osvoboditve in združitve vseh Slovencev, povezanosti z drugimi narodi Jugoslavije in naslonitve na Sovjetsko zvezo.
V SRED/ŠČU POZORNOS1
S krampanjem do telefona — ponos ali sramota?
»Jutri bo delovna akcija. Kopali bomo jarek za telefonski kabel. Pridite s krampi in lopatami,« je vabil pla-> kat, nabit na vrata vseh pomembnejših zgradb v krajevni skupnosti.
Odziv je bil velik, pohvale vreden. Prišli so vsi naročniki telefonskega priključka — od kurjača iz najslabše tovarne in zgaranega kmeta do uglednega zdravnika, premožnega obrtnika in krajevnih veljakov — in vse dopoldne' »rili« po trdi zemlji.
Akcije so se kasneje kar vrstile in vse so bile dobro obiskane. Ni kaj — ljudje so tudi danes pripravljeni delati udarniško, prostovoljno, zastonj, ob »angleških« sobotah in nedeljah, tako kot v letih povojne obnove domovine.
Pa vendarle: »delovne akcije za telefon« kažejo tudi na to, da smo slabo razvita družba s slabo organizirano pošto. Drugače si namreč ni moč razlagati, da morajo prebivalci številnih (podeželskih) krajevnih skupnosti na Gorenjskem sami širiti ali obnavljati telefonsko omrežje: kopati jarke za kabel, postavljati drogove, iskati soglasja lastnikov zemljišč; prek katerih bo potekal kabel, nabavljati (prek vez in poznanstev) telefonski kabel in za nameček vse skupaj drago plačati.
' Pošta se kajpak izgovarja, da nima denarja, in vodi jasno »politiko« (izsiljevanja): krajani, če že hočete telefon (prej kot predvideva naš plan), napeljite si ga sami. In krajani, željni sodobnega pripomočka za hitro povezavo s svetom, so pripravljeni podpisati s pošto samoupravni sporazum — in kopati, postavljati drogove ...
Ali si predstavljate (meni Janez Jamnik s Podreče), da bi moral vsak, ki bi hotel kupiti kruh, pred tem dva tedna žeti pšenico; ali če bi hotel kupiti pohištvo, pred tem dva tedna podirati drevje. In vendar je to, kar zahteva poŠta, povsem isto.
C. Zaplotnik
Če ne verjamete, je tu dokaz, da je bil sobotni Živ žav pod Šmarjetno
goro res živ. Nastopajočim, tokrat je bila to Neca Falk, so pomagali popestriti program naj pogumnejši gledalci. Bravo za vse, ki so otroško veselico speljali.
ake se stekajo.
h
i nisko iftzern
10 b e*?avn*h zapletih s sporno bohinjsko cesto je izbruhnile okv  n vprašanje o onesnaženosti Bohinjskega jezera, ki °b i. P.utn° predvsem pri Ukancu, umazana pa je Bohinjka ?livu Iz jezera
»nu •red i^ti jo duhove burilo umazano in cvetočo Blejsko jezero. Zdaj ^r^.'^tego in popravljeno kunulizacijo vračajo zdravje in pletnarji vet »Jo, da je bili letos poleti jezero čistejše kot lani, da se je videlo-de-?°nes °v globoko. Vznemirljive vesti pa prihajajo iz Bohinja, govore H pa" !*ftženosti Bohinjskega jezera, posebej pri Ukancu, Sava Bohinj-t Urnuzunu ze Pr' izlivu iz jezeru.
^Ho 1V-^ SO sev°da odplake, ki se vseprek izlivajo v jezero in reko. V x*4ižtt^-lrna čistilno napravo le hotel Zlatorog, nekateri hoteli niti ka nimajo. V Ukancu pa je poleg hotelov še 126 počitniških hi-
°<h>f P^itni.ških domov. Prek greznic posebej ob vjsoki vodi najde lk^ftU*^ Pot v Jezero- lz Stare Fužine niso tako problematične, saj livi,. ftSelje višje lego. Zato pa je odplak deležna Sava Bohinjka ob iz-
jje*era. Tja vodi kanalizacija iz hotelov ob jezeru in na koncu je-"''nuženost Save Bohinjke ie že pi
ijke je ze problematična, ker ima skro-k, v. čj*7""iyK 'n jo odplake hitro umažejo.
^k0 'enJem voda bodo torej morali začeti kar pri Savici, pri izviru.
8^°tok
stilhikirQviJo zahteve po varstvu voda. Seveda pa bo ob postavljanju či-
Se'itw! naPrav pomembno tudi, kje je odplak nujveč, kje je gostota po Ki^jvečja.
P^Ve v m tem, Pu je najbolj žalostno dejstvo, da na drage čistilne na-% ^ ru-dovlji.ški, <>.ty|QJMe ncka.j IH praktično ne morejo misliti. To-%rUvU^1'1' •••ai-th ki.rii.inaHiih problemov imajo, da bodo za čistilne
e težko itfv^li d«#>ar. *
M. Volčjak
Najprimernejša skupna kotlovnica na premog
Škof ju Ix)ka — Oskrba s toplotno, energijo je v Škof j i Loki zelo neracionalna, saj je v mestu in okolici kar 60 kotlovnic. Večino jih kurijo s tekočim gorivom, le v slabi desetini kotlovnic uporabljajo premog. 56 od-
stotkov toplotne energije pridobijo iz ekstra lahkih kurilnih olj, 34 iz srednje težkih in le 10 odstotkov iz premoga. Zaradi tega je oskrba s toplotno energijo tudi dokaj nezanesljiva.
Zasebniki pa se v zadnjem času vse bolj preusmerjajo na trda goriva. Ker se hkrati kadi iz toliko dimnikov, je zlasti v Podlubniku pa tudi v drugih strnjenih naseljih zrak vse slabši.
Na pobudo Zavoda za družbeni razvoj občine Škofja Loka je Inže-
ALPETOUR
NOVO V HOTELU CREItlR V KRANJU
ODPRLI 5M0 KOZMETIČNI SALON 5TELESNO MASAŽO 5 čimer smo popestrili delovanje same
nirski biro Elektro projekt iz Ljubljane izdelal študijo o energetski oskrbi Škofje Loke do leta 2000. Menijo, da bi bilo najbolj smotrno, če bi zgradili skupno kotlovnico na premog za Škof j o Loko in Trato. Investicija bi se — če bodo veljala sedanja razmerja v ceni energije — pokrila že v sedmih letih, pa tudi oskrba s premogom je veliko zanesljivejša kot oskrba s tekočimi gorivi. Primerno zgrajena kotlovnica na premog pa tudi ne onesnažuje okolja.
L. B.
OBIŠČITE NAS IN TUDI SAMI STORITE KAJ ZAVASC BOUŠE P0ČMTJE
mformačue mmroČ\\a po telefon 23 650
KOMPAS
VAŠ
TURISTIČNI SERVIS
POSLOVALNICA Kranj
Tel.: 28-472, 28-473
GLAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK. 17. SEPTEMBRA
Več znanja,
boljši
rezultati
Gorenjski teritorialci se urijo v centru za obrambno usposabljanje — Srečanje s pripadniki enot Staneta Žagarja in Lojzeta Ke beta-Štefana — Med večdnevnim skupnim bivanjem lažje izvesti pouk in utrditi vojaške kolektive
Center za obrambno usposabljanje
— Ko smo prejšnji teden obiskali center za obrambno usposabljanje Gorenjske, so tamkaj pod platnenimi strehami še bivali pripadniki enote teritorialne obrambe Staneta Žagarja. Med pripravo tega zapisa za objavo so se že vrnili v svoje domove, v centru pa so jih zamenjali teritorialci iz enote Lojzeta Kebeta-Štefana. Zatorej bo kar prav, da bralcem predstavimo, s kakšnim namenom se zbirajo v centru in kaj tam počno.
»Gre za izpolnitev rednega programa vzgoje,« nam je v pojasnilo razložil starešina Janez Smole, ki je v enoti Staneta Žagarja zadolžen za politično delo, »s katerim dopolnjujemo znanje pripadnikov nekaterih enot iz celotne sestave. Poleg pouka v specialnostih, za katere so namenjene te enote, je na sporedu usposabljanje za uporabo osebne oborožitve, telesne zmogljivosti pa smo preizkusili na daljšem pohodu, ki smo ga povezali z organizacijo prenočevanja v naravi.«
Kdor bi utegnil pomisliti, da je usposabljanje zunaj učilnic bolj razvedrilo kot delo, se pošteno moti. Vsak dan v centru je namreč zelo delaven, saj traja pouk poprečno po deset ur. Čeprav je delavnik dolg, so vsi pripravljeni izpolniti svoje naloge.
»Pomembno vlogo pri tem ima vpliv članov Zveze komunistov,« je naglasil sektretar komiteja ZK v enoti Franc Jensterle in dodal: »Med pripadniki je blizu 15 odstotkov komunistov, katerih naloga je tudi pomoč pri uresničitvi načrtovanih obveznosti. Ob prihodu v center smo oblikovali partijske in mladinske aktive, ki redno spremljajo potek dela; ob koncu vaje bomo komunisti ocenili uspešnost urjenja in na osnovi prizadevanja predlagali kandidate za nove člane.«
K dobri motiviranosti za delo gotovo pripomore tudi temeljito pripravljen in skrbno voden pouk. Po njem je še vedno čas za šport ali kulturno-družabno dejavnost ob tabornem ognju. Za obveščanje in razvedrilo pa v centru poskrbijo z oddajanjem raz-glasne postaje in pripravo stenskega časopisa.
Od streljanja do prve pomoči
Ob našem obisku v centru je bilo že od daleč slišati strele iz orožja. Torej, ta dan je bil namenjen preizkusu strelskih sposobnosti teritorialcev.
»Kljub zahtevnim ciljem in težavnemu načinu streljanja so poprečni rezultati solidni,« je povedal starešina Gregor Žnidar na strelišču. »Preizkusnemu streljanju sledijo zadetki za oceno. Kdor strelja slabo, ima možnost za ponovitve. Osnovni namen je seveda čim boljši skupni uspeh.«
Starešina Janez Smole: »Program urjenja bomo v celoti uresničili!«
Streljanje je še posebej zahtevno, ko si strelec nadene zaščitno masko.
terenu in organizaciji patrolne službe.«
Tudi v sanitetni enoti so si prizadevali, kot je poudaril Miha Pretnar, da bi bili pripravljeni za svoje naloge, čeprav povečini niso poklicni medi-cinci. Usposabljanje za prvo pomoč pa jim pride prav tako med vojaškim urjenjem kot v vsakdanjem življenju.
Uspešnost odvisna od priprav
Tisti dan je v center prišla že večina starešin iz enote Lojzeta Kebeta-Štefana. Starešinam se namreč prične usposabljanje že nekaj dni pred prihodom obveznikov, da bi se za pouk z njimi čim bolje pripravili.
»Vsak starešina mora izdelati program dela za svojo enoto,« smo zvedeli od starešine Jošta Bajžlja. »Glede nato, da je pogosto na urjenju, je delo lažje. Sicer pa so priprave, od katerih je odvisna uspešnost poznejšega dela enote, tako skupinske kot individualne. Samostojno pisanje navodil o pouku je še posebej zahtevno in zamudno.«
Za tokratno usposabljanje so starešine iz te enote predvideli tudi pester spored družabno-razvedrilnih dejavnosti. Kot so ocenili, je zanje in za utrditev vojaških kolektivov več možnosti med večdnevnim urjenjem; prej so imeli vaje povečini le ob koncu tedna in je bilo to težje doseči.
Poveljnik enote je še povedal, da v njej uspešno končujejo proces vzgoje v sedanjem srednjeročnem obdobju. Delovni dosežki jih uvrščajo med boljše enote teritorialne obrambe v Sloveniji. Za naprej si veliko obetajo tudi od preoblikovanja enote v skladu z zamislijo našega sistema SLO in družbene samozaščite.
»Za preteklo obdobje je bilo značilno, da smo si teritorialci prizadevali za popolnitev enot in dograjevanje izurjenosti. V prihodnosti,« je opozoril starešina Milan Bajželj, »bo nujna težnja po stalnosti in kakovosti dela.«
Take cilje je seveda moč doseči le z rednim urjenjem starešin in drugih obveznikov. Čeprav je zanj potrebno veliko denarja in je usposabljanje povezano tudi z odsotnostjo pripadnikov TO z delovnih mest, si bo za začrtane naloge treba prizadevati še naprej. Obramba domovine je namreč najdražja in tudi najtežja takrat, če nanjo nismo pripravljeni.
Besedilo in slike: Stojan Saje
Starešina Jošt Bajželj: »Naša enota je med boljšimi v Sloveniji.«
Med tistimi, ki so dobro streljali, je bil tudi Renato Drole. O urjenju je med drugim izjavil: »Pri orožju ne sme biti napak. Več je znanja, boljši so tudi rezultati. Ker se po odsluženem vojaškem roku marsikaj pozabi, je večdnevno usposabljanje koristno. Domov bom odšel z dobrimi vtisi. Žal mi je le, da se vsi nismo uspeli spoznati med sabo.«
Teritorialcem dan ni minil le ob streljanju. Pred njim in po njem so po skupinah uresničevali program specialistične vzgoje.
»Naša skupina bo uspešno izpolnile celoten načrt« je ocenil Roman Benedik. »Zanj je bilo posebej koristno urjenje v zavarovanju tabora na
V Radovljici združili komunalni in stanovanjski dinar
V Lescah bodo kmalu zaropotali gradbeni stroji
Posebna delovna skupina je zagnano sestavila načrt skupne komunalne in stanovanjske gradnje, kar predstavlja nov pristop k reševanju komunalnih problemov — Delo bodo gradbenikom oddali skupaj, uporabili so javni razpis, angažirali bodo sredstva bodočih let, skratka, na področju komunalnega urejanja nameravajo nadoknaditi zamujeno — Tudi bodoči občinski sklad za urejanje stavbnih zemljišč nameravajo upravljati družno, da ne bi strokovnih moči cepili na komunalno in stanovanjsko skupnost ter občinske upravne organe
Radovljica — Morda bodo ljudje presenečeni, ko bodo že čez mesec dni v Lescah zaropotali gradbeni stroji. Začeli bodo graditi novo križišče in tri stanovanjske bloke. Na seznamu gradenj, ki sta jih komunalna in stanovanjska skupnost skupaj oddali izvajalcem, so še: kanalizacija Donica, vodovod Kropa, kanalizacija Lesce-Radovljica, vodovod Poddobrava v Begunjah ter stanovanjska izgradnja in komunalna oprema v Poddobravi. Le v letošnjem načrtu komunalnih gradenj je še nekaj manjših, ki so že v teku: popravilo vodovoda Dobro polje-Peračica, kanalizacija v Bohinjski Bistrici, popravilo obje-zerskega O kanala na Bledu ter razširitev pokopališča v Radovljici, kjer bodo začeli delati jeseni. Za kanalizacijo v Zaki na Bledu pa še ni vse pripravljeno. Na področju stanovanjske gradnje pa poteka gradnja objekta z 31 stanovanji v Bohinjski Bistrici, dveh objektov s 30 stanovanji v Flegariji na Bledu ter objekta s 14 stanovanji na Rečici na Bledu. Poleg že omenjenih treh stanovanjskih blokov s 102 stanovanji v Lescah sta v Poddobravi predvidena dva objekta po 28 stanovanj, prvega naj bi začeli graditi prihodnje leto. Med manjšimi gradnjami pa je nadomestni objekt za Prešernovo ulico v Radovljici, v katerem bo 20 stanovanj, stanovanjski poslovni objekt v Podnar-tu, kjer bo 19 stanovanj, ter dva objekta po 16 stanovanji v Stočju v Kropi. Slednja gradnja je,podobno kot stanovanjska v Poddobravi^ predvidena za prihodnje leto.
Potem ko je pred nedavnim odprti vodovodni sistem Radovna v komunalni skupnosti dodobra postrgal denar, je bilo seveda težko pričakovati tolikšni obseg komunalnih gradenj in tako hitro reševanje starih komunalnih problemov, zaradi katerih je lani komunalcem kar ustrezal zastoj v stanovanjski gradnji, ki mu je botroval
Ob 43-letnici dogodkov v Udinborštu
Tišina je prerasla v vihar
V dvodnevni bitki borcev drugega bataljona Kokrškega odreda 13. in 14. septembra 1942 v gozdovih Udinboršta s številčno močnejšim sovražnikom je padlo 24 borcev, 33 je bilo ujetih, le šest se jih je rešilo.
43-letnico dvodnevne bitke v Udinborštu so proslavili v nedeljo s slovesnostjo pri spomeniku v Strahinju. Slavnostni govornik je bil Brane Mervič, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj. — Foto: F. Perdan
Strahinj — »Ko je utihnilo orožje, tu.v Udinborštu, ni utihnilo drugje in za vedno, kot si je želel narodov ra-belj. Tišina, ki je počastila heroje, je prerasla v vihar,« je na slovesnosti ob grobišču borcev v Strahinju v nedeljo poudaril Brane MerviČ, novi sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj. »Žrtve, padle za mir in svobodo, so bile ogromne. Ne mi ne naši otroci in vnuki ne smemo in ne bomo pozabili nanje. To so in morajo ostati ideali in vzori nam in našim mladim rodovom. To je naša pravica in tudi naša dolžnost.«
Kar je zapisano*s krvjo, ne more zbledeti; kar je dokazano s hrabrostjo, mora živeti... In spomin na dogodke v Udinborštu še vedno živi, vedno več pa je tudi mladih, ki se vsako leto odpravijo na tek ali pohod »Od spomenika do spomenika«.
»Mladi so najbolj izobraženi rodovi v naši zgodovini in so zato tudi sposobni vzeti prihodnost v svoje roke ter zagotoviti stalnost naše revolucije,« je dejal Brane Mervič. »Mladi so tudi mnogo bolj stvarni, kot nekateri mislijo; pozabljamo, da jasno vidijo svoje perspektive v našem socialističnem samoupravnem sistemu.«
Na slovesnosti, na kateri so se poleg še živečih udeležencev narodnoosvobodilnega boja zbrali vojaki, šolarji, mladinci, krajani Strahinja in okolice, je telesnovzgojno društvo Partizan Naklo prejelo prehodni pokal za najbolj številčno udeležbo na 8. teku in pohodu »Od spomenika do spomenika«, Igor Jarc iz Nakla pa kot edini, ki je obiskal šestnajst spominskih obeležij v Udinborštu, posebno kolajno.
_ t'
GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: lieopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Hunter, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Žaplotnlk, Andrej Žular in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednlk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudsku pravica Ljubljana. Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Mole Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960  —  Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72  —  Naročnina za  II. polletje  1250 din.
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
ovrženi in ponovno sprejeti P^ storski del tekočega družben^ načrta. Skrivnost je v novem Pj, stopu, ki ga je maja letos za#J imenovana posebna delovna skup na, ki jo sestavljajo predstavili komunalne in stanovanjske skw| nosti ter občinskih upravnih of» nov. Njeni predlogi so samoupr vno sprejeti, temeljijo na koncep družnega dela komunalne in staj vanjske skupnosti, združevanja" munalnega in stanovanjskega nar j a. Pri tem je seveda razmw vo, da bo morala stanovanj^ skupnost nositi breme starih munalnih problemov, saj brez«, hove razrešitve ni moč graditi» vih stanovanj.
Novost je bil tudi javni razp1^" katerim so izbrali najboljše pon£ nike glede na ceno, združeval, sredstev in kakovost gradnje. 'z, rali so lahko, saj gradbenikomz« nje čase primanjkuje dela. ^a*L zacijo Donica bo gradil IMOS (J renjc) iz Ljubljane, za vO~:0J Kropa, komunalno opremo Le in vodovod Poddobrava je bu . bran SCT Ljubljana, za kanali* jo Lesce-Radovljica HPH Velejjj za gradnjo stanovanj v L^g IMOS (Gorenje) Ljubljana in Ljubljana, ki sta zagotovila m® bojno poslovne tehnično sode* nje, za gradnjo stanovanj in WB nalne opreme Poddobravi praV ko družno ta dva izvajalca.
Vodovod Kropa bo veljal 53 ™ jonov dinarjev, vodovod DobrOjJ Ije 10,9 milijonov, križišče v Le^jj 119 milijonov ter dodatna nalna oprema 35 milijonov, ka ^ zaci j a Donica 90 milijonov datni kanal 15 milijonov, kana* cija Bohinjska Bistrica 5,2 na, popravilo O kanala na b ^ 24,5 milijonov, kanalizacija be, Radovljica 60 milijonov in raz. tev pokopališča 1,8 milijona o jev. A Denarno   ogrodje   načrtov ,
naložb je narejeno tako, da
tU*..
zadolžitve prihodnje leto puSg jjh komunalni skupnosti za drug ^ ložbe 94 odstotkov vseh sreTr0ff leta 1987 pa 65 odstotkov, pretirano ne bo zadolžena. .
m. vour
Delovni sestanek novinarjev
Novo mesto — Pri DruštV^j narjev Slovenije že več ^..jjt sekcija, v kateri se združuje] narji, zadolženi  za obvešča obrambno-zaščitnih vprašanj1^) navadi so njeni člani zbero v ^ od enot naših oboroženih sil.1 p re poročajo o tamkajšnjem -0 življenju, ali skupno sprenuJI ^ membnejši   dogodek   v z obrambnimi pripravami.    . J\ Minuli petek so se ti novin v stali v Novem mestu, kjer je F *i ld letošnje armadno-športno^ stvo in pregled kulturno-za j dejavnosti. Toda osnovni naI\eK hovega srečanja je bil sestab0gf katerem so se dogovarjali 0 j£ šem delu sekcije v prihodno^ Na sestanku, ki so se ga u ti tudi predstavniki centralnega jlj tej a ZKS, sekretariata za b jj: republiškega štaba TO in P0*^ ljubljanskega armadnega so ugotovili nekatere Potn* e$ sti pri dosedanjem delu. vr ji politika vse premalo zajemay>j ocenili, obveščanje o SLO ^ mnoga uredništva pa n&&e1yj}. di premalo skrbi kadrom na dročju. Dokaz za to trditev^v, med drugim slaba udeležba jev na tem sestanku, kjer li člani iz komaj osmih ure o
Na sestanku so izvolili jA stvo sekcije, katere preds [» odslej Boris Knific iz rev'j. obramba. Vodstvo so zadolz ' pravo delovnega programa. ,j p' čevanju katerega bodo sku» ^ biti novinarje iz drugih sreojjjj nega obveščanja. Ena prv'*1 bo organizacija seminarja škem centru za obrainbn0 ^ bljanje, kjer bodo urednik* narje seznanili z aktualni^ ^-
nji pri uresničevanju konc . in DS ter njihovimi nal°»
tem.
I°REK 17. SEPTEMBRA 1985
GOSPODARSTVO — NOTRANJA POLITIKA
3. STRAN (KMŠM^MGLAS
Prodaja kmetijskih strojev je upadla
0 medu, ki se je cedil, *ii več sledu
Pred desetimi, petnajstimi leti, *° se je slovensko zasebno kmetijstvo začelo v tedaj še kar ugodnih gospodarskih razmerah (nizke °bresti za posojila, še kar usklaje-na cenovna razmerja med surovinami in kmetijskimi pridelki) °Premljati, so se kmetijski stroji Prodajali za med. Povpraševanje je bilo veliko, celo večje od ponudbe, ^ko da proizvajalcem ni bilo težko Padati vseh izdelkov ne glede na ^o ali kakovost.
Razmere so se v nekaj letih spremenile in kot pravi Tone Rozman, ^rektor tovarne kmetijske meha-Jizacije Creina v Kranju, so zdaj Postale normalne. Šele v sedanjem Ppložaju bo prišlo do ločevanja jjted dobrimi in slabimi, med tisti-^ delovnimi organizacijami, ki so
*agale v razvoj, in onimi, ki so le **°Pirale« izdelke, med podjetji, ki * Poskrbela za prodajno mrežo, ^rvisno službo in za nadomestne
®^e. ter onimi, ki so vse to zanemarile.
»Pred leti, v času, ko so šli krneli stroji še za med, so mnogi v Aveniji in Jugoslaviji videli reši-
tev za kovinsko-predelovalno industrijo v proizvodnji kmetijskih strojev. Med tovrstne proizvajalce so se vpisale tudi povsem »nekmetijske« delovne organizacije kot, denimo, Itas iz Kočevja, Slovenija-ceste-Tehnik, Avtokuča Čačak, Djuro Djaković. Tudi Creina, ki je bila dolga leta edini izdelovalec sodov za gnojevko v Jugoslaviji, je v zadnjih letih dobila pet tekmecev,« pravi direktor Creine. »Konkuren-tje nam resda poberejo na leto 400 do 500 kupcev, vendar se zavoljo dobrega sodelovanja z nizozemskim Viconom in predvsem zaradi kakovostnih izdelkov ne bojimo, da bi nas izrinili s trga. Konkurenca je navsezadnje tudi dobrodošla, saj nas je že spodbudila, da smo začeli razmišljati o več vrstah sodov, za kravjo in prašičjo gnojevko, pa tudi o tem, da bi v sodelovanju z Gorenjsko kmetijsko zadrugo tri kmetije »opremili« za pravilno in sodobno izkoriščanje gnojevke.«
»Ne le konkurenca, tudi zmanjšanje kupne moči prebivalstva ter čedalje težavnejše razmere v kmetijstvu, predvsem v živinoreji, so
fla,vav./f Creina zmanjšala proizvodnjo sodov za gnojevko, je še vedno cfeft e°J' izdelovalec tovrstnih kmetijskih strojev v Evropi. — Foto: F. Per-
vplivale, da se je prodaja zmanjšala. Če smo lani izdelali in prodali 4400 sodov za gnojevko, jih bomo letos le 3000 in naslednje leto verjetno še nekoliko manj,« pravi Tone Rozman. »Naša prednost je v tem, da imamo zelo prilagodljivo proizvodnjo. V prihodnosti bomo izdelovali le manjše serije sodov za gnojevko (od 20 do 50), po možnosti za že znanega kupca. Poleg manjših kmetijskih strojev, ki jih potrebuje zlasti zasebno kmetijstvo, bomo začeli proizvajati tudi večje, za družbena posestva. Že naslednje leto bo imel pomembno vlogo v našem programu voziček za odvzem silaže v koritastih silosih. Dopolnili bomo izbiro rotacijskih kosilnic: poleg manjše, ki jo na trgu že dobro poznajo, smo že letos izdelovali večje z 2,40-metrskim rezilom, naslednje leto jim bomo dodali še gnetilnik. Glede na to, da kar 80 odstotkov vrednosti naših izdelkov predstavljajo surovine, smo se odločili tudi za storitveno dejavnost. Letos bomo z deli, ki jih opravljamo za jeseniško Železarno in še za nekatere delovne organizacije, zaslužili že 200 milijonov dinarjev.«
»Druga možnost je izvoz,« poudarja Tone Rozman. »Naslednje leto bomo v Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo in morebiti tudi v Venezuelo prodali blizu 500 sodov za gnojevko, v Avstrijo tudi 500*do 600 večnamenskih vozičkov-za pluženje snega s kmečkih dvoriščin za spravilo drv iz težje dostopnih gozdov; .«
Izvoz bi bil vsekakor še precej večji, če bi bile domače surovine kakovostnejše in predvsem cenejše. Surovinarji se ne menijo za težavne gospodarske razmere, za manjšo kupno moč prebivalstva in tudi zdaj, ko je prodaja končnih izdelkov upadla, zahtevajo podražitve, izsiljujejo in podobno. Direktor Creine odkrito priznava, da se jim veliko bolj splača izdelovati stroje iz uvoženih surovin kot iz domačih. To pa že ni več samo problem Creine in njihovih dobaviteljev surovin, temveč družbeni problem, o katerem bi veljalo čimprej resneje spregovoriti.
C. Zaplotnik
Kranj — V soboto so se v Kranju zbrali borci V. prekomorske brigade Ivana Turšiča-Iztoka ter z mladino in drugimi občani kranjske občine svečano proslavili 40-letnico osvoboditve. — Foto: F. Perdan
Tržič — Slovenijales gradi oziroma opremlja v Pekingu dve lesnopredelovalni tovarni. Petindvajset kitajskih strokovnjakov, ki bodo delali v njih, je trenutno na dvomesečnem izobraževanju v Brestu in Novole-su, kjer se seznanjajo z organizacijo dela in deloma spoznavajo z upravljanjem strojev. Ker v Brestu in Novolesu nimajo takih kot v tr-žiškem Zlitu, imeli pa jih bodo v pekinških tovarnah, sta si skupini kitajskih strokovnjakov v soboto dopoldne ogledali proizvodnjo v Zlitu. (H. J.) — Foto: F. Perdan
i
oge kopnijo
Creina je imela julija letos za milijonov dinarjev zalog, Kar ( vrednostno) pomeni, da je na dvorišču in v skladiščih stala er»omesečna proizvodnja. Avgu-
sta in septembra so šli njeni stroji spet bolje v prodajo, zato si nadejajo, da bo ob koncu leta vrednost zalog znašala le še 30 do 40 milijonov dinarjev. Samo za obresti bodo ob tem, da imajo le polovico lastnega denarja za obratovanje, plačali 250 milijonov dinarjev.
^manjkanje kvalificiranih delavcev v Zlitu
stroji niso izkoriščeni
°*>ratu
za izdelavo masivnega pohištva rabijo vsaj še
I deT* sP°SODnin kvalificiranih delavcev, da bi lahko uved-10 v drugi izmeni, naredili več in zaslužili več — Pri-
^dmh (le,avcev Pa ni — Najlažje jih bodo dobili z zlitjem °ktnkV v enovito delovno organizacijo — Referendum že °ora
hov nlzl^ ~~ V začetku lanskega avgusta so v tržiškem Zlitu odprli $tr0e at za izdelavo masivnega pohištva. V njem naj bi s sodobnimi ^asi ln s tridesetimi dodatnimi delavci naredili za 80 odstotkov več tfguVnega pohištva, namenjenega pretežno zahtevnemu zahodnemu
r°gram je dober, saj jim naročil ne manjka, dobra je tudi tehni-&t^°Prernljenost obrata, pa vendarle pridelujejo izgubo, ki je v dru-Ifijtj   'u tozda Pohištvo, v sicer donosnem tapetništvu, ne morejo po-
•^o Ja,na'°žbo so v Zlitu postrgali vse mogoče denarje, potrebne za la-^j^deležbo. Ali so bili preveč smeli, je težko reči, saj se bo morda že r\ a^ ^ve nJmova smelost bogato obrestovala. Trenutno imajo te-V^ti p nar' ki ga rabijo za obratovanje, morajo izredno drago plače-j"edvsem zato ne ustvarjajo želenega dohodka in s tem tudi ne ^      dohodkov. V prvem polletju je znašal povprečni osebni doho-
^utovega delavca le 3550 dinarjev. ^ Jaradi skromnih osebnih dohodkov je v Zlitu visoka fluktuacija. -jQ^e'avec, ki ni čustveno navezan na delovno organizacijo, že za
^V^p   " ^»-aiui ubutoAUV vuc uuiue uiugtuu. v limitu, »vjei mcuijivu ue-
^**d |Sk°raJ vseh profilov, lahko izbira. Lani je odšlo samo iz obrata fljl av° masivnega pohištva 25 delavcev. Te so nekako uspeli nado-
e% <W,l». več pa jih kljub načrtni štipendijski politiki (trenutno imajo i °br t ^Pendistov), ki je upoštevala naložbo, ne najdejo. Tako imajo ^ le ft Za izd^lavo masivnega pohištva trenutno namesto potrebnih y °4 delavcev. In še od teh jih je kar dvajset v proizvodni režiji. .u vidijo izhod iz izgube predvsem v večji proizvodnji masiv-•^i j°n'štva, v polni zasedenosti druge izmene, za kar rabijo naj-k^bir a^set n°vih-sposobnih kvalificiranih delavcev. Da pa ne bodo ^kp ^ že delajo, bodo morali čimprej popraviti osebne do-
y* Za dvajset odstotkov so jih že, izdatneje jih bodo še morali. l^ar'5^ ^hodek, ki je pogoj za bogatejše osebne dohodke, bodo ^"Ho    'e z večjo proizvodnjo, z delom ob sobotah in prek rednega de ^a časa.
h ^ načrtujejo pomemben organizacijski premik, ki bo predvi-7»heiP0cenil poslovanje in pomagal odpraviti rdeče številke. Oktobra
starih tisočakov več odide drugam. V Tržiču, kjer manjka de-
>;. "cr-j,   .     1------ —j       '-----        o --f-----
?l0, VaJO izpeljati referendum za zlitje v ei '^Žii0 k°d<> podrli tozdovske meje, bodo med
•novito delovno organiza-d drugim tudi lažje skrči-*da') 'n Pr(>nH'scu'' delavce tja, kjer bodo bolj potrebni. Potrebni pa 1 fiajJoolj v obratu za izdelavo masivnega pohištva.
H. Jelovčan
Hotel Triglav s prostorno restavracijo v Stari Fužini je že drugo leto zaprt, v njem stanujejo natakarji in kuharji, ki delajo v bohinjskih hotelih. Domačine jeze govorice, da kani Alpetour Triglav prodati za počitniški dom. Foto: F. Perdan
Bohinjci se boje novih počitniških domov
Bohinjci se boje, da se bosta v počitniška domova spremenila tudi hotela Triglav v Stari Fužini in Črna prst v Bohinjski Bistrici, kakor se je pred časom Pirčeva vila
Povsem natančnih podatkov ni, slej ko prej pa je v Bohinju več kot 50 počitniških domov. Stanka Zupanova, tajnica krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, kamor sodi tudi južna obala Bohinjskega jezera skupaj z Ukancem, pravi, da je v njihovi krajevni skupnosti 55 počitniških domov. Cene Resman, tajnik Turističnega društva Bohinj-jezero, ima na seznamu 52 počitniških domov.
Bohinjci počitniških domov nimajo nič kaj radi, saj niso vključeni v turistično ponudbo. Polni so le nekaj mesecev na leto, dva poleti, enega pozimi. Sicer pa samevajo. Bohinju ne prinašajo turističnega zaslužka, kot ga hoteli. Zato se v Bohinju vse bolj zavzemajo za razvoj komercialnega turizma, počitniških domov in hišic (našteti jih je moč 400) imamo tako več kot preveč, pravijo.
Pri gradnji novih počitniških stanovanj na Zoisovi plani v Bohinjski Bistrici, nad katero še danes niso kdovekako navdušeni, so bili zato dosledni, kolikor se je pač dalo. Zahtevali so, da jih lahko kupijo le delovne organizacije, da bodo imela skupno recepcijo in da bodo na razpolago tudi turistom, da ne bi samevala prazna.
Te dni se jezijo zaradi Pirčeve vile, ki je pravkar postala Slovinov počitniški dom. Poslopje je pred leti dobil hotel Lev, ki je nameraval v Bohinju graditi hotel. S tem hotelom ni bilo nič, hiše hotel res ne potrebuje već. Najpreprosteje jo je seveda prodati in spremeniti v počitniški dom. Težje, veliko težje bi jo bilo pripojiti bohinjskim hotelom in uporabljati v turistične namene.
Za Črno prst v Bohinjski Bistrici so pred leti naredili načrt prenove, toda, žal, vse kaže, da z njo ne bo nič, saj med Alpetourove naložbe ni bila vključena. Bo res preostala le prodaja za počitniški dom? Foto: F. Perdan
Alpetour, ki ima v Bohinju največ hotelov, ima že s svojimi toliko težav, da nad novimi poslopji, ki bi jih bilo seveda treba prenoviti, nikakor ni navdušen.
V Stari Fužini je že drugo leto zaprt Alpetourov hotel Triglav z restavracijo in 25 posteljami. V njem stanujejo natakarji in kuharji, ki delajo v Bohinju. S tOjpred leti toliko opevano restavracijo Triglav ni nič več, zaprta je in v Stari Fužini imajo le še staro gostilno Mihove in dve krčmi, v katerih pa je moč na hitro pogasiti le žejo. V Stari Fužini je okoli 500 postelj v zasebnih turističnih sobah, gostje morajo na kosila kreniti tja do hotela Jezero in dlje. Nič čudnega torej, če na takšno turistično ponudbo domačini pikro gledajo in jezijo jih govorice, da Alpetour kani Triglav prodati, da bo tudi Triglav postal počitniški dom.
Kot vse kaže,podobna usoda grozi Črni prsti v Bohinjski Bistrici, Alpetourovemu gostišču, v katerem je gostilna in 16 postelj. Še nedolgo tega so načrtovali temeljito prenovo Črne prsti, ki danes zaradi dotrajanosti kraju ni več v ponos. Toda prenova v okviru Alpetoura ni bila sprejeta, pri naložbah je bila izpuščena.
Kako slabo so počitniški domovi vključeni v bohinjski turizem, govore tudi rezultati vprašalnika, ki ga je turistično društvo letos poslalo na naslove 52 počitniških domov. Dodana je bila prošnja, naj nekaj denarja prispevajo za informativno propagandno turistično dejavnost v Bohinju. Turistično društvo je prejelo le 18 odgovorov, le nekaj med njimi je bilo pozitivnih, na prste obeh rok je moč prešteti počitniške domove, ki so dali po 10 ali 20 tisoč dinarjev. Največ je bilo takšnih, ki sploh niso odgovorili, dosti tudi takšnih, ki so odgovorili, da denarja za takšne namene nimajo. Pa je šlo za bori, stari milijonček. Dokaj značilen je, denimo, odgovor Ljubljanske banke, ki ima v svojem počitniškem domu v Bohinju 31 postelj. Odgovor se je glasil, da letos za kaj takšnega denarja niso predvideli, na vprašanje, kaj si želijo, pa so napisali, da bi radi imeli v bližini zimski bazen, več zabave, dobre gostilne po konkurenčnih cenah in dobro založene trgovine.
Pa naj še kdo reče, kako grdi so Bohinjci, ker ne marajo počitniških domov!
M. Volčjak
GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE — ZANIMIVOSTI
TOREK, 17. SEPTEMBRA 1
Dvesto krajanov polagalo kabel od Goric do Trstenika
Telefoni bodo zvonili
V krajevnih skupnostih Gorice, Golnik, Tenetiše in Trste -nik bodo letos krajani zgradili okrog enajst kilometrov telefonskega omrežja — Vsak od 468 bodočih naročnikov na telefon opravi 50 ur prostovoljnega dela, razen že plačanih 75.000 dinarjev pa bo za priključek plačal še predvidoma 20.000 dinarjev — Odprtje centrale morda že sredi prihodnjega leta
Gorice — Sobota, 14. septembra, okrog pol devetih dopoldne. Težko bi rekli, da je pogled na može, ki stopajo par metrov drug za drugim ob izkopanem jarku, na ramah pa-nosijo debel telefonski kabel, veličasten. Pa vendar je bil. Kača ljudi in kabla se je vila po travniku ob poti iz Goric proti Trsteniku. Najprej po ravnem, nato navkreber, čez hrib se ni videlo. Daleč je bilo;
metrov, kolikor je iz Goric do Trstenika. Dvesto mož, vmes nekaj žena, dvesto parov rok, nešteto korakov. Nič negodovanja, le dobra volja.
Glavni pri tej delovni akciji je bil Marjan Valter, ki je predsednik skupnega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja v štirih krajevnih skupnostih: v Goricah, na Golniku, v Trsteniku in Tenetišah.
»Sodelovanje je izredno dobro, tako da se delo odvija povsem po načrtu. Začeli smo 1. septembra. Kabel smo že 'položili v krajevni skupnosti Trstenik in v severnem predelu krajevne skupnosti Gorice. Delamo ob popoldnevih in sobotah, delali smo tudi prejšno nedeljo. Danes nas je največ, okrog dvesto, sicer pa odvisno od dolžine trase,« je povedal Marjan Valter.
In nadaljeval: »Krajani bomo sami zgradili omrežje in uredili prostor za avtomatsko telefonsko centralo, medtem ko bo PTT podjetje financiralo medkrajevni kabel od Te netiš do Goric in centralo. Doslej je vsak bodoči naročnik na telefon že prispeval 75. 000 dinarjev, njegova dolžnost pa je tudi, da opravi 50 ur prostovoljnega dela pri izgradnji omrežja. Danes bomo položili 2300 metrov kabla od Goric do Trstenika. Vsega skupaj bo okrog enajst kilometrov. Razen tega bomo morali za telefonski priključek prispevati še predvidoma po 20. 000 dinarjev.«
Kot je dejal Marjan Valter, bo telefonsko omrežje zgrajeno letos, če le ne bo nagajalo vreme. Če bo čez zimo gotova tudi centrala, bodo telefoni lahko zapeli že sredi prihodnjega leta. Taka je optimistična napoved, za katero držimo pesti, da bi. se uresničila.
V vseh štirih krajevnih skupnostih je le dvajset telefonskih priključkov. Zdaj ga bo dobila skoraj vsaka hiša; skupaj je 468 novih naročnikov, 60 priključkov pa je kupil Inštitut Golnik.
Janez Rakovec, predsednik krajevne skupnosti Gorice: »V Goricah je le par telefonov, ki so priključeni na centralo v Križah. Potrebe in želje krajanov so velike. 130 bodočih naročnikov imamo. Moram reči, da ljudje radi delajo. Če bo lepo vreme, bomo morda že oktobra položili kabel v vseh štirih krajevnih skupnostih.«
Stanka Toporiš iz Srednje vasi je delala ob boku moškim. »Zakaj ne bi pomagale tudi ženske,« je dejala, »saj se bomo po telefonih vsi slišali. Delo ni pretežko, vendar nas žensk ni prav veliko. Na akciji sodelujem tretjič. Prejšnjikrat sem
Stanka Toporiš
Marjan Valter
V soboto so »udarniki« iz Goric, Tenetiš, Trstenika in z Golnika položili v zemljo 2300 metrov telefonskega kabla.
i    Janez Rakovec
zasipala jarek in pomagala, ko smo vlekli kabel od Srednje vasi do Goric. Zdi se mi umevno, da sodelujemo pri gradnji telefonskega omrežja. Če ne bi, bi bil priključek še dražji. Že zdaj je dovolj.«
Res, če se krajani sami ne bi vzeli skupaj in pljunili v roke, zraven pa razumevajoče prispevali še celo malo premoženje denarja za telefonski priključek, bi bili Jugoslovani v EvroDi še bolj na repu lestvice, ki meri število telefonov.
H. Jelovčan Slike F. Perdan
Ladi Arnež:
Žičnic preveč, postelj premalo
Kranjska gora — Ljudje smo prepričani, da imajo v Kranjski gori žičničarji obilo težav, ker pozimi ne morejo prepeljati vseh, ki bi se radi nasmučali.
Podatki pa kažejo povsem nasprotno.
Dvajset vlečnic in žičnic — v zadnjem času so zgradili štiri nove — prepelje v eni uri 12.000 ljudi. V sami Kranjski gori v najboljšem dnevu prebiva največ 4.000 turistov ali obiskovalcev. Hoteli imajo okoli 2.000 komercialnih postelj, v počitniških domovih in pri zasebnikih je tudi okoli 2.000 gostov. Će vštejemo še tiste, ki so se izmuznili nadzoru, jih nikakor ne more biti več kot 5.000, kar se ne nazadnje vidi tudi pri nakupih živil v trgovinah.
Bili so časi, ko smo veliko smučali po kranjskogorskih smučiščih, zdaj se tja podamo le izjemoma, ponavadi v sindikalni »režiji.« A še število sindikalnih smučarskih srečanj upada, tako da v sezonah z obilo snega pred kranjskogorskimi vlečnicami in žičnicami sploh ni več vrst.
Pa še žičničarski prevozi so se tako podražili, da bo repov še manj. Žičnic ima tako Kranjska gora več kot preveč, saj jih od vseh gostov smuča le polovica. Podatki kažejo, da je in bo žičnic trikrat preveč, če ne bodo kar najhitreje povečali tudi hotelov ali zgradili novih objektov z več posteljami.
D. S.
Gorje so praznovale
Gorje — Konec avgusta je praznovala krajevna skupnost Gorje. Ves teden so se vrstile številne prireditve, s katerimi so Gorjanci obeležili dogodek iz leta 1941, ko je bilo v vasi ustreljenih pet talcev. Poleg spominske proslave so imeli tekmovanja v odbojki, malem nogometu in z varpo.
Ob prazniku so slovesno odprli novo asfaltirano centralno igrišče pri domu TVD Partizan, kjer bodo v prihodnje poleg športnih potekale tudi druge krajevne prireditve. V podaljšku igrišča bo čez čas zraslo tudi teniško igrišče in steza za balinanje. V Gorjah so asfaltirali tudi ulico pri stanovanjskih blokih na Dolgem Brdu. Tod so položili 950 kvadratnih metrov asfalta. Denar za asfaltiranje je delno prispevala krajevna skupnost iz samoprispevka, deloma Gozdno gospodarstvo z Bleda in deloma stanovalci.
Jože Ambrožič
Pravnik svetuje
SKRITA NAPAKA L. Z. iz Tržiča
Kupili ste rabljeno tovorno prikolico, ki je ob nakupu izgledala dobro, kasneje pa se je izkazalo, da jo je rja že globoko načela. Tega niste opazili, saj je bila rja prekrita z lakom. Ker menite, da je prodajalec z lakiranjem namenoma prikril rjo, vas zanima, ali lahko zahtČvate od prodajalca del kupnine.
Odgovor: Menimo, da od prodajalca niste upravičeni zahtevati dela kupnine. Ob nakupu ste imeli namreč možnost prikolico skrbno pregledati in se dogovoriti za ustrezno ceno. Čeprav se je napaka pokazala šele kasneje, ko je pričei odpadati lak, menimo, da ne gre za skrito napako. Napako bi namreč lahko opazili z običajnim pre-
gledom pri prevzemu, tako da bi odkru.šili košček laka ali kako drugače. Zaradi rje prikolica ni izgubila lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo.
PODARITEV TRAVNIKA L. S. iz Preddvora
Kot kmet bi radi hčerki podarili manjši travnik. Zanima vas, ali so kakšne omejitve.
Odgovor: Po 29. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih kmet lahko podari kmetijsko zemljišče nekmetom, med drugimi tudi njegovim potomcem. Podariti pa sme kmetijsko neobdelovalno zemljišče, ki ni pomembno za kmetijsko proizvodnjo, ter leži v območju, za katerega se lahko spremeni namembnost zemljišča. Predlagamo vam, da se obrnete na pristojni organ občine, kjer vam bodo izdali ustrezno potrdilo o izpolnjevanju teh dveh poj?o jev.
Petje v koči je nekaj naj lepšega
Ko sta tisto jutro Ladi in njen Tone v tržiškem radiu poslušala obvestilo, da na Dobrči iščejo oskrbnika, ni nobeden od njiju spregovoril o tem. Po tihem pa sta vsak zase mislila, da bi lahko poskusila. Tako rada hodita na Dobrčo, prijetna koča je, sami veseli ljudje prihajajo vanjo, Ladi zna dobro kuhati, redoljubna in prijazna je in kakšen dodaten dinar razen plače iz Peka bi tudi prav prišel... Zvečer sta prišla z besedo na dan, se prijavila in tržiški planinci so ju takoj navdušeno sprejeli.
Ladi je oskrbnica na Dobrči že tri leta, mož Tone in hčerka pa so njeni dobri pomočniki. Od 1. julija do 15. septembra imajo odprto vsak dan, ostali del leta pa vsak konec tedna. Že v petek, takoj po službi, odhiti Ladi na Dobrčo, da ogreje kočo za goste. Letošnjo zimo je bila koča zaprta le trikrat: dvakrat zato, ker je zamrznila črpalka in so morali popravljati, enkrat je bilo pa toliko snega, da so bile vse koče zaprte.
Dobrča je v slovenski transverzali, zato je obiska še več. Nič koliko poti vodi sem gor. Iz Slatne, iz Hudega grabna, iz Brezij pri Tržiču, iz Tržiča, Drage, iz Podljubelja, z Robleko-vega doma na Begunjščici, čez Preval. Vseh vrst gostje prihajajo: manj, bolj zahtevni. Včasih kdo kar ne more razumeti, da v sobi ni tuša. Kaj boš, če je tu le kapnica! Vode je komaj dovolj za kuho, a se z razumevanjem in dobro voljo vse preživi.
Najbolj prijetne druščine prihajajo čez zimo, pravi Ladi, domačini in stalni gostje. Takrat je v koči vedno pesem. Koliko veselih dni so že preživeli tu gori! Lani je bila tu leska godba na pihala pa pevci iz Podnar-ta. Še vedno visi na častnem mestu plakat, ,s katerim so pevci najavljali svoj koncert na Dobrči. Pevski zbor Tine Rožanc iz Ljubljane je bil letos že trikrat tu. Pa so rekli, da bodo še prišli. Tudi begunjskj fantje pridejo radi, kar z zastavo ti jo primahajo. Pa Lončarjev Matej pride s citrami pa Ostrelič z Brezij s harmoniko. Petje je nekaj najlepšega, pravi Ladi. Tudi sama rada pritegne.
Pozimi ima Dobrča svoj čar. Nič čudnega, da toliko planincev prigazi sem gor. Za silvestrovanje je koča že mesec dni prej razprodana. O, tu gori pripravijo silvestrovanje, da ga pomnijo. Lani so imeli za večerjo kmečno pojedino, flancate, lešniko-vo potico, zjutraj pa še obaro. Letos je Jakše iz Begunj igral za ples. S Tonom sta pripravila presenečenje za goste: vsak je dobil frakeljček žganja, zamašenega s suho češpljo. Gostje so si že pod kočo, pod okrašeno smrekico, sami postregli z žganjem za dobrodošlico. Pa še žrebanje so imeli za buteljke. Presenečenj ni bilo konec.
Letos so prvič organizirali zimski pohod na Dobrčo. Tako so bili navdušeni, da ga bodo verjetno organizirali vsako leto.
V koči na Dobrči je prijetno, posebno še, če je zakurjena velika, lepa zelena peč s pečnicami. Skoraj vedno je, saj mimogrede mrzlo popiha in tudi planinci se morajo posušiti. Ladi pa ima vedno tudi kaj dobrega za pod zob, tudi po štiri 'rihte'. Žgance skuha za zajtrk, če si gostje tako zažele, in mleko z Lešanske planine je odlično. Tudi bržole naredi, če le ve, da bodo prišli ljudje, ki so jim pri srcu. Na šuštarsko nedeljo jih ima zagotovo na mizi.
1974. leta je koča pogorela zaradi slabega dimnika, leta 1978 je bila ob-
Za dobro počutje planincev v na Dobrči skrbi ob koncu tedna jn družina Arneževih z Visoč. — ^oI£r$i D. Dolenc Hlrj
novljena in danes je ena najlep^^j koč na Gorenjskem. Šest sob lTa&'^i ležišč, če je treba pa Ladi po tien*L?v loži še zimnice. , *'>š
Oskrbovana je dobro. Tržiški P*h ninci znosijo gor vse, kar je treba troj za kondicijo. Včasih je nosil ^^l?0 Bergant. Vso alpinistično odpravo J. na pripeljal, pa so si tudi po 40 litrov P .arv jače naenkrat zadevali na rame- ^ tii<j ko žal jim je zanj. Tovorna žičnic3 že bila dobrodošla, toda kaj, ko )e° nes vzdrževanje tako drago. ^rl^j3i ljejo se kar precej visoko, čisto P ^vj Lešansko planino. Od tam pa d° I če ni več daleč. ~Lt
Nedelja je bila prelepa. Z DojSflj so se v modro nebo pognali kar stI^i zmaj ar j i in ukali od užitka, vsa liko časa pa so beli jadralci ne . j^k zarezali v zrak nad Dobrčo. Kraj. Tw\ mor te zvabi znova in znova. JT*
Vstop dovoljen samo veselja* j* > je lani za silvestrovo na vno0*npi)iir • ta zapisal naš igralec Polde bi "j Prav ima: puščobe naj bodo o° Hribi so za vesele ljudi! . I/*1
D. Dolenc ^
Tišina in mir spokojnega ^JfiS skega jezera te dni Pri,v.lQ i sprehajalce, kopanje, ki je Wjjj letošnjem vročem poletju ■ tam prijetno, seveda ni vec V ^ poročljivo. Toda nič manj Vn}^. no ni opoldne posedeti na Pe.s^0-nem obrežju in se prepusti^ <t zanju sončnih žarkov, ki tmflJ ^ pridih jeseni. Posebej, če s° S 'za dopoldanski sprehod Potrejan gumijasti škornji. Foto: F. Pera
Povezava Gorenjske s Primorsko prek Kladja je že dolgo ozko ^-e\o' prometu. Pred kratkim so s I*rimorske strani prav do meje z ^Sgjd ško občino položili asfaltno prevleko. Kdaj bo obnovljena in raZ Jjin* cesta i Kladja do Sovodnja, je težko reči, saj mora
škofjeloška o£ p, prej zgraditi oziroma obnoviti nekaj drugih, pomembnejših ce primer uransko in cesto Trebija — Ziri. Foto: F. Perdan
17. SEPTEMBRA 1985
KULTURA
,5. STRAN (^M^IEIIGLAS
j^miera Prešernovega gledališča Kranj
feeetek s »Fintami«
%
u na uprizoritev Finte naprodaj je namenjena otrokom (tudi ,mu občinstvu ne bo škodila) — Vpis abonmaja praktično t   Jučen — Oktobra začetek ciklusa abonmajskih predstav
LjJnes Popoldne v kranjskem gle-ffw!plzačenjajo z gledališko sezo-'Hrok a Premiera Je namenjena jtKo 'SaJ so gledališki ustvarjalci j% , vi pesmic Katjuše V. pripra-)i »gledališko predstavico, polno 8'W?- atraktivnosti in poetičnosti. bW1J Za Predstavo je potekal v glavam sP°mladi, tako da so bile sep-% rs^e vaJe namenjene le nekate-^viPOpravkom in obnovitvi. Pred-v ^c°. ki jo bodo mladi gledališčni-
pmid Tahir -
k 0rajenec ^empora
ranu
dni septembra je potekal v te- JUDilejni, dvajseti slikarski ty stoPi°re' ki se ga Je udeležilo več Ovi^ "kovnih ustvarjalcev iz doki pr *n ^jine. Mednarodna žirija Mz^sedstvom dr. Sergia Molesi-kate ^ naSrao^^a tri umetnike,
irimi je bil tudi Hamid Ta-diplomant ljubljanske li-del^^eniije, ki že nekaj let živi
h,
edini uspeh dvaintridesetlet
na Jesenicah.
jetnika, saj je bil letos že test^š^Jenci vsejugoslovanske f% * Zmaga in svoboda v Beo-Jfiiki* £rav tako pa tudi na lanski f^nednarodni razstavi risb na "C^eipiVjCasu šolanja na akademiji ^ISdi §tudentski Prešernovi *|Nja ' vseskozi pa tudi veliko raz-
«c^**r   d°ma kot tudi v tuJi_
st 5' Benetke, Krakow, Kato-Ij^tai ^art- Jokohama itn. Zad-ie stalni g°st tudi na medna-J*ta   ličnih bienalih v Ljubno
UsPeSrnimo tudi t0, da 18 delovni skro/J Urnetnik ustvarja v nadih) ra nm (da ne rečemo nemo--k•%tt[ 2rnerah, saj se z ženo in
'^&kem    a v maJnnem podha-o SaJ*1 stanovanju, in o ateljeju - sanja.
E. T.
ki izvajali na vseh mogočih krajih — povsod, samo povabiti jo je treba — so pripravili režiser Lojze Domajn-ko, glasbenik Vinko Sorli, lektor Ludvik Kaluža ter koreograf inja in likovna opremljevalka Gordana Schmidt. Nastopajo pa: Urban Bele-har, Maša Čemažar, Urška Domajn-ko, Karmen Klavžar, Igor Kopač, Boštjan Omerza, Ajda Rooss, Nina Virnik, Bojan Rakovec in Gorazd Vrbica. Simpatična uprizoritev, ki je z večjim številom ponovitev že povabljena v Ljubljano, je vsekakor vredna ogleda.
Vpis abonmaja, ki poteka še te dni, pa je v bistvu zaključen; morda je prost še kakšen sedež, že v prvem tednu razpisa so bile vstopnice skoraj v celoti prodane. Takoj po zaključku vpisa predstav za odrasle pa se bo začel oblikovati vpis abonmaja za mladino in otroke, ki že vrsto let uspešno poteka prek šol in vrtcev. Prva abonmajska predstava za odrasle bo predvidoma v prvi polovici oktobra, druga (Pod Prešernovo glavo) pa v prvi polovici novembra. Ciklus vseh predstav bo letos gledališče skušalo ritmično razporediti skozi celotno kulturno sezono, tako da ne bi bilo daljših gledaliških odmorov med eno in drugo predstavo.
Čeprav se v naši družbeni skupnosti v zadnjih letih še ni zgodilo, da bi koga kritizirali zaradi prenizke cene stvaritev ali storitev, je prav gledališče (prek članka v Ljubljanskem dnevniku) doživelo tovrstno kritiko. V upravi nanjo odgovarjajo s svojimi izkušnjami. Pred leti so se morali zaradi prevelike podražitve zagovarjati pred takratnimi občinskimi organi, cene vstopnic dvigajo manj, kot je inflacija?pa še tako imenovana štartna osnova jih tepe. Če si bil pred leti v ceni preskromen, te to danes tepe dvakrat. Vsem znani paradoksi naše družbene skupnosti se odražajo tudi v ceni gledališke vstopnice. Upajmo, da ta kritika ne bo prehuda in da bo naslednja podražitev (ob letu) znosna in upravičena, kot je bila po vsej verjetnosti upravičena tudi dobronamerna opazka v Ljubljanskem dnevniku.
M. L.
Vidite, premiera ]e
h Itlf0r
bh erno a°^e za za^etek: v Kranju obstaja poleg uveljavljenega (P v ok^8a £,edališca še gledališka skupina Gledališče čez cesto, ki ftHre? nVl£u svojega naziva zapisano, pošteno in odkrito ter mislim, J*-to D kakšnih avantgardističnih ambicij, eksperimentalna skupi-,eni: da skupin a še ni našla svojega pravega izraza in je v Sojino kušanju stalno le iskanje ustreznega izraza. Tudi GČC se ^ Uprj Uveljavlja, začenši pred tremi leti s Plešasto pevko;do lani, ko k» *9 s r Andreja Blatnika besedilo Danes ali Apokalipsa. V četr-V?r° So^^mDra> Pa se bo skupina predstavila z novo premiero, za 2t *aria pr'prave stekle že letos spomladi. Uprizorili bodo pri nas že K?1 vit!0 Desedilo poljskega avtorja Stavvomirja Mrožka Karel, v i^di trU V1 v sklopu iste predstave pa še praizvedbo generacijske U?°bojnega Boštjana Seliškarja Tanki so na meji.
J
yjj* eHost   V* zdruz'ti dvoje besedil v eno predstavo brez odmora, je V^stv avna: besedili sta kratki in mizanscensko ne preveč zahte-tj^bso^f00 Pa je, da se dopolnjujeta v svojih ideoloških plasteh. Obe f °be & nasdJa nac* posameznikom v modernem, izpraznjenem ča-t$/°'jne t^em nazoren prikaz tega nasilja. Če je Karel ekspozicija te KKr^bsi je'-Doto,n so Tanki eksplikacija skrajnih konsekvenc taiste Oe'° na      P'es in neločljiva povezanost oseb v Karlu, ki se ves čas 0 8ro»       grozljivosti in komičnosti, se v Tankih razgrneta v eno L S pr "? osamljenosti, pohojenosti in strahu. V^rsk jktt'0, ki je plod kolektivnega dela in sugestij posamezni tov^°gar* 0stati neusmiljena tudi do gledalcev, GČC noče vplivati ^ik1*1 rnir S° naJmanj pa noče pretresti gledalčeve zasidranosti v nje-'j pr >ne^ *.'vUenju; nasprotno, skuša le v gledališkem jeziku kar *to ^redstPr^'V0 Podstaviti kos sveta (življenje),-ki nas obdaja. jy ^. ti$tj ava Je posvečena vsem osamljenim in umrlim individualitetom l'    So "mrli simbolične ali prave smrti, še posebej pa L\di-
^®k je torej premiera. Pridite, mogoče vam bo tudi žal!
M. Pušavec
Ljudsko stavbarstvo v slikarstvu Rudolfa Arha
V novi koncept dejavnosti Gorenjskega muzeja v Kranju je uvrščena serija slikarskih razstav o tradicionalni ljudski arhitekturi. V času, ko smo priče naglemu izginjanju dokazov o arhitekturni ustvarjalnosti preprostega človeka, ki je stoletja črpal svoje stavbeni-ško znanje iz izročila dedov in je v duhu tega izročila gojil s svojim stavbarstvom vred tudi specifično podobo kulturne krajine, je tako načrtovana muzejska dejavnost ena izmed oblik ohranjanja našega arhitekturnega izročila vsaj v slikovni podobi.
Rudolf Arh nas s svojimi slikami popelje v bogastvo značilnih oblik in tipov gospodarskih zgradb predvsem v bohinjskih in blejskih planinah ter gorskih senožetih. Kot celote ga zanimajo tudi planšarska naselja, na primer planina Zajam-niki v Bohinju s svojo značilno razvrstitvijo pastirskih zgradb vzdolž poti, ki loči skupni pašni svet od individualnih senožeti, rovtov. Skupine stanov na bohinjskih planinah
— Javornik, Bitenjska planina, Konjščica ali Belska planina — predstavljajo spet drugačen tip planšarskega naselja, gručo. Večje število stanov opozarja na obliko individualnega pastirstva, ki se je v naš čas v največji meri in najbolj dolgo ohranilo v Bohinju. Značilno za to obliko pastirske organizacije je, da ima vsak gospodar na skupni planini svoje pastirske zgradbe (v preteklosti je seveda imel tudi svojega planšarja — majerja). Staja je v Bohinju izraz za gospodarsko pristavo v gorah; na senožetih cbsega dvoje zgradb — stan ali hišco zidano in hlev, ki ga v ostrešnem delu uporabljajo tudi za shranilo sena. Po dve zgradbi imajo tudi blejski gospodarji na svojih rovtih na Ravnah pa v Krnici in Radovni, nekateri samo hlev ali pa samo svisli za shranjevanje sena.
Kranjska dolina na Pokljuki je predstavnica planšarskega naselja, ki z večjimi, skupnimi zgradbami opozarja na organizacijo skupnega pastirstva, ki je bilo v navadi na tej planini. Velika zidana sirarna ima izoblikovane prostore tudi za planšarje, ob njej je večji skupni hlev za živino. Take zgradbe so v prvi polovici 20. stoletja gradili na planinah s skupno organizacijo planšarskega obrata. Gradili so jih po načrtih, ki so jih pašnim srenjam posredovale kmetijske oblasti.
Za planine blejskega območja so značilne nadstropne, spodaj zidane, zgoraj lesene pastirske koče. Spodaj je prostor za živino, zgoraj pa pastirsko bivališče (Belska planina, Obranca, Vrtača, koča Lipan-ci — zidana tudi v nadstropju je dobila sedanjo podobo ob predelavah v zadnjih desetletjih).
Na rovtih srečujemo lesene stavbe, nekatere še s strehami,oblikovanimi »na čop«, pa tudi zidane koče in hleve ali pa samo lesene »svisli« za seno. Prilagajanje stavb lastnostim razgibanega zemljišča lepo prikazujeta zgradbi na koleh
— »kozah ali kobilah«. Zidana »hiš-ca« z bohinjske planine Praprotnica je značilna oblika zidane pastirske zgradbe na bohinjskih senožetih in senožetnih planinah, ki se je tudi po svoji notranji strukturi najbolj približala stanovanjskim razmeram v dolini. Vsaka hišca ima dva prostora — kuhinjo z ognjiščem ali štedilnikom in hišco s pečjo in posteljo, mizo in bohkovim kotom nad njim. Pašna doba na teh planinah traja pozno v jesenski čas, v času košnje se je na teh planinah dolgo zadrževala družina, hišce v zimskem času uporabljajo tudi pri drvarskem delu v bližnjih gozdovih; zato so jih bolj prilagodili stanovanjskim razmeram v vaseh.
Slike, ki jih je slikar ustvarjal v novejšem času (leta 1985), kažejo tudi njegovo zanimanje za arhitekturne nadrobnosti, na primer za konstrukcijske stavbne sestavine, ki so z etnološkega zornega kota še posebno zanimive.
Na razstavi je zbrano zanimivo pričevanje o ljudski stavbarski ustvarjalnosti na območju blejskih in bohinjskih planin. Kot da slikar z nekaterimi svojimi slikami opozarja na možnost njegove dvojne usode; ali propad ali izničenje tega pričevanja s predelavami po sodobnejšem »okusu«.
Razstava je odprta v galeriji v ^ Prešernovi hiši v Kranju.
Anka Novak
r
V Kranju od 30. septembra do 3. oktobra
Festival etnološkega in ekološkega filma
Še nekaj več kot dva tedna nas ločita od pomembne mednarodne filmske prireditve v Kranju. Tokrat ne gre za festival športnih in turističnih filmov, ta je bil lani, temveč za mednarodni festival etnološkega in ekološkega filma, ki ga je Interfilm poskusno pripravil že leta 1983.
Takratno precejšnje zanimanje za filme, ki govore o izginjajoči kulturni dediščini in o človekovem okolju, do katerega se vse prevečkrat obnašamo zelo mačehovsko, je festivalske organizatorje napeljalo na misel, da s festivalsko prireditvijo poskusijo tudi v drugo.
Festivalski producenti so na razpis prijavili kar 63 filmov, kar kaže na precejšnjo produkcijo v obeh žanrih. Povedati je namreč treba, da je kranjski festival zaradi kombinacije etnologije in ekologije edinstven v svetvi; drugod namreč organizirajo samo ekološke (Dortmund) ali samo etnološke (Pariz, Firenze) filmske festivale.
Po številu prijavljenih filmov so bile najmočnejše naslednje države: Jugoslavija s 13, Združene države Amerike s 14 in Francija zli filmi. Vseh držav, ki so prijavile filme, pa je 14.
Kot tudi na drugih filmskih festivalih, ki žele predstaviti res samo najboljše filme ali pa take, ki se vsebinsko vključujejo v umetniško podobo festivala, tako so tudi kranjski organizatorji izbrali člane selekcijske komisije: Naška Križnarja, Stanko Godnič in Marjana Maherja. Pregledali so vse prijavljene filme. Za tekmovalni program so predlagali 26 filmov iz 12 držav. Število izbranih filmov kaže na to, da so imeli stroge kriterije in da se bodo za festivalske nagrade potegovali res samo najboljši.
Prijavljenih je bilo nekaj več ekoloških kot etnoloških filmov in tako razmerje je ostalo tudi med izbranimi filmi.
Izbrane filme in člane mednarodne žirije bomo predstavili prihodnjič, omenili bomo tudi spremljajoče festivalske prireditve, danes le najavljamo filmski festival.
T. F.
S knjižne police
Domača zdravila
Priročniki z nasveti in recepti za preganjanje take ali drugačne bolezni niso le zanimivo, marveč tudi nadvse koristno branje, obenem pa tudi pripomočki, ki nam lahko pomagajo iz bolezenske zagate.
Knjiga receptov in nasvetov magistra farmacije Janeza Kromarja je že četrta v nekakšni seriji, kot jo je zasnoval avtor. V prvi in drugi govori o zdravilnih rastlinah in ponuja recepte za njihovo uporabo, v tretji pa predstavlja strupene rastline. Šele v četrti knjigi Domača zdravila najdemo največ svetovalnega in koristnega čtiva, torej tisto, česar glede na koncept ni bilo mogoče predstaviti že v preteklih izdajah.
Knjiga predstavlja skoraj vse naše zdravilne pa tudi strupene rastline oziroma take, ki jih sicer ne moremo uvrščati med prave zdravilne rastline, a so nam potrebne, saj tudi z njimi lahko pridobimo za organizem potrebno snov. -V knjigi pa ni le goli opis zdravilnih rastlin in njihova uporaba: avtor na začetku piše o ljudski medicini in njeni pravilnosti, o ljudskih rekih in pregovorih o zdravju. Temu delu sledi predstavitev nekaterih manj znanih rastlin, takih, o katerih bi zelo redko pomislili, da so lahko tudi zdravju koristne. Tretji del govori o
zdravilnosti sadja in zelenjave. Zadnji del pa je namenjen napotkom in nasvetom za boljše počutje in zdravje, ob tem pa obravnava tudi nekaj kroničnih obolenj, ki so posledica prehrane in življenja v sodobnem svetu.
Priročnik je praktičen tudi zato, ker zvemo, kako nekatere rastline in zeli lahko naberemo sami.
Knjiga je bogato ilustrirana predvsem z manj znanimi rastlinami. Opremo je prispevala Nives Čorak; izšla je pri založbi Borec v Ljubljani, stane pa 1.450 dinarjev.
Boris Bogataj
Začeli so se plesni tečaji
Kranj — Plesni klub iz Kranja je ponovno začel s plesnimi tečaji za mladino in starejše. Začeli so se konec preteklega tedna, potekajo pa v prostorih Delavskega doma. Poleg začetnih in nadaljevalnih plesnih tečajev ter disco hustle in rock'n roll tečaja bodo pripravili tudi celoletno plesno šolo za otroke od petega do petnajstega leta starosti. Začela se bo po 20. septembru, najmlajši se bodo seznanili s plesno ritmičnimi igrami, družabnimi plesi, disco koreografijami in rock'n rollom.
Jezikovno razsodišče (220)
Biološka reprodukcija
»Zadnji teden smo slišali in brali, da se je skupina učenih ljudi lotila vprašanja slovenskega naravnega prirastka. Vsepovsod so uporabljali izraz »bioreprodukcija« in »biološka reprodukcija«. Najbrž so ljudje tisti, ki rojevajo nove ljudi oz. otroke? ToJe bilo nekoč, danes to nalogo opravljajo najbrž objekti bioreprodukcije! Človek je zgrožen ob takih besednih in hkrati s tem mišljenjskih spačkih! Ali je odtujevanje in razosebljanje človeka, v tem primeru matere in očeta, res pripeljalo že tako daleč, da se o najbolj naravnih pojavih ne da več normalno, človeku primerno govoriti in pisati? Povejte mi, prosim, kaj se v ljudeh, strokovnjakih, dogaja po duševni in miselni strani, da sebe in ljudi spreminjajo v naprave. Vnaprej Vam hvala za trud!« — J. R. iz Ljubljane.
To pismo nam je poslal visokošolski učitelj, ki je zadnje čase v javnosti kritično razmišljal o našem narodnem včeraj in danes, z zaskrbljenostjo misleč na naš jutri. — Seveda je močno značilno znamenje naše narodne biti tudi slovenski jezik, okrog katerega smo se v danih razmerah zbrali v poseben narod, ki v prvotnem pomenu ni drugega kot to, kar se človeškega narodi, kar je rojeno, ne pa morda le v svet vrženo, kot se ponekod izražajo o živalih, ali kar storjeno, kot to imenujejo na drugem koncu Slovenije, da ne rečemo kar skoteno ali zvaljeno, kakor označujemo pojav obnove pri še nekaterih živalih, ki vse skrbijo za svoj zarod, kakor pač vse živo.
Izraz bioreprodukcija ali biološka reprodukcija je hladna, t. i. mednarodna nadimenka za vse spravljanje in prihajanje na svet, pojmovano kot tvorjenje ali kar proizvajanje, kakor ga srečujemo tudi v neživem svetu. Dopusten je tak izraz samo v tem splošnem pomenu, torej kot obnova živega (oz. življenja), tj. kot »dejanje ali potek, v katerem rastline ali živali iz delov samega sebe povzročajo nastanek (...) in razvoj novega posameznika«, kakor beremo npr. v malem Webstru. — Slovenski izraz za to bi bil morda življenjska prenova, ki pa bi ga bilo treba pojmovano ločiti od obnove. Sicer pa verjetno tudi grajana skupina učenih ljudi v navadnem življenju pri človeku misli predvsem na očeta, mater, otroka, pa na spočetje, nosečnost in porod (čeprav v najnovejšem času morda tudi v bolj zapletenih razmerah in razmerjih, kot so /bile/ tradicionalne).
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega7.
lesna industrija
04260 bted M4mka c.32 tatofon: 064 77661
* lip bled
LAHKO GRADIŠČE IMAŠ VSE PRI ROKI
•vnfta*oUoge«opažiM plošče »pohištvo«
6. STRAN
ZANIMIVOSTI
TOREK, 17. SEPTEMBRA ifjj 5
Prvo delovno proizvodno tekmovanje slovenskih čevljarjev
Čevljarji znajo hitro in natančno
Tržiški Peko je bil v soboto prireditelj prvega delovno proizvodnega tekmovanja delavcev obutvene industrije Slovenije, ki se ga je udeležilo 42 tekmovalcev iz sedmih od skupaj štirinajstih delovnih kolektivov *
Tržič — Proizvodna tekmovanja jugoslovanskih čevljarjev so se že uveljavila. Zadnje je bilo v kranjski Planiki, naslednje bo čez mesec dni v Beogradu. V soboto pa je bilo na pobudo republiškega sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije v tržiškem Peku prvo republiško tekmovanje. Najboljši v modeliranju, sekanju zgornjega usnja, šivanju zgornjih delov, sekanju spodnjega usnja in montaži ženske ter moške obutve bodo zastopali Slovenijo v Beogradu.
Morda zato, ker je bilo prvič, morda iz drugačnega razloga se je tekmovanja v Tržiču udeležilo le 42 čevljarjev iz sedmih od skupaj štirinajstih večjih ali manjših obutvenih tovarn v Sloveniji. Peko, Planika, Alpina in Lilet so sodelovali na vseh petih področjih, Tovarna obutve iz Novega mesta, ljubljanska Zmaga in Tovarna usnja Slovenj Gradec so bile skromnejše.
Osnovni namen proizvodnih tekmovanj je, spodbujati delavce za čim boljše delo in jim omogočiti , da pokažejo svoja znanja in sposobnosti. Razen tega spoznajo delovne razmere v drugi delovni organizaciji — prireditelj ici tekmovanja, se spoznavajo med seboj, izmenjajo izkušnje.
Tekmovanje je bilo razdeljeno v teoretični in praktični del. Teoretični preizkus je vseboval vprašanja s področja samoupravljanja, varstva pri delu in iz stroke, medtem ko je bilo treba pri praktičnem delati čim hitreje in brez napak.
Kot je povedal eden od tržiških organizatorjev, Pavel Roblek, gre ocenjevanje po zveznem pravilniku in ima zato določene pomanjkljivosti. Za primer je navedel ocenjevanje modelirjev. Tisti, ki je najhitrejši, najbolj kreativen in natančen, osvoji skupaj 600 točk. Zadnji v vseh treh ocenah lahko dobi samo šest točk. Vprašanje pa je, če je med njima res kar za 594 točk razlike. Gotovo ne.
Med 42 tekmovalci smo malo pred »startom« zmotili Vinka Špa-rovca iz Pekove montaže. Na kratko je povedal: »Na kakšnem podobnem tekmovanju še nisem bil. Za tole me je določil vodja tozda. Teoretični del, kjer smo odgovarjali na vprašanja iz varstva pri delu, samoupravljanja   in tehnologije,
sem kar uspešno opravil, vsaj tako upam. Zdaj me čaka še praktični del: priprava golenice in montaža podplata. Doseči moram čim boljši čas, delati čim bolj natančno. V montaži sodelujejo ekipe iz šestih slovenskih tovarn.«
Lidija Šimnic
Zmagovalci
V vseh petih disciplinah so pri ženski obutvi osvojili prvo mesto tekmovalci iz Peka, druga je bila ekipa Alpine, tretja Planike in četrta Lile ta, medtem ko je bilo pri moški obutvi popolno samo Pekovo moštvo.
Posamezni zmagovalci: modeliranje, ženska obutev: Vesna Preisinger (Peko), moška: Roman Tadel (Peko); sekanje zgornjih delov, ženska obutev: Marta Šebat (Planika), moška: Franc Jerman (Peko); šivanje zgornjih delov, ženska obutev: Majda Brumen in Zofka Gove-kar (Peko), moška: Marija Se-lak in Marjeta Skočir (Peko); sekanje spodnjih delov, ženska obutev: Martin Florjanič (Peko), moška: Srečko Antnik (TUS); montaža, ženska obutev: Drago Grgoraš in Milan Grbič (Peko), moška: Vlado Sedej in Vinko Šparovec (Peko).
Dragan Gligorevič
Dragan Gligorevič je prišel iz ži-rovske Alpine, kjer dela pet let v montaži. » Predlagali so me za tekmovanje, sprejel sem, čeprav ne povsem brez treme. Nikoli še nisem tekmoval. Praktični del, ki sem ga pravkar opravil, je bil zahtevnejši od teoretičnega. Veliko je treba znati. Napravil sem napako na škodo kvalitete, sicer menim, da mi je kar šlo. Iz Alpine nas je sedem tekmovalcev; dva sva sodelovala v montaži.«
Lidija Šimnic iz kranjske Planike je v paru z Olgo Anderle tekmovala v šivanju zgornjih delov ženskih jesenskih čevljev. »Sem izuče-na prešivalka, enajsto leto že šivam. Za tekmovanje so me določili. Nisem se posebej pripravljala, razen nekoliko za teoretični del. Za praktičnega smo si približno pol ure prej lahko ogledali stroje in model. Menim, da so taka tekmovanja koristna, ker obnavljajo znanje. V tovarni delamo po fazah, tu sva morali s sodelavko združiti
Vinko šparovec
v?e faze, ki so potrebne pri šivanju zgornjega dela.«
Pri vseh treh sogovornikih se je na vprašanje, zakaj so se odločili za sodelovanje na tekmovanju, hitro našel odgovor: » Določili so me.« Kot bo poslej republiško tekmovanje izbirno za zvezno, tako naj bi tudi za republiško opravili izbirna interna tekmovanja. Saj ne, da delavci ne bi marali sodelovati, vodje so prav gotovo tudi znali izbirati najboljše, vendar bi interna tekmovanja najbrž okužila s tekmovalnim duhom druge delavce. To pa bi proizvodnji lahko samo koristilo.
H. Jelovčan
Gradnja vodne elektrarne Mavčiče gre h kon<
Februarja bodo pognali prvi agregat
Dokler bomo tako skupaj držali, bomo še marsikaj naredili
Na'Breznici so vaščani zgradili 2,5 kilometra dolgo cesto, ki povezuje vas z Osojnico in Žirmi — Delali so vsi in opravili več kot 8000 delovnih ur — Letos, ko so jo nasipali, so vsi delali polnih 33 dni — Investicija je vredna več kot 40 milijonov dinarjev
od Breznice do Osojnice, lani so uredili odvodnjavanje in brežine, letos pa so jo posuli s peskom. Drugo leto bodo zgradili še nekaj opornih zidov in cestišče, tam.kjer bo potrebno, še enkrat nasuli. Najraje bi, seveda, cesto asfaltirali, vendar so to lahko le
Na gradbišču vodne elektrarne Mavčiče potekajo zaključna gradbena dela, montirajo že opremo — Zadnji pregledi so pokazali na štiritedensko gradbeno zamudo, zato računajo, da bodo prvi agregat poskusno pognali 1. februarja prihodnje leto — Elektrika iz Mavčič bo pokrivala konično porabo, bo prva v verigi novih elektrarn na Savi
Temeljni kamen za vodno elektrarno Mavčiče so položili 12. avgusta 1980. leta. Zaradi pomanjkanja denarja je prva tri leta delo potekalo počasi, zapiranje gradbene jame je trajalo kar dve leti in za začetek izkopov za glavni objekt lahko smatramo september leta 1983. Odtlej gradnja poteka hitro, nič počasneje kot gradnje elektrarn v sosednji Avstriji, so nam minuli petek povedali predstavniki ljubljanskega Gradisa, graditelja elektrarne v Mavčičah. Zadnji pregled je pokazal, da imajo štiri tedne zamude, ki jo razlagajo s poletnimi težavami z delavci, pri zaključnih delih pa jim težave povzroča predvsem pomanjkanje tesarjev, delo, za katerega pri nas med mladimi tako rekoč ni več zanimanja. Povedati pa je seveda treba tudi to, da so se gradbeniki pri gradnji elektrarne v Mavčičah srečali z novostjo. Gradiš je doslej zgradil vse energetske objekte v Sloveniji, vključno z jedrsko elektrarno v Krškem in rudnikom urana v Žirovskem vrhu, vendar pa je to prva elektrarna, ki so jo postavili na konglomeratu, trdna skala je bila šele 30 metrov pod zem: ljo. Izkop je bil zato velik, izkopali so 200 tisoč kubičnih metrov materiala, velike preglavice pa so jim pri izkopu delali vdori podtalne vode. Zaradi netesnosti tesnilne zavese so morali vsak dan izčrpati do 1.400 litrov vode na sekundo, da so lahko gradbena dela opravljali na suhem.
V elektrarno Mavčiče so doslej vgradili 90 tisoč kubičnih metrov betona, 35 tisoč ton armature in več kot 70 tisoč kvadratnih metrov opaža. Številke, ki govore, kako veliko materiala zahteva gradnja vodne elektrarne.
Gradbena dela gredo h koncu, trenutno že pripravljajo preusmeritev vodnega toka Save, vzporedno potekajo razna drobna obrtna dela, nameščajo pa tudi že opremo, ki je v celoti pripravljena. Vso mehansko opremo je izdelala Metalna, turbini Litostroj, generatorje pa Rade Kon-čar.
Menijo, da bodo januarja začeli polniti jezero in da bodo 1. februarja poskusno pognali prvi agregat, aprila drugega. Elektrarna naj bi bila pred poletjem pripravljena za redno obratovanje, nakar bodo montirali glavne in pomožne zapornice, kar bo omogočilo zminiranje dela zidu, ki zapira gradbeno jamo,in preusmeritev vode na pretočna polja.
Vodna elektrarna Mavčiče bo »Jj la dva agregata po 19 megavatovj či, skupaj torej 38 megavatov. ^ riščala bo 17,5-metrski padefc jj pretoku 260 kubičnih metrov.^ na sekundo bo dajala 83 nw| kilovatnih ur na leto, njena FjJ, vodnja bo torej od 80 do 85 mil^ kilovatnih ur električne energij leto. Pokrivala bo konično P0/^ kar pomeni, da jo bodo vključi takrat, ko je poraba elektrike večja. a Vzporedno z gradnjo vodne *i trarne Mavčiče potekajo tudi del*j so povezana z začetkom nJe^ obratovanja: gradnja glavne tesf^ zavese, ki bo branila propu^ akumulacije na nizvodno stra%) sežno zavarovanje na obeh oo od Mavčič do Kranj, gradnja s^ lišča in priključnega daljnovoda j krat 110 kilovoltov Mavčiče—^ ca, gradnja čistilne naprave v \ lovki, obnova in izgradnja PrinLj| kanalizacije, poglabljanje sV proti Zbiljskem jezeru in drugo-^ Elektrarna bo povsem avtom^
rana, kar pomeni, da bo
vodena iz območnega centra t vo in da bo v njej le dežurna P ^ ka. Upravljanje pa bo prevzel na elektrarna Medvode. ^gjU Gradbena dela bodo velj^* .'A lijarde dinarjev, oprema e. reif 5 milijard dinarjev, skupaj t° I milijarde dinarjev. ,d Elektrarna Mavčiče bo prva. *A novih vodnih elektrarn na ^aVgp^ tako rekoč vzorčna za
ostale- ™j
jih nameravajo na spodnjem t Save zgraditi sedem, kasneje & set, kar naj bi odpravilo pom^l nje električne energije. Prva, ^ nameravajo zgraditi, je vodn trarna Vrhovo, idejni projekt. je že pripravljen, prav tako i ^ cijski, kmalu pa bodo razgrni11^ nistični načrt. Imela naj bi 3o j j vatov moči in tri agregate, k i °'J proizvedli 135 milijonov kij0 ur električne energije. Gradnl bi se začela prihodnje leto, * pa leta 1988
Breznica nad Žirmi — Za Žirkom, na planoti, visoki nekaj manj kot 800 metrov, kjer je svet že močno zakrasel in kjer Gorenjska prohaja v Primorsko, leži Breznica. Enajst hiš je, od tega devet na kupu in dve nekoliko vstran. Triinštirideset ljudi živi gori. Večina odraslih se vozi na delo v žirovske tovarne, otroci pa v žirov-ske šole. Popoldne se ukvarjajo s kmetijstvom, največ z živinorejo. V vasi so tri večje kmetije. Pri Brezni-karju so se včasih ukvarjali s kmečkim turizmom, vendar gospodinja Marta pravi, da je z gosti preveč dela in premalo zaslužka. Vas je majhna, niti za slabo ulico je ni, a ljudje se lahko pohvalijo z velikim napredkom v zadnjih letih in pomembnimi novimi pridobitvami.
Naj se še tako smešno sliši, se je vse skupaj začelo z discom. Mladina, skoraj še otroci iz vasi, so dali vsak 50 starih tisočakov, kupili kable in v stari italijanski kaverni nad vasjo uredili disoo. Kar precej obiskovalcev so imeli. Zlasti žirovska mladina je rada zahajala sem gor.
»Tedaj smo začeli delati skupaj in še danes, ko smo odrasli, držimo skupaj in se skupaj lotevamo stvari, ki jih je treba urediti,« pravi Roman Žakelj. »Staro prijateljstvo in sodelovanje sta še vedno živa.«
Potem so vaščani odstopili svet za motokros proge.
»V Žireh niso smeli trenirati, v Ra-čevi so jih nagnali, potem pa so pri-
šli sem gor, če bi pri nas lahko uredili progo,« pripoveduje Marta Kavčič. »Predlagali so svet na drugem koncu vasi, za gričem, tako da nas hrup nič ne moti. Zakaj jim ne bi pomagali, saj je le dobro, če bo še kdo drug prišel sem gor in če bodo ljudje sploh vedeli, da obstaja Breznica. Pa še nekaj denarja dobimo ob vsakoletni motokros prireditvi. Letos smo našteli več kot 4.000 obiskovalcev.«
V vasi ni bilo vodovoda, ker v bližini zaradi kraškega sveta ni studencev. V rezervoarje so imeli napeljane kapnice. Zato so pred približno desetimi leti začeli razmišljati o vodovodu. Leta 1976 so začeli graditi vodni zbiralnik, leta 1978 so jo pripeljali v vas in naslednje leto je voda pritekla v hiše. V vasi so postavili tudi hidrant, tako da bi lahko gasili, če bi v vasi zagorelo. Naslednje leto so obnovili električno napeljavo. Elektriko so sicer imeli že od Italije sem, vendar pa je bila le za luč. V vasi so hkrati lahko prali le pri eni hiši ali vključili le en elektromotor. Sedaj teh težav nimajo več.
Na gradnjo nove ceste pa so se začeli pripravljati leta 1983. Cesto do Osojnice oziroma Žirov so sicer imeli, vendar je bila izredno strma in zato pozimi skoraj vedno neprevozna. Najprej so dobili soglasje lastnikov zemljišč, večina Žirovcev. Na gornjem koncu, kjer imajo zemljo Brez-ničani, pa seveda niti spraševali niso. Še istega leta so potegnili traso
Milan Strel, Janez in Marta Kavčič ter Roman Žakelj
želje, saj je izgradnja makadamske ceste do Breznice velika investicija.
Vrednost investicije je namreč po izračunih strokovnjakov več kot 40 milijonov dinarjev. Brezničani pa so od krajevne skupnosti dobili 4,5 milijona dinarjev, od GG 700.000 dinarjev in od kmetijske zadruge Sora — Mercator Žiri 80.000 dinarjev. Zadruga jim je tudi zastonj posodila tovorjak za prevoz peska. 2 milijona dinarjev so zbrali krajani sami. Dali so ves denar, ki so ga zbrali na motokros prireditvi. Za gradnjo ceste so prispevali tudi les, ki so ga jim na ži-rovski žagi zastonj razžagali.
»Delali pa smo v glavnem vse sami,« pravi Janez Kavčič, »vsi, moški, ženske in tudi otroci. Na cesti smo delali več kot 8.000 ur in opravili tudi več kot 1500 traktorskih ur dela. Letos, ko smo cesto posipali, smo vsi skupaj delali kar 33 dni. Da bi bili stroški čim manjši, smo usposobili star vaški kamnolom in ves pesek
nakopali tam. Povedati pa moram, da so nam nekajkrat prišli pomagat tudi Žirovci in zelo na roko nam je šel tudi tajnik krajevne skupnosti Vinko Kopač, ki je veliko pomagal pri organizaciji dela, preskrbel pa nam je tudi stroje, ko smo jih potrebovali.«
Cesta ni pomembna le za vas, temveč je to najkrajša povezava z Mrzlim vrhom in Ledinami. Na Ledine je prek Breznice kar 6 kilometrov bliže, kot čez Razpotje. Prav zato, menijo, bi bilo prav, če bi cesta postala občinska, ne le vaška, da bi zanjo dobili nekoliko več denarja za vzdrževanje. Saj se po njej ne bodo vozili sami. Sedaj dobijo za njeno vzdrževanje 6 starih milijonov dinarjev, kar je komaj za tri kamione peska in premalo tudi za zimsko oranje.
Čeprav so v zadnjih letih toliko delali, tudi naprej ne mislijo držati kri-
Največja pridobitev je dva kilometra in V° M cesta, ki vas povezuje z Žirmi. — Foto: F. Pe
bod°l
žem rok. Prihodnji mesec si zazvonili telefoni, potem P* da bi vsaj po vasi morali P° falt, da se ne bi kadilo v hise'
»Dokler bomo tako bomo še kaj naredil Kavčič. »Kar se zmenim0
io v hisg; ^ o skupaj J
____;,no, * w
Kdaj pa kdaj se tudi kaj sp°^l naslednji dan pa je spet vse J
Ker je tako, vas napreduje^ <j vse lepše, nekatere obnovljeni ge nove in celotna vas d° lepšo podobo. Letos so °D.nV vaško cerkev. Pravijo, da je ra in da je na vratih podkve s konja turškega k° .gi To je sicer legenda, res P\ev pravijo domačini, da ie cCit
jeki>37
naše kulturne dediščine, «*•'
ba ohraniti. Pa tudi to drz1-^]' Urejene hiše ne spada z°ne cerkvena stavba.
L.Bogataj fi Foto:F.Pe^P
KRONIKA
7. stran (mwmmw,GLAs
Kolesarji in pešci zavzeli magistralo
^prav se na magistralni cesti Kranj—Jeprca in naprej ni sPremenila prometna ureditev, niti se niso spremenili znaki, *J ip nekateri prekrstili v regionalko — PPM Kranj, ki mora nadzorovati tudi večji del avte este, bo morala na magistrali poostriti nadzor — Nevarno bližnjico Bistričanov v Tržič bi kmalu onemogočili z mrežasto varovalno ~
Kranj — Čeprav je magistralna j*ste na delu med Naklom in Ljuljano dobila mnogo lepšo, širšo (in varnejšo) vzporednico, pa s tem še Jj} rečeno, da bi morala izgubiti tu-^ status magistralne ceste. Na sta-ri Magistralni, kot jo zdaj radi imenujemo, se je predvsem osebni pro-zelo zmanjšal,"tovorni pa celo zvečal. Ostali pa so vsi prometni ^aki, vse talne označbe, ki so vezale poprej in bodo veljale še na-PreJ. Nekateri so magistralno cesto £ar prekrstili v regionalno, naen-pat se, ne glede na to, da na neka-"^rih odsekih vožnja s kolesi ni do-
ograjo
voljena, pojavljajo kolesarji, pešci bolj kot kdaj ubirajo nevarna pota po bankini ali celo po sami .vozni površini, na enak način — miže mimo prometnih znakov — se vozijo tudi mopedisti.
Jeprca — Nič nenavadnega ni, če zadnje čase srečaš kolesarje na dirkalnih kolesih, ki, na primer iz Medvod do Kranja (in potem še naprej), vozijo po bankini magistralne ceste. Mimo pedal pa švigajo težki tovornjaki s prikolicami, ki jih včasih tudi zanaša.
»Saj ni znaka,« ugotavlja kolesar iz Medvod, ko ga ustavita milični-
^°dhod sameva — Čeprav je v Bistrici urejen podhod za pešce, ga le ^ulokdo uporablja. Zato bo ta del ceste dobil varovalno mrežno ogra-J0' T Foto; L. M.
.Maen znak — V senci kostanja na Bekselnu se skriva prometni znak,
esdrji pa fcar lepo naprej.
hii       bankini — Čeprav mimo švigajo avtomobili, kolesarji brez stra-e Pedale; le na cilj, žal, ne pridejo vsi.
Bistrica pri Tržiču — Večina Bistričanov ubira nevarne bližnjice do Tržiča po bankini na cesti Ljubelj— Podtabor.
ka Marko in Dušan. Pa ga res ni, čeprav bi se moral od Jeprce dalje znak ponoviti v vsakem križišču; naslednji je šele na Meji. Kolesarji pač dobro vedo, da je označba na magistrali pomanjkljiva, > vedo pa tudi, da je mišljena prepoved kolesarjenja vse do Kranja. Na regionalne ceste pa se marsikomu res ne da zaviti — ozke in ovinkaste so in zato nič bolj varne, kot je vožnja , po magistrali.
Le-ta pelje skozi Kranj (Koroška cesta), kjer na nekdanjem Bekselnu spet dobi prepoved za kolesarje in vprego. Toda znak je skrit pod košatim kostanjem, zato ga kolesarji, ki vozijo proti Zlatemu polju (ne) namerno spregledajo.
»V zadnjem času so magistralno cesto proti Naklu zavzeli kolesarji,« je povedal miličnik Marko Zupan.
»Znaki so še vedno postavljeni, toda ne kolesarji ne mopedisti ne pešci se zanje ne menijo. Res je vzporedna cesta, namenjena kolesarjem in vpregi ter vsem drugim, taka, da se kdo lahko še potolče zaradi jam in kamenja pa tudi luže so ob dežju. Podobno slabe makadamske vzporednice so še od Police proti Naklu, od Podvina proti Radovljici pa še kje. Povsem razumem kolesarje, ki se jezijo na makadam. Če ne smejo na magistralno, bi morale biti vzporedne ceste vsaj dobro vzdrževane, če že nimajo asfalta, kot ga ima klanec od Črnivca do Podvina.«
Bistrica pri Tržiču — »A zdaj boste pa kar naprej tukaj?« je za dobrodošlico miličniški dvojici povprašal domačin iz Bistrice. Tako kot drugi je ubral bližnjico po magistralni cesti proti Tržiču. Človek bi pomislil, da bo smrt mladega dekleta pred kakim mesecem prav na tem delu ceste na ljudi vsaj malo učinkovala; da bi rekli: saj je res nevarno hoditi čez cesto in ob njej. Pa ne — v pol ure sta miličnika opozorila štiri ali pet pešcev, dvema ali trem napisala tudi plačilni nalog, ustavila pol ducata kolesarjev. V tem času ni niti en pešec uporabil podhoda, ki blizu športnega igrišča v Bistrici pod magistralno cesto vodi na drugo stran. Celo neko babico, ki je za roko vodila vnučko, so miličniki morali resno opozoriti, naj se vendar sprehaja po varnejšem kraju, ne pa mimo švigajočih avtomobilov. To, da Bi-stričani že dvajset let hodijo čez cesto, ki nima prehoda za pešce, ima pa znak in podhod, je že leta za Tržič dokaj trd oreh. Nekateri, ki so morali plačati 300 din, so se jezili — toda v primeri z nesrečo je to pač malenkostna kazen, mar ne? Res pa je tudi, da v Tržiču že dve leti odlagajo odločbo inšpektorja za ceste, ki je na tem delu magistralne ceste zahteval mrežno ograjo — podobno, kot jo ima avtocesta. Morda bo mreža preprečila nevarno bližnjico, če jo že tragične nesreče ne morejo.
Na Postaji prometne milice Kranj zadnje čase ugotavljajo, da bo treba na delu magistrale Naklo—Jeprca poostriti kontrolo prometa. Žal prometni znaki niso dovolj, kolesarji in tudi pešci se jih ne drže. Ko jih ustavi miličnik, se delajo nekateri nevedne, drugi ga prepričujejo, da so brali, kako odslej lahko vozijo s kolesom po magistrali ... Morda bo ta del magistrale res dobil drugačne prometne znake, če bo promet drugače urejen — toda dotlej pač veljajo dosedanji prometni znaki.
L.M.
Od
**esel
usnjen jopič in plašč
V noči na 31.dec.-m-
S-
"'prJio e ni videl, da je kaki dve Nvcrt ^"tetniJl. B. vzel z obešalni-*° >H jf .oblačil, oblekel eno čez dru-ginil v noč. Vendar ni šel da-
S dv sta okoli tretJe ure ZJU ?S      psta v hotelu Creina za
It Pla<v ■  ~~ Prv* SV0J usnJen mo i jič \tC, m dmgi usnjen zimski su . mČe ~: j- -- -»--
leč, takoj pred hotelom je usnjen suknjič nekomu prodal za 3000 din, plašč pa je kake tri tedne nosil sam, dokler ga niso odkrili miličniki.
Ko se je R. B. zagovarjal pred temeljnim sodiščem v Kranju, je povedal, da je bil ravno tisti čas brez dela pa tudi zimske obleke ni imel. Zato je plašč, vreden 30.000 din, tudi ne-
kaj časa nosil. Sodišče mu je za tatvino odmerilo denarno kazen v višini 56.000 din. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je bil R. B. že prej kaznovan, vendar pa ima sedaj delo in živi urejeno življenje, zato naj bi svoj namen dosegla že denarna in ne tudi zaporna kazen.
Za večjo prometno varnost
Traktor — delovni stroj
Vsak teden nas prometne nezgode s traktorji opominjajo, kako nevarno je podcenjevati vožnjo s traktorjem. Določila zakona o varnosti cestnega prometa nas opominjajo, kako voziti ta delovni stroj in veleva:
• da lahko dobi pravico za vožnjo s traktorjem v cestnem prometu oseba, kiije dopolnila 15- let in je zanjo tudi telesno in duševno sposobna,
• da se sme učiti vožnje s traktorjem tudi oseba, ki ji do te starosti ne manjka več kot 6 mesecev,
• da se'vožnje s traktorjem lahko uči tudi tisti, ki ima vozniško dovoljenje najmanj tri leta in posebno potrdilo od pristojnega občinskega upravnega organa.
• da lastnik oziroma voznik traktorja ne sme dati vozila v upravljanje osebi, ki za vožnjo nima dovoljenja,
• da morajo biti traktorji, prodani po 1. januarju 1984, opremljeni s kabino ali varnostnim lokom,
• da morajo lastniki traktorjev, kupljenih pred tem rokom, traktorje opremiti z lokom ali kabino najpozneje do 1. januarja 1986. Do tega datuma manjkajo le še slabi štirje meseci.
S temi izvlečki želimo traktoriste opomniti, naj otrokom in mladoletnikom ne dovolijo voziti traktorja, niti ostalim osebam, če za vožnjo nimajo posebnega dovoljenja. Za varno vožnjo morajo biti traktorji brezhibno tehnično opremljeni. Da taka opozorila niso odveč, dokazujejo tudi številke o traktorskih nesrečah. Lani se je v Sloveniji smrtno ponesrečilo 96 traktoristov, od tega 70 pri delu in 26 v prometnih nezgodah. Mrak
NESREČE
ZAPELJAL S CESTE
Kranj — V- petek, 13. septembra, nekaj pred 19. uro se je na lokalni cesti na Drulovki pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Branimir Habič (roj. 1950) iz Kranja je z neprimerno hitrostjo zapeljal v levi ovinek, avto je začelo zanašati, zapeljal je s ceste v ograjo, trčil v telefonski drog in se prevrnil. V nesreči si je voznik zlomil ključnico, sopotnik pa je dobil lažji pretres možganov. Škode na avtomobilu je za 200.000 din.
NEZGODA PRI PREČKANJU CESTE
Duplje — V soboto, 14. septembra, ob 20. uri se je v križišču vaške in lokalne ceste pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila ranjena Alojzija Zelič (roj. 1921) iz Zg. Dupelj. Zeličeva je hotela čez cesto, ob sebi je potiskala kolo; ko je bila že na polovici ceste, je iz Križev pripeljal voznik osebnega avtomobila Aleksander Šmuc, ki mu je še uspelo ustaviti. Voznik osebnega avtomobila Izet Crnič s Pristave, ki je pripeljal iz kranjske smeri, pa je zaviral, a je Zeličevo kljub temu zadel. Ranjeno so prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Z MOTORJEM V OGRAJO
Zg. Gorje — V nedeljo, 15. septembra, nekaj po 2. uri zjutraj je na regionalni cesti Zg. Gorje—Zatrnik padel z motornim kolesom Vito Podlip-nik (roj. 1967) z Jesenic. Podlipnik, ki je imel na motorju še dva sopotnika, je v ostrem desnem ovinku zaradi hitrosti zapeljal s ceste in trčil v ograjo. Vse tri so ranjene prepeljali v bolnišnico.
ZBIL KOLESARKO IN ODPELJAL
KRANJ — V soboto, 14. septembra, se je na magistralni cesti Kranj—Polica med 23. in 24. uro pripetila prometna nezgoda. Monika Studen (roj. 1957) iz Strahinja se je s kolesom peljala po bankini proti Polici. Za njo je pripeljal neznani voznik kolesa z motorjem ter jo zadel. Kolesarka je padla in se laže ranila. Voznik in sopotnik sta sicer ustavila in iskala po cesti očala z močno dioptrijo, nato pa odpeljala naprej, ne da bi kolesarki pomagala. Postaja prometne milice zato poziva voznika rdečega kolesa z motorjem, po vsej verjetnosti mlajšega moškega, da se oglasi na PPM Kranj zaradi razjasnitve te nezgode.
L. M.
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
PEKLENSKI ROPOT IN SMRAD
Pred stolpnico v Podlubniku je že lep čas ropotalo prazno tovorno vozilo in čakalo, da se vrne lastnik. Stanovalce sta peklenski ropot in smrad tako motila, da so poklicali na milico, naj ukrepajo. A kakor nalašč je voznik do tedaj opravil, kar je imel opraviti, in se odpeljal. Možje v modrem so ga zgrešili.
OPAZOVALA GAJE
Ko bi vedel, da ga lastnica avtomobila iz Tržiča opazuje, se neznanec najbrž ne bi toliko trudil in izpustil zraka iz vseh štirih avtomobilskih gum. Ko je končal nečedni opravek, se je odpeljal, oškodovan-ka pa si je zapisala številko njegovega avtomobila. Sila je bil presenečen, ko ga je doma zgrabila roka pravice.
ČE JE VROČE ...
... se vsak po svoje ohladiti hoče. Mladeniča iz Tržiča sta si izbrala bazen pred tovarno BPT, kjer gojijo ribe. Drug hladen tuš ju čaka čez nekaj mesecev pri sodniku za prekrške. Škoda, ker takrat ne bo več poletje!
NORELI PO BLOKU
Skrajni čas, da se je začela šola, bodo brzda dejali stanovalci Šorli-jeve ulice v Kranju. Štirje fantje so namreč nekaj pred koncem počitnic tako razgrajali po bloku, da ni bilo moč spati. Upamo, da jih bo šola vsaj malo utrudila.
INCIDENT MEDNARODNE RAZSEŽNOSTI
Na Bledu si je Holandec rezerviral parkirišče. Da ga ne bi mogel prav nihče zasesti, je v parkirni »boks« postavil ženo, naj ga čuva. Drugi turist, Nemec, rezervacije ni spoštoval, dame pa tudi ne. Z avtom ji je kar čez nožne palce zapeljal na rezervirano parkirišče. Ker ni bilo ran in razbitin, pač pa le nekaj užaljenosti, je bil mednarodni spor hitro rešen.
PREGLASEN SOSED
M. V. z Jesenic mora zjutraj zgodaj vstati, zato ga je minuli teden zelo razjezilo, ko je slišal gornjega soseda razbijati po stanovanju. Slišati je bilo, kot da s sekiro raz-sekava pohištvo. Ko pa je še na ves glas privil radio, je spodnjemu prekipelo. Poklical je milico.
ROŽIC NE BOS TRGALA ...
Jeseničanko je zadnjič na vrt pri Plavžu privabilo dehteče cvetje. Nič ni pomislila na posledice, pač pa si je nabrala nekaj lepih šopkov. Lastnik, ki jo je zalotil, bi ji nekaj rožic že privoščil, ne pa polnega naročja!
GOL IN BOS
Kake tri tedne je od tega, ko je pri Tržičanki zjutraj pozvonil someščan, popolnoma gol in bos, vrh vsega pa še okajen. Da ne bi zmr-zoval, mu je posodila moževo obleko in ga odslovila. Te dni se je dogodka spet spomnila. Na vrtu je namreč našla postopačeva oblačila.
KOT V VITEŠKIH ČASIH
V dvoboju, ki se je nedavno odvijal na Bledu, je bilo viteško le orožje. J. J. je z mečem zabodel tekmeca v dimije, nato pa pobegnil. Ko so ga ujeji, so mu razložili viteška pravila.
8. stran.
ŠPORT iN REKREACIJA
TOREK, 17. SEITCMBftMJtl
Tehnični vodja kranjske ekipe daje še zadnje nasvete svojim tekmovalcem pred nastopom v vojaškem mnogoboju — Foto: S. Saje
Končano 39. športno prvenstvo LAO
Zmaga obmejnih enot
Novo mesto — V dolenjski metropoli so potekali od 12. do 15. septembra boji na letošnjem športnem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja. Končni zmagovalec med 13 sodelujočimi je ' postala ekipa Graničar, drugo mesto pa so osvojili večkratni zmagovalci, moštvo Kranja.
Prireditev je tudi tokrat potrdila, da v armadi pripisujejo velik pomen športu. Starešine in vojaki so pokazali zelo dobro psihofizično pripravljenost. Tekmovanje v vseh panogah so bila kakovostna, v nekaterih pa so bili doseženi posebno dobri rezultati. Vaterpolski re-prezentant Samir Bilalovič, ki je nastopil v kranjskem moštvu, je postavil nov rekord v plavanju na 50 metrov s puško in v obleki. Vse pohvale pa so udeleženci prvenstva izrekli tudi prirediteljem za dobro organizacijo tekmovanj in raznih spremljajočih prireditev.
REZULTATI: plavanje — 50 m s puško in v obleki: 1, Bilalovič (Kranj) 30,98 (nov rekord LAO); 100 m prsto: 1. Jocič (Maribor) 59,81; 4 x 50 m: 1. Maribor 2:11,00; patruljno-orientacijski pohod: 1. Novo mesto 2:27,40, 2. Graničar 2:53,20, 3. Slovenska Bistrica 2:55,25; vojaški mnogoboj — posamezno: 1. Du-rič 370, 2. Spasovski (oba Graničar)
Blejski veslači dvakratni balkanski prvaki
Janina — Blejski članski četverec brez krmarja, v katerem so veslali Robert Krašovec, Milan Janša, Dani Frčej in Bojan Prešeren, je osvojil zlato kolajno na balkanskem prvenstvu v Grčiji, potem ko je zlahka ugnal romunski in bolgarski čoln. Blejski veslači so sestavljali tudi polovico jugoslovanske posadke v osmercu, ki se je prav tako kot četverec »brez« vrnil s prvenstva z naj-žlahtnejšim odličjem. Med mladinci je bil blejski četverec brez krmarja, v katerem so veslali Karli Zust, Franci Papler, Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič, drugi.
329, 3. Oblak (Kranj) 326; ekipno: 1. Graničar 1.811, 2. Vrhnika 1.795, 3. Kranj 1.754; atletika: 1. Kranj 10.786, 2. Maribor 10.720, 3. Graničar 10.627; streljanje: 1. Vrhnika 4.498, 2. Kranj 4.731, 3. Graničar 4.772". Končna uvrstitev ekip: 1. Graničar 107, 2. Kranj 89, 3. Vrhnika 87, 4. Maribor 82, 5. Novo mesto 76, 6. Ljubljana-Šentvid 66, 7. Postojna 65, 8. Ajdovščina 63, 9. Slovenska Bistrica 63, 10. Ljubljana-Bežigrad 48, 11. Ptuj 40, 12. Celje 30 in 13. Pivka 25 točk.
(S)
Prvi tekmovalni dan smo na prizorišču 39. športnega prvenstva LAO obiskali moštvo Kranja, ki je imelo težavno nalogo; moralo je braniti naslov večkratnega zmagovalca.
»Poskusili bomo nadaljevati uspešne nastope s prejšnjih prvenstev,« je izjavil tehnični vodja ekipe Marko Petrič in dodal: »Na športnih tekmovanjih naše enote smo izbrali najboljše tekmovalce, za katerimi je mesec dni priprav. V ekipi imamo nekatere znane športnike, na primer smučarja Mateja Oblaka, vaterpolista Samirja Bilaloviča in biatlonca Boštjana Lekana; zelo dobri so zlasti plavalci. Prizadevali si bomo za čim boljše rezultate v vseh panogah. Upoštevati pa je treba, da so tudi druga moštva dobro pripravljena in bodo boji ostri.«
Pintar nadaljuje z uspehi
Kranj — Član AMD Domžale Janez Pintar iz Kranja je pred nedavnim zmagal na mednarodni cestnohitrostni dirki motoristov v Karvinu na Češkoslovaškem, kjer je nastopilo 40 tekmovalcev iz 14 evropskih držav. Na dirki za evropsko prvenstvo v Brnu je bil vse do zadnjega kroga na sedmem mestu, potem pa je zaradi oljnega madeža na progi padel, na srečo brez poškodb. Na odprtem prvenstvu Avstrije v Zeltvve-gu je v težavnih vremenskih razmerah
— med dirko je namreč rahlo deževalo
— osvojil drugo mesto.
M. Jenkole
mm
Tartan bo pomembna pridobitev za kranjski šport — Tekaška steza in ostale atletske naprave (za met kopja, kladiva, krogle in diska, za skok v višino, daljino ter za skok s palico) bodo po več letih dogovarjanja med te-lesnokultumimi delavci končno le dobile tartan. Delavci Cestnega podjetja Kranj so z deli začeli v drugi polovici julija, minuli konec tedna so že polagali asfaltno prevleko, na katero bodo strokovnjaki Bitasa iz Sarajeva do 15. oktobra, ko naj bi bile naprave nared, vgradili še tartan. Naložba bo veljala 85 milijonov dinarjev: 45 milijonov bo dala kranjska telesnokultur-na skupnost, nekaj verjetno tudi republiška, ostalo pa kot posojilo Ljubljanska banka — Temeljna banka za Gorenjsko. Šest tisoč kvadratnih metrov tartanske površine ne bo le pomembna pridobitev za atletski klub, temveč za vse kranjske športnike in za vse druge, ki že doslej po ves dan koristijo atletske naprave. Ob tem, ko dela na stadionu še niso končana, v kranjski telesnokulturni skupnosti že razmišljajo o gradnji novega pokritega bazena, saj sedanji že domala ne ustreza več higiensko-tehničnim predpisom njLti ne čedalje številčnejši množici plavalcev in kopalcev. Predlani so jih našteli 20 tisoč, letos še enkrat več. (cz) — Foto: F. Perdan
Hokej se začenja
Jutri prvo kolo državnega prvenstva v hokeju na ledu: Kranjska gora igra na Jesenicah s celjsko Cinkarno, Jeseničani pa gostujejo pri Avtoprevozu v Mariboru — Zahtevna naloga Jeseničanov: ubraniti državni naslov
Jesenice — Jutri, 18. septembra, se začenja letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu. Začetek tekmovanja je zgodnejši kot običajno. Več stvari povečuje mikavnost letošnjega prvenstva. V ligi sodeluje letos deset moštev: Avtoprevoz iz Maribora, Bosna iz Sarajeva, Cinkarna iz Celja, Crvena zvezda iz Beograda, Jesenice, Kompas Olimpija iz Ljubljane, Kranjska gora, Medveščak iz Zagreba, Partizan iz Beograda in Vojvodina iz Novega Sada. Prvenstvo bo letos bolj izenačeno kot v preteklosti. Olimpija bo nastopala okrepljena, prav tako pa tudi Partizan, Crvena zvezda in prvaki Jeseničani. Veliko je ugibanj, če bo slednjim uspelo ubraniti naslov. Jeseničani za to imajo pogoje: dobili so nekaj kvalitetnih igralcev, razmere v klubu, tudi gmotne, so urejenejše kot v preteklosti, računati pa je treba tudi na izjemno podporo občinstva. Kranjska gora je oslabljena, vendar računa na obstanek v ligi.
Jutri bo šlo torej zares. Kranjska gora igra ob 18. uri na Jesenicah s Cinkarno iz Celja, Jeseničani pa gostujejo v Mariboru. Drugo kolo bo na sporedu že v soboto, 21. septembra. Jeseničani bodo igrali doma z Bosno, Kranjska gora pa bo gostovala pri Vojvodini. Še datumi prvih derbijev: 28. septembra Olimpija : Jesenice, 2. oktobra Jesenice : Crvena zvezda in 16. oktobra Jesenice : Partizan.
J. K.
v_✓
Teniško prvenstvo Tržiča
TRŽIČ - Teniška sekcija TVD Partizan Križe in odbor za rekreacijo pri TKS Tržič razpisujeta občinsko teniško prvenstvo za leto 1985. Tekmovanje bo na teniških igriščih v Križah, Sebenjah in Golniku, trajalo pa bo od petka, 20. septembra, od 15. ure do nedelje, 22. septembra. Sodelujoči, ki se bodo prijavili do četrtka, 19. septembra, v pisarni TKS Tržič, Bračičeva 4 (tel. 50-342) bodo merili moči po turnir-skem sistemu (na izpadanje), razdeljeni pa bodo v tri starostne kategorije pri moških ter enotni pri ženskah. Prijav-nina, ki jo je treba plačati pred nastopom, znaša 400 dinarjev.
J. Kikel
Rokometašice Alplesa izgubile v Dupljah
Kranj —V finale tekmovanja za pokal mladosti na Gorenjskem sta se uvrstili moški ekipi Termopola iz Škofje Loke in Peka iz Tržiča ter ženski ekipi Preddvora in Dupelj. Rokometaši Termopola so v polfinalu premagali igralce Britofa s 25:14 (10:5), Tržičani pa na gostovanju v Besnici domače moštvo s 36:25 (17:8). V ženskem tekmovanju so prijetno presenetile igralke Dupelj z zmago nad republiškim prvoligašem Alplesom iz Železnikov s 24:22 (11:12). V domači sedmerki so se najbolj izkazale Kasteličeva, Oreharje-va in Čeferinova s po petimi zadetki in Gradišerjeva, ki je zatresla nasprotnikovo mrežo sedemkrat.
Pionirji Preddvora peti
Preddvor.Pionirji Preddvora so na republiškem prvenstvu osvojili peto mesto, kar je vsekakor lep uspeh. Izgubili so se kasnejšim prvakom Aerom iz Celja z 20:14 (11:7) ter z Ajdovščino 19:16 (9:6) in premagali Dravo s 16:13 (6:5).
J. Kuhar
Tekači ob Vrbskem jezeru
Celovec — DomaČi športni klub je v nedeljo priredil tradicionalni, 2. mednarodni maraton ob Vrbskem jezeru, na katerem so nastopili tudi tekači z Gorenjske. Greta Rozman, članica Partizana iz Kranja, je pretekla 42-kilome-trsko razdaljo v treh urah in sedmih minutah in dosegla najboljši čas med vsemi udeleženkami. Pavel Močnik (Triglav Kranj) je bil med moškimi drugi s časom 2.27,07. Rok štros (Partizan Kranj) je zmagal v skupini tekmovalcev, starih od 45 do 50 let, in Janez Sitar (Mošnje) med tekači, starimi od 40 do 45 let. Dobro sta tekla tudi Slavko Legat in Marko Tomazin iz Nakla.
Udeleženci sobotnega teka po Udinborštu. — Foto: F. Perdan
Ob 43-letnici dvodnevne bitke drugega bataljona Kokrškega odreda v Udinborštu
Na Kokrici 280 tekačev
Kokri ca —• Na območju, kjer so se borci drugega bataljona Kokrškega odreda ogorčeno bojevali 13. in 14. septembra 1942. leta s številčno močnejšim sovražnikom; so se v so? boto popoldne borili z metri in sekundami udeleženci teka po Udinborštu, ki ga vsako ieto v spomin na dvodnevno bitko prireja športno društvo Ko-krica s pomočjo pokrovitelja — odbora skupnosti borcev Kokrškega odreda. Na letošnjem teku, ki je bil že šesti po vrsti, je sodelovalo 280 športnikov, vojakov, šolarjev in rekreativcev iz Slovenije in tudi iz drugih republik. Med moškimi je trinajst kilometrov dolgo zahtevno progo najhitreje pretekel Jaka Škorjanc iz atletskega kluba Olimpija, med ženskami je bila na sedem kilometrov najboljša Tatjana Smolnikar, članica atletskega kluba Kamnik; oba sta za zmago prejela pokal, ki ga je v imenu pokrovitelja podelil Miloš Rutar
• Jože Kirn z Golnika je bil s 86 leti najstarejši udeleženec šestega teka po Udinborštu. Čeprav bi moral glede na razpisne pogoje teči na sedem kilometrov, so prireditelji pametno ravnali in naredili izjemo: Jože je tekel skupaj s pionirji in pionirkami na dva kilometra in dosegel za svoja leta kar dober rezultat — nekaj prek devetnajst minut.
»Člani kolesarke sekcije Kokrica so v soboto zjutraj krenili na dvodnevni kolesarski izlet na avstrijsko Koroško in ker se jim nisem mogel pridružiti — zame bi bilo to le preveč naporno — sem«e odločil, da sobotno popoldne preživim med tekači na Kokrici,« je povedal Jože, ki sicer raje kolesari kot teče. S kolesom se je naučil voziti s petnajstimi leti, kar danes sicer ni nič posebnega, takrat pa je bilo to vsekakor nekaj izjemnega. Med prvo svetovno vojno je po dolgem in počez prekolesaril Ljubljano. 1938. leta se je odpeljal, s kolesom kajpak, na trimesečni izlet po Jugoslaviji — od Novega mesta in skozi
Rezultati:
REZULTATI - ml. pionirke (2 km): l.Jerkič (Dobravi je), 2. Močnik, 3. Zevnik (obe Triglav); ml. pionirji (2 km): 1. Tavčar, 2. Mali (oba Triglav), 3. Jerman (Tržič); st. pionirji (4 km): 1. Gra-šiČ, 2. Markun, 3. Rutar (vse Triglav); st. pionirji (4 km): l.Pajk, 2. Plevnik (oba Triglav), 3. Jamak (Romanja); ženske — 16 do 25 let (7 km):   1. Smolnikar (Kamnik),
2. Kolmanko (Olimpija), 3. Jošt; od 26 do 35 let (7 km): 1. Jerman (Tržič), Papler (Mošnje), 3. Tihole (Jezica); nad 35 let (7 km): 1. Erze-tič   (Kranj),   2. Žigon (Jezica),
3. Čamernik (Črnuče); moški — od 16 do 19 let (7 km): 1. Teraž (LIP Bled), 2.Čibej (Olimpija), 3. Rejc (Unior Olimpija); nad 50 let (7 km): 1. A. Jošt (Naklo), 2. Okršlar (Dravlje), 3. Justin {Dolga pot)- od 20 do 29 let (13 km): 1. Škorjanc (Olimpija), 2. Teraž (Mojstrana), 3. Končina (ŽAK Ljubljana); od 30 do 39 let
(13 km): 1. Umek (Kokrica), 2. Groznik (Vič), 3. Klemenčič (Kokrica); od 40 do 49 let (13 km): 1. Štros (Kokrica), 2. Gregorič (Kranj), 3. Kvas (Domžale); vojaki: l. Kasimovič, 2. Simič, 3. Milu-tinovič.
Karlovac do Splita in Dubrovnik* odtod prek Višegrada in Užic do Be£ grada. Na poti mu je zmanjkalo <* narja pa se je hitro znašel. Odpp ^ posojevalnico koles, v kateri je i10 sprva le eno (svoje) kolo, zatem je & redil še dve. Med drugo svetovno vW no so mu Nemci kolo zaplenili, ^ ne je ga je dobil nazaj in z njim se danes rad odpelje na krajši izlet
• V skupini tekmovalcev, star^ od 30 do 39 let, je bil najhitrejši 3»HJ tni kurir medvoškega Donita, J8°L Umek iz Kranja. »Udinboršt mi Je >. posebej pri srcu. Tu trenirani manj enkrat tedensko. Proga je %K tevna, s številnimi vzponi in 5PU ^ kot nalašč za nabiranje moči,« j® P teku še ves zadihan pripovedov** nez Umek, ki na leto preteče PrlD fl žno štiri tisoč kilometrov, nastop1" vseh maratonih »Treh src« in na s<* vilnih drugih tekih, redno vsako le pa tudi na teku po Udinborštu. Za ^ vrstno rekreacijo je navdušil ^ ostale družinske člane — ženo M*rK ' desetletno hčero Katjo in tri 'e mlajšega Matica.
• Devetletna Petra Močnik^
Kranja gre po stopinjah svojega ,( ta Pavleta, znanega tekača in za gicaše tudi čedalje uspešnejšega m atlonca. V teku na dva kilometra zasedla drugo mesto, boljša od OJffl bila le Darja Jerkič iz osnovne P9 Dobravlje. Petra je članica stn^|) sko-tekaškega kluba Triglav in r^\c$ vadi pod vodstom trenerja Ažbeta. Včasih se odpravi na te K đ skupaj z očetom, vendar z njim 1 j ne more držati koraka.
• 50-letni Alojz Jošt iz Nak^V
petek popravljal streho na dom8^ j« ši pa mu je spodneslo lestev h1 ^0\e znašel na tleh. Poškodoval si ie   jj« 1 no in roko, ne toliko, da v sobo ^ bi mogel nastopiti na teku, P.^b* darle je moral krepko stisniti ^ da je premagal hude bolečine ' $ tekel do cilja. »Še nikdar nisen^l, stopil, čeprav sem že večkrat *m med tekom hudo krizo. Najhuje J M lo letos spomladi na teku $0 okupirane Ljubljane'. Že na šta v me zaradi prevelikega napreza ^ prejšnjih dneh bolele noge, m $ kom se je vse še stopnjevalo,    p$ j sem se še nekako privlekel. Pot m zavoljo bolečin ves mesec nise p gel trenirati,« je povedal Ai°J ^ dnevno, tudi ob sobotah in neo preteče od 10 do 15 kilometrov.
IOREK, 17. SEPTEMBRA 1985
OBVESTILA, ŠPORT IN REKREACIJA
9. STRAN (mimm^SGLAS
OSNOVNE ŠOLE OBČINE KRANJ s podružnicami
bodo VPISOVALE OTROKE, rojene leta 1979 ter januarja in februarja 1980, v prvi razred za šolsko leto 1986/87.
Vpis bo v soboto, 21. septembra, od 8. do 12. ure v vseh centralnih in podružničnih šolah. S seboj prinesite otrokov rojstni list in enotno matično številko občana.
lesna industrija
64260 bled. M*anafca c 32 tetetan: 064-77661
4* lip bled
LAHKO GHADIŠ.ČE IMAŠ VSE PRI ROKI
»vrata* obloge«opažn6 plošče »pohištvo
JNTEGRAL
sap ljubljana j^ZIMVIedkrajevni potniški promet, delavnice in turizem
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge l- blagajnika
^°goji: — dokončana V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri, eno leto delov-9 nih izkušenj.
* vratarja - Čuvaja
^°goji: — dokončana osemletka, znanje slovenskega jezika.
zbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedolo-®n čas s polnim delovnim časom.
r^jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom posedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ^tegral, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in tujcem Jesenice, Titova 67.
^andidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za 2°iranje prijav.
KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o.
objavlja prosta dela in naloge
MIZARJA
v investicijsko-vzdrževal-ni službi
Pogoji:
— ustrezne kvalifikacije in devetmesečne delovne izkušnje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili naslovite v 8 dneh po objavi na Kemično tovarno Podnart, splošna služba.
poslovno
prireditveni
center
gorenjski sejem kranj
PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ, p. o.
objavlja prosta dela in naloge
UREJANJE IN ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV
Pogoji:
— dokončana osnovna šola, zaželen je vozniški izpit B kategorije Delo je za nedoločen čas, poskusni rok je dva meseca. OD po pravilniku. Kandidati   naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25. O izbiri bodo kandida ti obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Petsto pohodnikov v Udinborštu
°živ*!^0 ~ V nedeljo dopoldne so spet iwele Poti, po katerih so med narod-škeeV°bodimo borbo bodili borci Kokr-(i§aodreda in pripadniki drugih parali ■; in enot. Pohodniki, med kateri-kr^P^vladovali mladi in družine, so bij£ 1 Pr°ti cilju, k spomeniku pri gromki V ^traninju, s šestnajstih mest: iz Strah' * Mokrice, iz Tenetiš, Goric, iz
^Rla sP°mmskega obeležja Medeto-vj k ' s pegelnice izpred spomenika pr-te^^Jski četi, iz Kamnjeka pri Le-^ik *zPrec* spomenika padlim špor-Wj°m v ^Portnem parku Stanka Mla-ne^\v Kranju, izpred vojašnice Sta-^ika §arJ a, iz Struževega, od spome-^°hoH r- okro§els^i jami, z Bistrice. Za Poh0rf ke, predvsem za mlade, je bil drj]0 ,ne le prijetno nedeljsko razve-
od spomenika pri grobiš-
. "~     f l«J<-l.»"-<     ..V_^„.J---w-----
temveč tudi koristna »učna ura« 'fJla-^6 narodne zgodovine, v kateri tfdiik tudi septembrski dogodki v sto   0rštu pred 43 leti pomembno me-
s^i?k vreme Je privabilo v nedra pro-V^ i ,g0zdov blizu petsto ljudi, naj-^VJh- ^evnm skupnosti, ki mejijo ki* £ JJboršt. 14-letni Igor Jarc iz Na-'^Pret edini, ki je v nedeljo prehodil 0*ir^ekel Pot med vsemi 16 štartnimi n«c t?a k°ntroln imi mesti. Stari znaka ^n°žičnih pohodov »Od spomeni-Cftj ». sPomenika« Janez Valenčič, si-^0lc taborniškega odreda Albina SC* *? Kranj a, je obiskal trinajst
**°th       rvranja, je ODisKai irinajst fv^skih obeležij, šesterica članov teijj p^rtizan Naklo dvanajst. Priredi-s° razdelili sto zlatih spominskih
Pohodniki na poti od spomenika do spomenika po Udinborštu. — Foto: F. Perdan
kolajn (za vsaj deset žigov v pohodnem kartonu), razen tega še precej srebrnih (za osem žigov) in bronastih (za šest žigov). Največ so jih zbrali člani TVD Partizan Naklo (65 zlatih, 16 srebrnih in 35 bronastih), ki so tudi prejeli prehodni pokal pokrovitelja, občinskega odbora ZZB NOV Kranj.
C. Zaplotnik
'etinik ~ v soboto so bile na Golniku 13. športne igre delavcev Univerzi-se e°a kliničnega centra, združene s prijateljskim srečanjem. Udeležilo t«,,/1'1 jo okrog tisoč delavcev. Tekmovali so v malem nogometu, košarki, te* • n(uniznem tenisu, odbojki, kegljanju, balinanju, krosu, šahu, neka-»0n Pa so se podali tudi na planinski pohod na Križko goro. Ekipni pokal ^' tako kot Jani, osvojili tekmovalci Univerzitetne psihiatrične klinike, afem ko so bili domačini četrti. (H. J.) - Foto: F. Perdan
Tine Zaletel izroča prehodni pokal v imenu pokrovitelja — občinskega odbora ZZB NOV Kranj, Igorju Jarcu, ki ga je kot najbolj zagrizen udeleženec 8. množičnega teka in pohoda »Od spomenika do spomenika« sprejel v imenu TVD Partizan Naklo.
— Foto: F. Perdan
Izlet na Pršivec
Kranj — PD Kranj organizira 22. septembra 1985 izlet na Pršivec, 1761 metrov visok vrh, ki se strmo vzpenja nad Bohinjskim jezerom. Goli vrh obdajajo gozdovi, kjer je več globokih brezen in jam. Pršivec je znan tudi po lepem razgledu, posebno privlačen pa je jeseni.
Avtobus z izletniki bo odpeljal ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Ustavil se bo pri Koči pri Savici. Po ogledu slapa Savica se bodo udeleženci vzpeli prek Komarče mimo Črnega jezera in na planino Viševnik. Vračali se bodo čez planino Hebat in po razglednem robu Pršivca. Tura, na kateri bo približno 5 ur hoje, ne bo zahtevna, zato je primerna tudi za manj izurjene planince. Izlet, za katerega se je moč prijaviti v društveni pisarni, priporočajo predvsem družinam.
Uspeh Kokre v Ljubljani
KRANJ — Balinarji Kokre so v Ljubljani nastopili na močnem turnirju v spomin Lada Janežiča. Med dvajsetimi ekipami so balinarji Kokre osvojili prvo mesto.
Izidi — polfinale — Kokra : Brdo (Ljubljana) 13:2, Dolomiti (Ajdovščina) : Radna Brezovica 13:6, finale — Kokra
— Dolomiti 13:7, Radna : Brdo 13:12. Vrstni red: 1. Kokra, 2. Dolomiti,
3. Radna, 4. Brdo, 5. Rožna dolina.
Balinanje
Za prvaka še vedno borba
KRANJ — V prvi gorenjski balinarski ligi je v borbi za vrh še vedno sedem moštev, ki se borijo za prvaka. Vodi moštvo Jesenic, tesno za petami pa so jim Ločani in Huje.
Rezultati devetega kola — Jesenice : Kres 8:6, Center : Kokra 0:14, Huje : Čirče 12:2, Loka !000 : Gradiš 9:5, Alpe-tur : Žiri 9:5.
Vrstni red — 1. Jesenice 12, 2. Loka 12 (+ 1), 3. Huje 11, 4. 5. avgust 9, 5. Kokra 9, 6. Žiri 9, 7. GRadis 9, 8. Kres 6 (+1), 9. Alpetour 6, 10. Čirče 4, 11. Center 3.
V drugi gorenjski ligi vodi Primsko-vo 16 pred Krizami 14 in Rogovilo 12.
Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Moše Pijadeja 1, Kranj
objavlja prosta dela in naloge %
1. za TOZD BLAGOVNI PROMET n. sol. o. Kranj, Moše Pijadeja 1
2 GRAFIČNA OBLIKOVALCA
Pogoj: 4-Ietna srednja šola likovno grafične smeri in 2 leti izkustev. Dodatne zahteve: pripravljenost in sposobnost za dopolnilno izobraževanje s področja računalništva. Delo je enoizmensko in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje delovnih nalog je določeno dvomesečno poizkusno delo.
2. za TOZD KARTONAŽA b. o. Kranj, Mirka Vadnova 6
VEČ DELAVK ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG LUŠČENJE ZLOŽENK
Pogoj: Končana osnovna šola.
Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje delovnih nalog je določeno enomesečno poizkusno delo.
- ENEGA DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DELOVNIH NALOG KARTONAŽERSKA DELA
Pogoj: 3-letna srednja grafična šola za poklic kartonažer in 3 leta izkustev.
Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje delovnih nalog je določeno dvomesečno poizkusno delo.
- ENEGA DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG
- POMOČ PRI TISKU >
Pogoj: Končana osnovna šola, priučevanje nad 6 mesecev. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poizkusno delo.
3. za Delovno skupnost skupnih služb i
ENO DELAVKO ZA OPRAVLJANJE DELOVNIH NALOG
- ČIŠČENJE
Pogoj: Končana osnovna šola.
Delo je enoizmensko v popoldanskem času. Delo se združuje za določen čas 6 mesecev za nadomeščanje delavke v času bolniških izostankov. Za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poizkusno delo.
- ENO DELAVKO ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG KUHARSKA OPRAVILA II.
Pogoj: Končana osnovna šola.
Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poskusno delo.
- ENEGA DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG ELEKTRIKARSKA OPRAVILA KV
Pogoj: 3-letna srednja šola elektro smeri in 3 leta izkustev. Delo je dvoizmensko irf se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poskusno delo.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema kadrovska služba delovne organizacije v roku 8 dni po objavi.
--—-7*-
ALPSKO POPOTOVANJE S KOLESOM
Boris VVeisseisen • Brane Žagar
V starem univerzitetnem mestu Padovi proslavljava Borisovo polnoletnost. Ob znameniti cerkvi II Santo si privoščiva bogato pizzo in občudujeva izdelke starih mojstrov.
V neskončnem labirintu cesta srečno naj deva pot do obvezne točke vseh potovanj po Italiji, do veličastnih Benetk. Res je mogoče videti mnogo lepega, a midva si preutrujena od potovanja želiva samo še naprej, proti domu. Stara Gorica je že povsem domača, zapraviva še poslednje Ure in skozi Rožno dolino odhiti-va do Vipave. V mrzli reki se pošteno očistiva. Da tudi naši hribi niso od muh, pokaže vzpon po pobočju Nanosa do Razdrtega. Le tako slabih cest in tako nestrpnih voznikov še nisva uspela srečati. Je bila to pika na i najinemu 2500 km dolgemu popotovanju?
KONEC
Paradiž ob ažurni obali
Prepričljiva zmaga Jesenic
Kranj — V drugem kolu gorenjske članske nogometne lige so Jesenice zlahka premagale lanskega prvaka Tržič. Lesce so z visokim izidom odpravile Polet, Alpina je na domačem igrišču zanesljivo premagala LTH, medtem ko so se Kondor in Reteče ter Bohinj in Bled razšli z delitvijo točk.
Izidi — člani —Tržič : Jesenice 0:4, Lesce : Polet 5:0, Alpina : LTH 4:0, Kondor : Reteče 3:3, Bohinj: Bled 1:1; vrstni red: Jesenice 4, Kondor 3, Tržič 2 itd.; pionirji — A skupina — Tržič: Bled 1:2, Lesce : Jesenice 2:10; B skupina — LTH : Alpina 6:2, Polet: Al-ples 1:4.
P. Novak
Pričakovani izidi
Kranj — V drugem kolu ligaškega tekmovanja Občinske nogometne zveze Kranj so bili doseženi naslednji rezultati — člani A — Bitnje : Mavčiče 1:0,   Britof: Trboje  0:0  prek., Zari-ca : Kokrica 1:1, Podbrezje : Sava 0:3, Primskovo : Šenčur 5:2; vrstni red: Britof, Primskovo, Zarica in Bitnje s po 3 točkami   itd.;   člani   b   — Grinta-vec : Preddvor 1:3, Podgorje : Velesovo 0:2, Visoko: Hrastje 2:4; vrstni red: Preddvor in Velesovo 4 točke itd.; mladinci — Naklo : Visoko 19:0, Primskovo : Mavčiče 7:2, Zarica : Trboje 32, Bitnje : Podbrezje 3:0; vrstni red: Naklo, Primskovo in Zarica 4 točke itd.; kadeti — Jesenice : Naklo 5:0, Alples : Britof 0:11, Triglav : Sava 5:0; vrstni red: Britof in Jesenice 4 točke itd.; pionirji — Naklo: Sava 1:2, Triglav : Britof 0:17, Zarica : Mavčiče 11:0, Podbrezje : Visoko 1:4, Bitnje : Kokrica 10:0, Primskovo : Šenčur 4:1; vrstni red: Britof, Zarica in Primskovo 4 točke itd.
D.Jošt
mmmsm^iGLAs 10. stran
OBVESTILA, OGLASI
GRADIMO SODOBNO
Novost na našem tržišču izolacijska opeka
izdelana iz materiala z mjkroporami.
IZOSKOK omogoča:
• dobro toplotno in zvočno izolacijo
• toplotno stabilnost
• prihranek energije do 21%
• ekonomično in enostavno gradnjo
IZOSKOK vam pomaga prijetno preživeti vroča poletja in mrzle zime.
OPEKARNA KOŠAKI MARIBOR £9
Šentiljska 116,
tel. 062/21-018
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ, Jezerska cesta 41.
Vse individualne kupce krompirja za ozimnico obveščamo, da bomo krompir sorte desiree in sorte igor prodajali vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure. S prodajo bomo pričeli v ponedeljek, 16. septembra, v naslednjih skladiščih:
TZO CERKLJE: skladišče Cerklje
skladišče krompirja v Šenčurju
TZO SLOGA:     prodajalna Primskovo, Jezerska 41
skladišče Stražišče, Križnarjeva pot 6
TZO NAKLO:    trgovna Naklo
TZO TRŽIČ:      trgovna Križe
Prodaja za ozimnico bo do vključno 4. oktobra. Cena 47 din za kilogram krompirja, pakiranega v vreče po 30 kg.
5PGCPri33
VELIKA IZBIRA RIB VHOVI TRGOVIHIVRADOVUICI
SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA KRANJ
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu razpisuje za določen čas od 1. oktobra 1985 do 31. avgusta 1986
1. DELO V LABORATORIJU
in objavlja za nedoločen čas dela in naloge
2. KURIAČA
3. VZDRŽEVALCA DELOVNIH SREDSTEV
4. 2 SNAŽILK
Pogoji:
pod 1. — srednja kemijska šola in 3 leta ustrezne proizvodne ali laboratorijske prakse, dvomesečno poskusno delo;
pod 2. — poklicna kovinarska ali elektro šola, izpit za kurjača, vozniški izpit B kategorije, dvomesečno poskusno delo;
pod 3. — poklicna kovinarska šola in 2 leti proizvodne prakse, dvomesečno poskusno delo;
pod 4. — nedokončana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na razpis v 15 dneh, na objavo v 8 dneh na naslov Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. O rezultatu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
ELbNšfd)
Tovarna športnega orodja BEGUNJE na Gorenjskem
objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1. osebni avto LADA KARAVAN, letnik 1980, v voznem stanju, prevoženih 163.000 km, izklicna cena 100.000 din
2. osebni avto VW JETTA, letnik 1981, karamboliran, nevozen, prevoženih 101.000 km, izklicna cena 350.000 din
3. dvostranski skobeljni stroj GUBISCH tip 150 S, letnik 1979, obdelovalna širina 150 mm, podajalna hitrost 7-40 m/min, izklicna cena 500.000 din
Prometni davek plača kupec.
Polog, 10 odstotkov varščine, je treba položiti pred licitacijo. Licitacija bo v prostorih tovarne 21. septembra 198h ob 12. uri. o^led in lniurmacije eno uro pred licitacijo.
TOREK, 17. SEPTEMBRA lil!
K0GP - TOZD OPEKARNA KRANJ, PŠEVSKA 18 Stražišče
GRADITELJI!
Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih izdelkov. Posebno ugodnost pri nakupih do 30. septembra 1985 zaradi brezplačnega prevoza do 20 km, od 20 do
100 km pa 50 % popusta.
Nudimo vam tudi ostali gradbni material za
gradnjo do III. faze — po najugodnejših cenah.
Trgovina posluje tudi ob sobotah
od 7 do 12 ure.
Dobava takoj — možnost uporabe avtodvigala.
Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, tel.: 21-140,21-195
ABC POMURKA LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o. Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloge v
TOZD JELEN - GOSTINSTVO
1. VEČ NATAKARJEV
za gostinski obrat Homan in ostale obrate tozda v Kranju in Skofji Loki
pogoj: — KV ali PKV natakar
2. TOČAJKE
za bife v Medvodah
pogoj: — KV ali PKV natakarica
3. VEČ KUHARJEV
za delo v gostinskih obratih v Kranju
pogoj: — KV kuhar
TOZD PRODAJA NA DROBNO
4. VEČ PRODAJALCEV
pogoj: — KV prodajalec
5. NATAKARJA ZA BIFE SOVODENJ V POIJANSKI DOLINI
pogoj: — KV ali PKV gostinski ali trgovski delavec
6. MESARJA - SEKAČA za Blagovnico Železniki
pogoj: — KV mesar
TOZD PRODAJA NA DEBELO
7. SKLADIŠČNIKE
za delo v Skladišču živil
.pogoj: — KV prodi.talec
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
8. VODJE AOP
pogoji: — višja ali visoka šola ekonomske ali organizacijske smeri in najmanj dve leti prakse na podob-• nih ali enakih delih, — vsaj pasivno znanje angleščine
9. EKSPEDITORJA
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas.
pogoji: — končana dveletna administrativna šola ali druga ustrezna šola, izpit za voznika B kategorije
Poskusno delo za" natakarje, kuharje, prodajalce, skladiščnika in mesarja traja 45 koledarskih dni, za vodjo AOP pa 90 koledarskih dni.
Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škof j a Loka, v 8 dneh po objavi oglasa.
delavska univerza tomo brejc kranj
v sodelovanju s Srednjo šolo ekonomske in družboslovne usmeritve sporoča, da so še možnosti za vpis kandidatov v:
— 1. letnik programa poslovno finančne dejavnosti za smeri
ekonomski tehnik in poslovni manipulant
— 1. letnik programa administrativne dejavnosti za smeri
administrator in upravni tehnik
Kandidate vpisujemo do 25. septembra 1985. Informacije vsak dan, razen sobote, od 7. do 15. ure, osebno ali po telefonu 27 481.
Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. ZUNANJEGA DEIAVCA
2. SNAŽILKE - 3 delavke
Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev še dokončano osnovno šolo. «
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo traja dva meseca.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš ljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., TOZD Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10. O izbiri bomo kandidate obvestili v 19 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
EIA/V <«b)
Tovarna športnega orodja BEGUNJE na Gorenjskem
Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja DS Skupnih služb i? TOZD Vzdrževanje, sklepov komisij za delovna razmerja in Pravilnikov o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog v VS Skupnih služb in TOZD Vzdrževanje
objavljamo dela in naloge
1. ASISTENTA VODENJA POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
2. KUHARJA V ODP
3. ELEKTRIKARJA SPECIALISTA II
Pogoji:
pod 1. — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj in aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
— trimesečno poskusno delo;
pod 2. — končana gostinska šola — smer kuhar in 1 leto delovnih izkušenj,
— enomesečno poskusno delo;
pod 3. — končana tehnična srednja ali deiovodska šola elektro stro* — jaki tok ali poklicna šola elektro stroke — jaki tok, 3 le** delovnih izkušenj na vzdrževanju strojne in sorodne elektf0 opreme in tečaj za preverjanje znanja za vzdrževalce S naprav. Poskusno delo traja tri mesece.
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidat
pošljejo v Elan, tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 15 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objave.
set
S
od 16. do 28. 9.
OD TERMOFORJA DO ŠTEDILNIKA!
Ugodnosti:
• gorenje štedilnik na trda goriva: samo 21.500.—
• ekskluzivna prodaja peči — kaminov ALPTHEREM in L°' KATHEREM
• potrošniško posojilo brez pologa za ogrevala na trda 9°' riva
• brezplačen prevoz do 20 km.
Blagovnica, Kranj
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, n. sol. o.
Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev objavlja prosta dela in naloge
VODENJE REVIRJA
Pogoji za opravljanje del in nalog so:
— srednja gozdarska šola,
— eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje skepamo za nedoločen čas. . ^
Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh po obj na naslov: *~ TOK Gozdarstvo Škofja 'Loka, Partizanska 22, odbor za 0 lovna razmerja in vprašanja delavcev TOK.
Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ TOZD Tovarna obutve Kranj
objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
izklicna •
1 kos stroj za brušenje podplatov 1KOS
2 kosa stroj za brušenje podplatov DDVSG
1 kos stroj za obrez podplatov OR
2 kosa stroj za žigosanje VE"B      za kos
3 kosi kabina za brizganje kos sesalec za prah kos stroj za lepljeno navlačenje
stroj za zobčanje podplatov stroj za spončanje flexa stroj za raztezanje opetja aparat za aktivir.podpl. stroj za gumiranje stroj za tolčenje robov
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20.
13
kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos kos
REMONT
SVIT SVIT
en*
3 00°
stroj za poliranje podplatov SIRI
mešalec za poliuretan stroj za vezanje kartonov ogreval, omara za PU maso stroj za pribijanje pet kabina za brizganje zlitine
1)0
14.'
PLANIKA INTEKI^AKE KRIŽNIK SVIT HEK
CERAN „ 00
.  za kos
Javna "licitacija bo v četrtek, 19. septembra 1985, ob Huf Planiki Kranj, Savska loka 21. ^ Pravico udeležbe na javni licitaciji imajo pravne in
3 kosi krožna avtomat, sušilnica
osebe.
Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10-ščino od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
I9B§K. 17. SEPTEMBRA 1985
MALI OGLASI, OBVESTILA
^AUOGLASI *******pg<M8«im
^27 960
gEgižiMigajl
Jj^arn vodno toplotno ČRPALKO •v* LTH,
10% ceneje od trgovinske gjjjelefon 60-514 dopoldan 11838 J[odam TRAKTOR pasqvali 30 KM, ^'lanski 995, PLUG in jermenico. Na-^S^glasnem oddelku. 11839
Vodarn GLASBENI CENTER gore-^včrno-beli prenosni TELEVIZOR in ^UNALNIK spectrum 16 K. Jernej -^ISagr. Blejska Dobrava 58/A 11840
podani črno-beli TELEVIZOR čaja-korHln RADlO-KASETOFON stereo rebra     °9'ed vsak dan popoldan.
;a9an Mićić, Janeza Puharja 3, Plani-•5J<ranj_____11841
hhF^am samohodni OBRAČALNIK -^glJelefon 064/56-023 11842 .Ugodno prodam TRAČNO ŽAGO. ^garjfedmost 12, Poljane, 11843 godini" RAČUNALNIK comodore 5^"?v,s komplet navodili, lahko s ka-■ .riem ali brez. Informacije po 745 od 8. do 19. ure 11894
JUgdbenl mat.
troil0dam 2urtanja vhodna VRATA in jj'2J SOBNA VRATA. Dolenc, Log
^ofjaLpka _ 11852
nfiJ°damsuh smrekov NAPUSC, širi-^liajcm. Telefon 62-618 11853 STRp6am **00 kosov sive novomeške sna ». E OPEKE s posipom, art. ve-Marušič, Ul. 1. avgusta 1, Kranj
---11854
a|j jodam 10 kub. m PESKA za zidavo GkaT6t; in »šasijo« za diano ali spa-NlK t 400 novin modelov za STREŠ-Sj^iglg-on 49-164 popoldan ' 11855 i£JL ceneje prodam BETONSKO VrTI 8 in !0- M'lan Markovič, Blej-r^SQ[gya151 _11856
^/22da0m 6 l-EG'za ostrešje, dimenzij x9.5m. Sr. Bitnje 70, Žabnica
*W__ 11857
Vt ^Tpo 20 din in OPAŽ, pro-■<ieJgfon 25-184 popoldan 11891
S -dno Prodam listnato vzmet in 4Ko/aj novi ZIMSKI GUMI za »er skoraj novo garderobno
"0   I «x """""I   "«»u yoiutjiuum
51? 2.8 b,   e- Jaka P'atiša 3, stanova
11861
'arn AUDI 60 L, letnik 1970. Vs<* dan. Binkelj 40, Škofja —__ 11862
toielo™ ^^AVO 101, letnik 1976, wn'ia iooiodni ceni' registrirano do K&Afc*«' Stefan Strajnar, Veljka U^^JSlinL 11863
P l97tT Prodam ZASTAVO 750, le V To obnovljeno. Ogled popol 5lspm.rilnac- C. 1. avgusta 3, Kranj
Kranj, 11864
Ni, b 750 karambolirano, pro Jtrjcg ttVrtik, Lepence 7, Bohinjska Bi
11865
,etnik 1971, dobro ohranjen.
. oorjro onra
m?a 17 SM. Telefon 50-537
ŽAstTt-----11866
ISito   0 750' letnik 1972< neregi-7HW;V°*no' Prodam za 3 SM. Jurij jV*Car<. tel. 21-175 -int. 44 dopol-
I -----11867
ZASTAVO 101, letnik 1972, P^rjranajelefon 70-187 11868 [*Av JT 12K 'etnik 1976,
Iti v oku«"i ,Bin,K registri-
H Ck i^AR0LET - KABR,°-
^70 ĐT949' 2 rezervnimi deli. Te-O^^jgL^ 11869 *\ Ko, ,esel' star dva meseca, pro *e,J. Hotemaže 72, Preddvor
?"4 GTL, letnik 1983. Tele P^5^55po 20. uri 1187
5»uh > ZASTAVO 101, letnik 1980. ^-50n°nčka  Dežmana 8, Kranj, P^^Jioj^jji^_11872
rNistril^ "rošč 1200. letnik 1967, Vak ,n- cena 55 000 din. Janez .       • Log 18, Železniki, tel. 66 421
, ^go^-----_____11873
%S|l°, Prodam pony in pony LKdj^UeJSfon 83-839      11874
d!'ain£ Ustavo 750 sc, letnik
»5»    0rmacije po tel 82-035 popol
3,rf0cj>^~-.__11875
^ m 126 p, letnik 1979 Telefon
i^StaT----11876
K' 'etnk ohran'eno ZASTAVO S? Jan registrirano do junija
ne* Sinko, C. talcev 17, Škofja
, Vgod"^—__11877
i* 1973° Prodam ZASTAVO 101, le- ||Af»ff||
5SS ^ozno, Kavčič, Gorenje-x! C U an'- tel. 25-571 - int. 15
iDp^-^!iIg.v službi 11878
EJs letnii^"0 ohranjeno ŠKODO
HRUŠKE in JABOLKA, prodajamo vsak dan na C. Lmaja 4, Kranj, tel.21-582___11169
Prodam GOBELIN »Zadnja večerja«, za 10 SM. Telefon 62-803_11826
Prodam dve otroški POSTELJI z jo-gijem; dve OKNI 120 x 80 in 60 x 60.. Gorenja vas — Reteče 23, Škofja Loka _11827
Prodam- di8tonično HARMONIKO »Slovenka« IV. CFBES. Britof 1, Kranj _11828
Prodam ŠPORTNO KOLO personal, novo, za 5 SM. Zorič, Valjavčeva 4, Kranj_11829
Poceni prodam AKVARIJ z ribicami. : Miro Marušič, Begunjska 15, Kranj ___11830
Prodam ZLATO za zobe. Naslov v oglasnem oddelku._11831
Prodam TRAKTOR guldner, 16 kW, celega ali po delih in 20 vreč PERLITA za omet. Tončka Lavtar, Zabukovje 6, Zg. Besnica__11832
Ugodno prodam ŠOTOR PRIKOLI CO, znamke SKIP, staro tri leta. Franc Perko, Cankarjeva 1, Tržič_11833
Prodam drobni KROMPIR za krmo. Trnove. Duplje_11834
Prodam OTROŠKO POSTEUICO z jogijem, OTROŠKI KOŠEK, PEČ na trda goriva — GAŠPERČEK in kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Kranj, Veljka Vlahoviča 9, Cepin — sa-mo popoldan_11888
Poceni prodam dva FOTELJA, MIZO, SESALEC za prah, DEKLIŠKO GARDEROBO od 6 do 10 let. Telefon 22-101 11889
MARIJA PRIMC
Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! V_4
iiaii.opieBia
Ugodno prodam dva meseca rabljeno PEČ tam stadler, 30.000 cal, z boj-lerjem ter 9 novih klasičnih trika RADIATORJEV 180x700 mm, cena 26 SM. Ogled od 17. do 20. ure. Naslov: Nada šparovec. Koroška c. 2, Tržič__11602
Poceni prodam nov JOGI 200x1 140 cm. Brane Jelar, Britof 158   11844
Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK »Končar« (2 plin, 2 elektrika) in HLADILNIK »Končar«. Telefon 49-189 __11845
EMO-20 PEČ za etažno gretje, novo, ugodno prodam. Janez Lotrič, Zg. Dobrava 8, Kamna gorica, telefon 061/576-241 zvečer_11846
Ugodno prodam SCHMIEDEL eno-ročno tuš baterijo in eno leto rabljeno litoželezno BANJO. Tomažič, Sebenje 50/B _11847
KAVČ z blazino in predali, poceni prodam. Kranj, Likozarjeva 9, tel. 25-966__11848
Prodam navadni ŠTEDILNIK gore-nje. Handija Bojrović, Janeza Puharja 2, Kranj__11849
Prodam navadne STOLE za polovi-čno ceno. Telefon 70-095 11650
Prodam popolnoma nov ŠTEDILNIK kiippersbusch, rjave barve. Telefon 21 768 popoldan_11851
Prodam nov odprt KAMIN, italijanske izdelave. Jezerska c. 12, tel. 23-486 __11892
Prodam belo OTROŠKO POSTEUI-CO z jogijem. Smrekar, Draga Brezar-ja 15, Kranj, popoldan_11893
ifano*aii|a
Oddam GARSONJERO, samcu, v bližini avtobusne postaje v Kranju za eno leto. šifra: Doaovor 11879
Dva redno zaposlena fanta iščeta 1 ogrevano SOBO v Kranju ali bližnji okolici, šifra: Redna plačnika 11887
W s ""i november 1981. Klančnik
) %rl^-^B!ie 20 _
2APOROŽCA, letnik 1978.
^IJ^Srjdje^ 11895 n,k 1978,ugodno prodam. Tel.
Dve ZAZIDUIVI PARCELI z nekaj gozda, blizu TRŽIČA (zraven elektrika in voda) menjam za staro HIŠO ali STANOVANJE. Šifra: Naklo - okolica
__ 11716
STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje ali manjšo KMETIJO, vzamem v najem. Možnost kasnejšega odkupa. Ponud-
be pod: Obrtnik _11880
Prodam GARAŽO v Vrečkovi ulici. Telefon 37 792 11881
DELFIN
vam nudi bogato hl izbiro
;*žih in
jjj^RZNJENIH
živali
Prodam mlado KRAVO, dobro mle-karico, v devetem mesecu brejosti ali menjam za bikca Jože Stare, Praprot-na polica 8, Cerklje pri Kranju 11557
Prodam eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo. Mesec, Šen čur, Mlakarjeva 13, tel. 41-114 11558
Prodam eno leto stare KOKOŠI nosnice. Stranke obveščam, d8 pripravljam KOKOŠI za zamrzovelne skrinje. Zglasite se ali pokličite Drinovec, Strahinj 38, Naklo, tel. 47-183 11560
Prodam tri tedne starega BIKCA si-mentalca Gorice 20 11835
2
1
MERKUR KRANJ
OBVESTILO
Ponovno sprejemamo vplačila za drva
s takojšnjo dobavo.
Vplačila sprejema prodajalna
KURIVO - NAKLO
ponedeljek — petek
od 7. do 14. ure,
ob sobotah
od 7. do 12. ure,
ter
ob ponedeljkih in sredah v KRANJU, Gregorčičeva 8, od 14.30 do 17. ure.
NE POZABITE -DNEVI POSTAJAJO HLADNEJŠI -ZIMA SE BLIŽA!
Oddam dva meseca staro MUCKO. Informacije po tel. 21-361 dopoldan __11890
Prodam tri mesece stare JARČKE. Golniška 1, Kokrica, Kranj 11836
Prodam 14 dni starega TELIČKA si-mentalca. Srednja vas 10, Golnik
11837
envtnm
LEPE SADIKE CIPRES (v kontejner-jih).višina do 1 m, prodam. Kancilija, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 12/A (vhod na dvorišče tudi s ceste Mladin-skih brigad)_ 11167
PLISIRAM BLAGO za krila Mile Antonijevič, Golnik 107_11731
Kvalitetno MONTIRAM naprave za centralno ogrevanje. Alojz .Frelih, Sr. Dobrava 18, Kropa, tel. 79-615 11732
Zidarska skupina prevzame vsa ZIDARSKA DELA. Telefon 064/33-276 __11885
VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši, kot manjša popravila, vam hitro in kvalitetno naredi obrtnik. Telefon 28^427 11886
—    1    '. \
ŠIVILJO, lahko priučeno, honorarno zaposlim. Ponudbe po tel. 064/21-205 do 8. ure zjutraj, od 14. do 16. ure ali po 19. uri_11721
Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA ali delavca z nekaj let prakse. Britof 9, Kranj_11726
Iščem DELAVCA z veseljem do opravljanja del na strojih za obdelovanje kovin, po možnosti mlajšega, za priučitev. Plestenjak, Zg. Bitnje 81 ___11882
Sprejmem DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ali priučenega delavca tega poklica. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik    »_11883
Takoj zaposlimo žensko, ki jo veseli vdelo v kuhinji, lahko tudi starejšo. Hrana in stanovanje v hiši. OD po dogovoru. GOSTIŠČE PRI MARICI, Ajševica 33, Nova Gorica, tel. 065-25-500 11884
pnimpmt
PLESNI TEČAJ! v"Delavskem domu v Kranju, vhod VI. - ZAČETNI TEČAJI: NEDELJA, 22.9., ob 18. uri, PONEDELJEK, 23.9., ob 19. uri mladina; 23. 9., ob 20.30 starejši. NADALJEVALNI - 22.9. ob 19.30; 24.9., ob 20 30. DISCO HUSTLE in R & R 24.9., ob
19. uri__11734
CELOLETNA ŠOLA ZA OTROKE od
5 do 15 let. Pričetek po 20. septembru. Vpis bo 15., 16., in 17.9. od 18. do
20. ure v Delavskem domu. Informacije po tel. 21-130 vsak dan od 7. do 9. ure. Vpis v tečaje eno uro pred pri-četkom posameznega tečaja. VABI VAS PLESNI KLUB! 11733
kupim
Kupim POMIVALNO KORITO, vgra-jeno v omaro. Telefon 49-189 11858
HARMONIKO — klavirsko, 60-ba-sno, kupim. Lovrinšek, Preddvor, tel. 45-048 _;_11859
Kupim rabljeno 80-basno HARMONIKO melodija, primerno za učenje. Mandelj, Britof 347, tel. 28-681    11860
Kupim PIANI NO. Tel. 38^456 11896
Ponovno odprta DISKOTEKA SAS na Gašteju.
Vsak petek in soboto ob 20. uri, vsako nedeljo di-sko matineja ob 16. uri.
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3,
TOZD MALOPRODAJA, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3
odpira komisijsko prodajalno na Kokrici, katere dejavnost bo prodaja rabljenega tehničnega in tekstilnega blaga ter športne opreme. Za novo prodajalno F'OSREDNIK objavljamo prosta dela in naloge
1. VODDENJE PRODAJALNE
2. PRODAJANJE BLAGA
Komisija za delovna razmerja TOZD Maloprodaja objavlja tudi prosta dela in naloge '
3. VODENJE PRODAJALNE V PODUUBELJU na razpolago je samsko stanovanje
4. VODENJE PRODAJALNE ŠKRLATICA V KRANJSKI GORI
Pogoji:
pod 1. — V. stopnja strokovne izobrazbe, smer trgovski poslovodja,
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo;
pod 2. — IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj iz prodajanja blaga na drobno, dvomesečno poskusno delo;
pod 3. in 4. — V. stopnja strokovne izobrazbe, smer trgovski poslovodja,
— 2 leti delovnih izkušenj iz vodenja prodajalne,
— trimesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov DO Ž-ivila Kranj, Kadrovska služba, Kranj, Maistrov trg 11.
Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 15 dneh po opravljeni izbiri.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE TOZD Osnovna šola Preži hov Voranc Jesenice
Razpisna komisija za imenovanje pomočnika ravnatelja TOZD osnovne šole Prežihov Voranc Jesenice razpisuje prosta dela in naloge
POMOČNIKA RAVNATE U A TOZD Osnovna šola Prežihov Voranc Jesenice
Pogoji: — kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike, in pogoje, določene v I. odstavku 89. člena Zakona o osnovni šoli,
— imeti mora pedagoško izobrazbo ter najmanj tri leta delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu,
— imetr mora organizacijske in strokovne sposobnosti,
— biti mora družbenopolitično aktiven.
Dela in naloge pomočnika ravnatelja bo izbrani kandidat dopolnjeval še z učno obveznostjo v skladu s 77. členom statuta TOZD Osnovne šole Prežihov Voranc Jesenice. Nastop dela takoj po izbiri kandidata. Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: TOZD Osnovne šole Prežihov Voranc Jesenice, Razpisna komisija, Tomšičeva 5, Jesenice.
O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem roku za prijave.
11. STRAN @©SMS5JJ©MGLAS
KOMPAS HOTELI KRANJSKA GORA
Komisija za delovna razmerja pri temeljni organizaciji objavlja prosta dela in naloge:
1. VODJE KUHINJE hotela Alpina za nedoločen čas
Pogoji: — srednja gostinska šola kuharske smeri, izpit iz higienskega minimuma, tri leta ustreznih delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo, OD brez dodatkov 80.000 din.
2. VEC NATAKARJEV za nedoločen čas
Pogoji: — gostinska šola, izpit iz higienskega minimuma, pasivno znanje dveh tujih jezikov, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, OD brez ddoatkov prek 55.000 din
3. DVEH KUHARJEV za nedoločen čas
Pogoji: — gostinska šola, izpit iz higienskega minimuma,
— dve leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca, OD prek 55.000 din
.Rok za prijave je 8 dni od objave. Kandidati naj ponudbe z-do-kazili o izobrazbi in strokovnosti ter delovnih izkušnjah pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TO Kompas hoteli Kranjska gora. j
Planinsko društvo in Kompas hoteli Kranjska gora predvidevata otvoritev Koče na Gozdu konec meseca oktobra. V ob^ novljeni koči bodo prosta dela in naloge:
1.  U PRAVNIKA TN KUHARICE
Če se zanimate za tako zaposlitev, vas vabimo na neobvezen razgovor v tajništvu hotela Kompas Kranjska gora. Prednost imajo zakonski pari — ljubitelji naših lepih gora.
"If SGP TEHNIK i^STce^
TOZD Gradbeništvo
objavlja proste delovne naloge za nedoločen čas
VODENJE DELOVNE SKUPINE V KLJUČAVNIČARSKI DELAVNICI
Pogoji: — delovodska šola strojne stroke,
— 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju stavbno-klju-čavničarskih ali ključavničarskih der,
— dvomesečno poskusno delo.
Vloge z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi.
Interesenti lahko dobe ostale informacije po telefonu: 60-371.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v svojem 21. letu zapustil dragi sin, brat, stric in dober prijatelj
VENČESLAV ŠTUR
* Vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI
Dražgoše, 9. septembra 1985
18. septembra mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
SLAVKO KEJŽAR
Ohranili ga bomo v lepem spominu! ŽENA IVANKA IN OTROCI
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
JOŽETA SVOLJŠAKA
— Kozinovega ata z Godešiča pri Škof ji Loki
se iskreno in prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Tonetu Koširju, ki ga je ves čas njegove dolgotrajne bolezni požrtvovalno in nesebično zdravil, kakor tudi g. č. župniku za tolažilne besede in žalni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v naročje naše drage slovenske zemlje, vse priznanje Lovski družini Škofja Loka za udeležbo pri pogrebu, govorniku za poslovilne besede in ganljivo lovsko slovo ter pevcem za petje žalostink.
ŽALJUJOČI VSI, KI SO GA IMELI RADI!
Utrinki s sobotne otroške veselice pod Smarjetno goro
Živ žav za male in velike otroke
Stražišče — V petih letih, kolikor je minilo od uresničitve Šifrerjeve zamisli o otroški veselici, je postal Živ žav verjetno edina proreditev pri nas, ki ne rabi reklame. Samo datum. Aha, v soboto se dobimo. To je za otroke dovolj. Vedo, da se bodo srečali na travniku ob vznožju Šmarjetne gore v Stražišču, vedo, da bo tam velik oder, na katerem bodo videli znane ansamble in pevce, plesalce, lutkarje, ki bodo zastonj nastopili samo zanje. Vedo, da se bodo podrsali po toboganu ali se zagugali na gugalnici, balinali in kegljali, slikali z vodenimi barvami, kupili osvežilen sladoled, velik balon ali sladko peno ...
To soboto ni bilo nič drugače. Od zgodnjega dopoldneva do poznega popoldneva so se na Živ žav zgrinjale kolone razposajenih, v velikem pričakovanju še bolj živahnih otrok, njihovih staršev, deklet, ki se že spogledujejo s fanti,pa tudi takih stricev in tet, ki jih žene pod
Smarjetno goro spominjanje na otroštvo ali karkoli že. Skratka, prišli so majhni in veliki otroci. In vsem je Živ žav tudi namenjen.
Predvsem pa seveda najmlajšim. Ti so takrat v »dvorani« pred odrom glavni. Pazljivo poslušajo in gledajo nastopajoče, jim pomagajo peti, če je treba, se nasmejejo, radodarno zaploskajo. So hvaležna publika. Morda praV zato vsako leto pridejo na Živ žav številni znani glasbeniki. Res, da jih Andrej Ši-frer zna nagovoriti, vendar mora biti tu še nekaj več.
Za toboganon je dolga vrsta potrpežljivih malčkov, ki bi se radi podrsali po njem. Tako hitro so nato na tleh in tako dolgo je treba spet čakati na naslednji drs! Podobno je pri gugalnicah, pa tudi pri malem odru sramežljivih. Kaj neki je to?
»Že večkrat sem opazila, da bi otroci zelo radi nastopili, pa nikoli ne pridejo na vrsto,« je pojasnila Minka Oblak, ki vseskozi dela v or-
Jerko Banov: »Otroka hočeta na
Živ žav.«
ganizacijskem odboru Živ žava. »Tu, na odru enega, imajo vsi priložnost. Vesela sem, ker sem z zamislijo .zadela'. Od pol desetih do pol enih je tu nastopilo že prek sto mladih pevcev in recitatorjev. Vsi dobijo skromna praktična darila, vendar je za njih pomembneje, da so nastopili.«
Desetletna Mateja Delavec je recitirala Intervju. »Bilo je fino, plo-
skali so mi,« je zadovoljna povedala. »Na Živ žavu sem bila že nekajkrat, letos sem prvič prišla sama. Posebno so me pritegnile glasbene skupine. Najbolj so mi bili vseč Mladi upi.«
Andrej Torkar je star šest let in doma iz Čirč. Že lani je bil na Živ žavu s starejšim bratcem, letos ga je pripeljala mamica, ki je zaupala, da se je zjutraj sam praznično oblekel in potem nestrpno priganjal. »Na Živ žavu mi je vse všeč,« je dejal. »Oder, muzika, veliko otrok. Rad bi se gugal.«
Jerko Banov iz Kranja je imel veliko opraviti z dvema hčerkama. »Običajno pridemo na Živ žav. Otroka hočeta. Zamisel se mi zdi dobra. Otroci uživajo, prav tako večina staršev, posebno tisti, ki imajo že malo večje otroke in jih ni treba več paziti. Nekoliko me moti samo strašna gneča, premalo je tudi igral.«
Mateja Delavec: »Všeč so mi bili Mladi upi«
Minka Oblak: »Z odrom enega smo .zadeli'«
Andrej Torkar: »Rad bi se gugal!«
Hop, po toboganu dol
Letošnji Ziv žav so pridni straži-ški prireditelji spet uspešno spravili pod streho. K sreči prave strehe ni bili treba, saj je bilo nebo naklonjeno. Obiskovalcem in nastopajočim so ostali lepi spomini na doži-
Sladka je
vetje, prirediteljem zadovoljs^ da so opravili dobro stvar. Tega & ti kupi smeti, ki jih je bilo treba P? tem pospraviti, niso mogli pokva*1 ti.
H. Jelovčan
Na kmečkem prazniku v Bašlju
Mlatili s cepci, delali cokle, pletli.
Turistično društvo Bela-Tr-stenik je ob koncu minulega tedna priredilo na Celarci v Bašlju »Kmečki praznik pod Storžičem«.
Bašelj — Lepo vreme, izjemna lega prireditvenega prostora in pester program, pri pripravi katerega je sodelovala tudi Gorenjska turistična zveza, so privabili v Bašelj veliko obiskovalcev. Čeprav je bil sobotni večer kar hladen, to ni motilo ljudskih pevcev, godcev in humoristov, da se ne bi potrudili in pokazali, kaj znajo, niti ne številnih poslušalcev, ki so si greli dlani s ploskanjem in zatem še z rajanjem pozno v noč. Peli, »godli« in pripovedovali so: Matjaž Markun ter Ciril in Peter Šavs iz Preddvora, Tone Jagodic z Možjance, Franci Zupan s Praprotne Police, Marjan Naglic, Peter Košnik in Andrej Zupan s Trstenika, Stane Studen iz Čadovelj, Stane Hafner in Tomaž Naglic z Zgornje Bele, Andrej Jerič iz Hotemaž, Robleki iz Bašlja — Angela, Rado, Joža in Janez, Polde Narat iz Podljubelja, Lado Torkar iz Loma pod Storžičem, Anica Ga-šperlin z Luž, Janja in Maja Polajnar ter Robert Stare iz Kranja, Vida Učakar s Kokrice, Ivo Belšak iz Dvori j, pevci iz Bašlja — in morda še kdo, kajti večer se je razpotegnil v noč in v zgodnje nedeljsko jutro.
Praznovanje se je nadaljevalo v nedeljo popoldne. Bašeljski ovče-rejci so z Zaplate prignali na prireditveni prostor trop ovc. Zaplesala je folklorna, skupina s Kokrice, predstavil se je citraški trio, otro-
ški zborček iz Bašlja, oktet s Trstenika, ansambel Melos iz Ljubljane. Matija Zupan in Jože Štefe s Srednje Bele ter Janez Ribnikar iz Bašlja so pletli koše in čajne, bratje Roblek so prikazali striženje ovc — Janez in Tone na ročni in Matija na strojni način. Možje s Spodnje Bele — Franc Urbanček, Jože Rozman, Janez Snedic in Franc Koš-njek so mlatili s cepci, delali otepe in povedali, kar se ni dalo prikazati. Franc Urbanček, po domače Sleme s Spodnje Bele, je obiskovalcem pokazal, kako se delajo cokle, pa ne le to — tudi marsikaj zanimivega jim je povedal. An?ka Marku-ta iz Čadovelj, Majda Krničar in Joži Perčič iz Babnega vrta ter Marija Perčič iz Povelj so predstavile kmečko opravilo, ki se ga v teh krajih le še niso povsem odvadili -r ročno izdelovanje surovega masla. Franc Rehberger z Zgornje Bele pa je v pogovoru z Radom Koka-ljem, ki je spretno in domiselno vodil praznovanje, povedal marsikaj zanimivega o mlinarstvu v vaseh pod Storžičem — jo dejavnosti, ki je nekdaj dajala domačinom pomemben zaslužek, danes pa se mlinska kolesa na Belici ne vrtijo več.
Ko so se z Lovrenca spustili še zmajarji in varno pristali na Celrr-ci, je zavreščalo tudi med najmlajšimi udeleženci kmečkega praznovanja. Planili so k njim in zvedavo ogledovali »jezdece« na trikoLu in pod platneno streho, mladi in še mladi po sicu pa so se medtem zavrteli ob zvokih ansambla Melos.
C. Zaplotnjk
Dobri strelci na
prenovljenem strelišču
Najboljša ekipa je V. ekipa Merkurja, med posamezniki pa si prvo mesto delijo Ivo Pogačnik in Vinko Frelih fcter Vera Lavrenčičeva
Kranj — Na prenovljenem strelišču v Struževem je bilo pretekli konec tedna, v soboto in nedeljo, 4. odprto prvenstvo Kranja v streljanju z vojaško puško. Prireditev, ki jo organizirajo Občinska konferenca ZRVS, sekretariat za Ljudsko obrambo in Občinski štab Teritorialne obrambe Kranj pod pokroviteljstvom sveta za SLO in DS, je slovesno odprl Ivan Cvar, predsednik skupščine občine Kranj. V nagovoru zbranim ekipam je poudaril, kako pomemben je preizkus strelskih sposobnosti občanov in delovnih ljudi Kranja, posebno še sedaj, ko je dolga leta neurejeno strelišče dobilo končno podobo.
Rezultati tokratnega strelskega, prvenstva so bili dobri. Čeprav so prvi dan ugotavljali, da v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter nekaterih društvih niso (zaradi neresnih prijav) mogli tako sestaviti ekipe, kot bi si želeli, pa je bila vendarle v obeh dneh udeležba na prvenstvu zadovoljiva: v streljanju se je pomerilo okoli 650 občanov. Manj je bilo zlasti šolske mladine in žensk, je ugotovil organizator.
Med ekipami je bila najboljša ekipa Obrtnega združenja Kranj (137 krogov), druga je V. ekipa Merkurja Kranj (130 krogov), na tretjem mestu pa so ekipe: KS Naklo, SD Šenčur, izvršni svet SO Kranj in ZRVS Orehek-Drulovka (vse po 128 krogov). Ekipa ŠC Iskra ni imela nobenega tekmeca. Med posamezniki pa si prvo mesto delita Ivo Pogačnik in Vinko Frelih (48 krogov), tretje mesto pa si delita s 47 krogi Tone Škr-janc in Janez Kompare. Enako število krogov kot najboljši pri moških je imela tudi Vera Lavrenčič, druga je bila Lidija Vodopivec (46 krogov), tretja pa Darinka Smrtnik (44 krogov)-____
y-n.
Obveščamo vse uporabnike ceste R/323 na odseku Cerklje—Zgornji Brnik, da bo v obdobju od 18.9. 1985 do 10. 10. 1985 delno oviran promet na navedenem odseku ceste, zaradi izvajanja del na rekonstrukciji in razširitvi vodovodnega omrežja CERKLJE— ZGORNJI BRNIK.
Struževo — Letošnje odprto prvenstvo v streljanju je bilo že na»preureje11 strelišču. — Foto: F. Perdan
K.
Počitniška stanovanja v Bohinjski Bistrici — Na Zoisovi plani v hinjski Bistrici grade tri stanovanjske bloke, v katerih bodo V0^ A? ška stanovanja. Graditi so začeli spomladi, veliko časa je vzela gr<*, uja temeljev, .-daj bo šlo hitreje m e do zime naj bi bili bloki pod tf ho. Investitor je radovljiški Planum, ki upravlja tudi s smučišče^ Kobli. Počitniška stanoimnja so namenjena delovnim organizacij ^, investitor zagotavlja, da med bodočimi lastniki počitniških &Va jev ni prav nobenega zasebnika. Domačini seveda ne verjamejo KS vsem, pred časom so zahtevali seznam, kdo vse je vplačal bodoča V° tniška stanovanja. Na seznamu ga resda ni bilo; če ga resnično n1, <jj bo najbolje videlo, ko bodo stanovanja vseljena. Da bi marsikdo j imel počitniško stanovanje na Zoisovi plani, je seveda razumljiv0' ^ so streljaj daleč od smučišča, od-tam pa se odpira prelep Tazg^d^ dolino,v ozadju      se rišejo vršaci z mogočnim Triglavom na s1* M. V. Foto: F. Perdan