GTvi .1
VI * Ste\
PBIHOBSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Naš tedenski
pregšed
TRST, nedelja 30. septembra 1951
Cena 25 lir
: PLflDfl FLRJ MI I1V MR BO MIKOLI PRISTALA M ZAHTEVO 0 PRlKLJPtOTI STO K ITALIJI
SIO je sestavni del jugoslov. narodnostnega ozemlja
[čemer govorijo etnični, gospodarski, zgodovinski in drugi razlogi
^etja rešitev -^oboden Trst!
£	v	zudnjevi	la-
hruva in be-
y*UanieJ?Vez£ s trtaškim
Je da/o ' P°vod temu Q<Uperiin v°tovanje De »ej i? v Ameriko. Ze k itcn,Č?0v,lm odhodom htno 1 ski tisk -ačel
2 Vso v?an10 za Trst
OiloiZ *esramnostjo je ^ikliv,-u?nCn)l1 za,ltevo po ‘en% I t* T.rtalkc(ia o-^le »nm-Z Istočasno
76 *nrn»,fv y- **i'V*'Usnv
i *C.ivilizat°rsko» '^e«a„? 1°“*: klevet in iz-tott)nrAf vroti Jugoslaviji, 5 rajb0,-,ff.?<?TO*no v zvezi ^tirnlrl71} napadom 'httj0 Malije na Jugo-
'ftlerUilb!!?’10™0 vzbudil !k »o 1lnne, aPetite Ha-^ju l 9 slcn)anskem o-
[,f<We vi lnytervencijo ita-;cne j! ***** so bile odlo-t0Utve J^Mane občinske ? k Z °Zni A STO. Tako
h m°vanilPeri vriPravil %3'anav	v Ameriko.
'<?%l»adni in sovi-^ Pot «.	00 je spremil
nad in °b-
k**ain \S Trstom- Vse /banske Po zafrjevunju Utfjtoa tiskaj, kakor
?	,speri Prinesel
{•>	e 90tovo reši-
Mt }tJ$a vprašanja v -epu in da SKakn0™1 vrnitvi samo l ir>lflQo?in	določitve dne-
^itaiu	ne9a vkoraka-
**»karabinjer-
^"no prifa, kako
trni1e končalo to De 'ijero
t) OtnvnvtilA /n/\
iSlfcj	potovanje vo
hpn<!lu}fPe, italijanskih S^hrn h zahfev po N, sa 1 Zemlju. Ne sa-ne nosi
N eč	rrfifa v *epu,
k	-2a italijanske
SoT?te»« Šoviniste Ja-
Slo vni*'10’ da Je d0‘ K?ifna	Pana
*	ltr,?la 0 Priključitvi
!ie in da «*
Otio^ ah o kakršni koli
tržaškega
!» ®0Sin,-,/.62 ali cel° pro•
S^i^ainopinl-
, -rkli^a^ute ^alijanske \e%’ in	e *kulturono-
j0°tf° 'lofeM	bocZo morali, le
ffierr,	*	soodločati o tr-
v	- PraSanju, razgo-
6^»i. S ^kanskimi <<bar-
t *Sr^.Pe GasPeri-
Sfj.
.0)>i Je u	s	Tr-
t^J^oslavije,
v nemajhni meri
odločno
'oliia^r^' da ne - ',aa se na njen
s TriaSkim
T« _■»
6ea,
,%u e'
ia* vectiin Th° dejstvo nas teMV nm ^Prepričuje,
^iiinl bLP/0ti im;
We Po Trtn,tahtevarn j 3fc)» lr~aškem nve/mli
°P0ro
7-
ozemlju v novi Jugo-
ofcoZ* Trsia do-
V; faktnJ-e,olavni POti'
JV j~prji (zahodne ve-Cferen So na mirovni Qy»itL %%i Poborniki
r&vo JTo' Aanps od.
bo npvleaa meP°-k 0 iurt; ®	se
^ t^aru lnaSal> da pa
K J <aan,, °V^etska zve.
*0. v Pa ustanovi-o.,. ‘em je bistvo \ ^etslce zveze o
» 8» os„o znano. So-\ stQ,;“ »e formalno \ -a^ko ’ fcer fefcori-^eBosI„ Vj}raSa^ sa koti?011™™ spe-
Si ^ Oa r?^i pr0ii 2a’ fcoii . a bi iskreno
M e- Onr?00varjala to
\ '»Prasl povezuje tr-
z avstrij.
S% •fclentti p0sorfb°. fcer
!(?®e	.	”	mirr*,~	-
4»Strumir0Vne PO-
Sv$o m zapusti-
°be?)I ’ fcer ji te
rt J™ sluHjo za
‘~ijo za Vod de»
Satelit svo-^hn^iroZ e- S skle-
0Ui Av ^te mP°eotibe bi *^adf ' .kattor tudi
1«,
l
i
C' to ‘?(l<liar,CUK;or tu<tt
sovjetfkanUni' k.y kI zat0 l s/Ca 2ue.
^n0'®?fco ,Jla ^ Pride ^|eisfce t&^an^e' In
no
^0"
stališče zvezi s s stali-
ščem domačih in italijanskih kominformistov: prihod guvernerja, umik okupacijskih čet, združitev obeh con, nato pa «boljsa rešitev» odnosno najboljša pot za prikljulitev STO k Italiji. O tem ni nobenega dvoma.
Iz vsega tega sledi, da imajo Tržačani v borbi proti imperialističnim zahtevam Italije in za samostojno in neodvisno Triaško o-zemlje od zunanjih sil edinole še oporo v novi Jugoslaviji■ Predvsem pa se md-rajo Triačani zanesti na svoje lastne sile. Se nikdar kot tedaj ni bilo odvisno od samih Triačanov, kakšna bo njihova bodoča usoda.
Kakšen je torej danes de• janski poloiaj Trsta? Tripartitna nota je sicer pokopana, vendar pa so se vsi glavni zunanji politični faktorji odpovedali izvedbi določb mirovne pogodbe v zvezi s Triaškim ozemljem in priporočajo neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Obstaja perspektiva, da bo prej ali slej le prišlo do neposrednih razgovorov med Italijo in Jugoslavijo o trlaškem vprašanju.
Kakšne so danes pozicije ene in druge stranke? De Gasperi izjavlja: mi lahko sodelujemo 2 Jugoslavijo, ampak pogoj za to je vrnitev Tržaškega ozemlja k Italiji. Jasno je, da na tej osnovi ni mogoč noben sporazum, ker to ni sporazum, ampak diktat. Prepričani smo, da Jugoslavija na kaj takega nikoli ne bo pristala. V to prepričanje nas navajajo izjave Kardelja v jugoslovanski skupščini: ne Italija, niti Jugoslavija ne moreta danes zahtevati zase celotno TrSaško ozemlje. Zato je treba najti tretjo rešitev. Pri lem pa je treba upoštevati mirovno pogodbo in sedanje stanje. To je v nekaj besedah rekel Kardelj o tropskem vprašanju. Prav gotovo je ta izjava izraz realnega presojanja sedanjega pololaja Trsta.
Mi kot Trtača,ni bi pa na obe izjavi rekli sledeče: nobeden, pa tudi najmanjši del Tržaškega ozemlja ne sme več pripasti Italiji-Točno je, da v današnjem poloiaju ni mogoče postavljati zahtevo po priključitvi celotnega Tržaškega ozemlja bodisi k Italiji, ali pa k Jugoslaviji- Zato je treba najti tretjo reUtev. In ta je samostojno Triaško ozemlje, kar je danes lelja in zahteva večine triaškega prebivalstva. Mi pozdravljamo vsak korak k zbijanju med dvema sosednima državama. Iskreno selimo, da se med Jugoslavijo in Italijo ustvarijo dobri in prijateljski sosedni odnosi v interesu obeh, v interesu nas Trtačanov, predvsem pa v interesu miru v tem delu Evrope. Zahtevamo pa, da se spoštuje volja današnje večine triaškega prebivalstva obeh narodov, ki noče več pod Italijo. Zato je nujno potrebno, da se upošteva mirovna pogodba, ki je ločila Trst od Italije ravno zato, ker njegovi prebivalci niso hoteli zopet pod Italijo, za kar so se tudi borili, ker Trst politično, ekonomsko, geografsko in zgodovinsko ne spa• da k Italiji, ampak k svojemu zaledju in temu zaledju naj kot samostojno in svobodno mesto tudi slu-ii. Upošteva naj se torej sedanje stanje, namreč da vsi stvarni faktorji govorijo proti temu, da bi Trst kdaj koli zopet prišel pod Italijo. Sporazum ki naj upošteva takšne telnje in razpoloženje današnje večine tržaškega prebivalstva, lahko samo 'elimo in pozdravljamo. Za taksen sporazum se bodo danes Tržačani tudi borili v zavesti, da je predvsem od njihove lastjie borbe odvisna njihova bodočnost Zato bo na-<e geslo vedno in povsod: NIKDAR VEC POD ITALIJO!
BRANKO BABIC
Spričo današnjih konkretnih pogojev, ko je priključitev STO k Italiji ali pa k FLRJ nemogoča, je potrebno najti tretjo rešitev, toda brez propagandnih kampanj in brez pačenja etničnega načela
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29. — podpredsednic vlade in minister za
zunanje zadeve FLRJ Edvard Kardelj je na četrtem zasedanju Ljudske skupščine odgovoril na vprašanje ljudskih poslancev; kakšno bo stališče jugoslovanske vlade glede vprašanja STO <jled'e na to, da je predsednik italijanske vlade ostal pri svoji trditvi, da podlago za pogajanja z Jugoslavijo lahko predstavlja samo znana izjava treh sil.
Minister Kardelj je v svojem odgovoru poudaril. da je rešitev tržaškega vprašanja mogoče doseči samo, če obe vladi hočeta in želita, da se italijansko-jugoslovangki odnosi usmerijo po novi poti. E. Kardelj je dejal:
«0 vsebini tristranske izjave ki se nanaša na revizijo nekaterih določil italijanske mirovne pogodbe, je bila vlada FLRJ obveščena od vlad ZDA, Velika Britanije in Francije istega dne, ko je bila ta izjava objavljena. Predvidena revizija se ne nanaša niti r*a določila q odstopljenih bivših italijanskih ozemljih niti na določila o reparacijah. Kljub temu pa je vprašanje o reviziji italijanske mirovne pogodbe za našo državo izredno važn0 in zaslu-?i, da qa dobro proučimo, predno bo vlada o njem za-vzeJa svoje stališče. Glede na to vam jaz danes ne b} mogel dati pojasnil o končnem stališču vlade, ker je. kot sem povedal, vse vprašanje v proučevanju.
Ne more pa biti nobenega dvoma, da bedo pri določanju njenega stališča vlado vodili specifični interesi, ki jih ima Jugoslavija v tem vprašanju. Očitno je Jugoslavija na tem vprašanju bolj zainteresirana kot katera koli drug? država podpisnica mirovne pogodbe z Italijo. Ta specifični interes se n« pojasnjuje samo s tem. da je Italija Jugoslaviji . sosedna dežela; temveč tudi z vso zgodovino razvoja jugoslovansko-italijanskih odnosov v zadnjih treh. deset* letjili.
Negativni pojavi
Kar se tiče vlade FLRJ, je
njo v vsej njeni politiki do Italije vodila želja, da se čim-prej v čim večji meri odstranijo negativne politične, moralne in materialne posledice napada Mussolinijeve Ita-ije na Jugoslavijo, da bi se v bodočnosti naši odnosi z Italijo zares razvijali v smeri zavarovanja miru in prijateljskega sodelovanja med dvema sosednima deželama. Ta želja je bila še posebno potencirana spričo napadalne grožnje, kateri so danes izpostavljeni narodi sploh, Jugoslavija pa še posebej. Vsekakor je v takem položaju dolžnost miroljubnih sil, da storijo vse, kar je mogoče, da bi odstranile vse one elemente zaostritve v mednarodnih odnosih, ki bi v katerem koli pogledu mogli koristiti napadalcu.
Na žalost se naši odnosi z Italijo niso vedno razvijali v duhu teh naših želj. Nikakor nočemo oporekati da niso bili doseženi v tej smeri zelo pozitivni rezultati, kj so znatno doprinesli k medsebojnemu sedelovanju. Toda ostala
je še vrsta negativnih pojavov in vrsta važnih nerešenih vprašanja, ki neposredno izhajajo iz mirovne pogodbe in ki še vedn0 niso rešena. Eri tem mislim predvsem na reparacije, restitucije. določitev mejne črte med Italijo in Jugoslavijo itd. Tu je nadalje boleče vprašanje položaja jugoslovanske narodne manjšine v Italiji. In končno je tu zlasti zaostreno vprašanje STO, ki ga sovražnik; miru vztrajno izkoriščajo, da bi izpodkopali vse napore za razvijanje miroljubnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo.
Temu je treba dodati še protijugoslovanske kampanje, ki jih od ča?a do časa organizirajo v Italiji in ki za las spominjajo na enake pojave v preteklosti. Odgovorni in neodgovorni ljudje dajejo v takih kampanjah izjav?, v katerih ((postavljajo pravico)) na jugoslovansko narodnostno ozemlje, pri šemer ne omenjajo samo STO, temveč četo Dalmacijo.
Težko nam je, da enačimo take akcije z uradno politiko italijanske vlade, vendar jih ne moremo podcenjevati, kajti duh, ki vlada v tej protijugoslovanski kampanji in v katerem se družijo tako fašistični kot kominformistični elementi v Italiji, je oni duh, ki ie nekoč Inspiriral italijansko aneksijo jugoslovanskega ozemlja, v drugi svetovni vojni pa italijanski napad na Jugoslavijo in njeno 'razdelitev med nemške italijanske, madžarske in bolgarske osvajalce. Se prav posebej pa ne moremo podcenjevati takih pojavov zato, ker odgovorni ljudje v Italiji zelo pogosto naglašajo, da mora italijanska vlada upoštevati take vrste «javno mnenje«, to je «javno mnenje« ki ima jugoslovansko narodnostno ozemlje za «naravno smer« italijanske ekspanzije.
Iz vsega tega izhajajo težave v naših odnosih z Italijo, ki naravno nikakor ne morejo doprinesti k ustvarjanju tistega vzajemnega zaupanja in medsebojnega razumevanja, brez katerega se ne more niti zamisliti novi kurz v jugoslovansko-italijanskih odnosih, kurz W bi bil takn v interesu krepitve miru v Evropi kakor tudi v interesu narodov Jugoslavije in Italije
V to kategorijo vprašanj
spada tudi zahteva, da se tržaško vprašanje rešuje na podlagi tristranske izjave iz leta 1948, t, j. zahteva^ da se prizna pravica Italiji do STO. Vi veste, da Jugoslovanska vlada ni nikoii pristala na takšno zahtevo, in zdi se mi nepotrebno prepričevati vas — je dejai minister Kardelj ljudskim poslancem — da ne bo tega storila niti v bodoče. Kar se same pravice do tesa ozemlja tiče, je to seveda vprašanje zase.
ETNIČNI, GOSPODARSKI, ZGODOVINSKI IN DRUGI RAZLOGI GOVORIJO O TEM, DA JE STO SESTAVNI DEL JUGOSLOVANSKEGA NARODNOSTNEGA OZEMLJA.
Toda nočem se spuščati v diskusijo te vrste, ker -e mi zdi, Jev dana} i;:'h konkretnih pogojih brez vsake praktične vrednosti. Se več, lahko samo otežkoči
reševanje vpra-
praktično sanje.
Etnično načelo
Ce b v tem pogledu imel nekaj povedati, potem bi se mimogrede samo želel dotakniti imenovanega etničnega načela piri reševanju tržaškega vprašanja. Ker se o tem načelu danes v Italiji zelo dosti govori, ‘bi vas želel spo-zoriti na nekatera dejstva.
Razmejitev na podlagi etničnega načela se je navadno razumela — a tako smo ,io razumeli tu* mi — v n razmejitev vztkfli ':t*er4	"U«
dveh kompaktnih etničnih ozemelj, pri čemer se posamezna mesta z mešano nacionalno sestavo niso jemala ko* poseben element, temveč kot sestavni del etničnega ozemlja, na katerem ležijo. VI veste, da vsako dolgotrajnejše tuje gospostvo nad tujimi ozemlji navadno zapuščat sledove v obliki nacionalne mešanice prav v mestih. Medtem pa to ne pomeni, da je potrebno takšna mesta oddeliti od pri rodne okolice samo zato, ker je v njih tuje gospostvo zapustilo svojo sled. Nismo n. pr. nikoli slišali niti enega predloga, da bi se obalna naselja v bivših italijanskih kolonijah, ki imajo italijansko večino, oddelila od svojega zaledja in priključila k Italiji. Vsak ve, da bi bil takšen predlo* absurden, ker mesta pripadajo svojemu zaledju in svoji okolici, ki določa etnični in nacionalni značaj tega ali onega ozemlja. Medtem se slišijo glede STO danes docela drugi glasovi. Edino tu bi — po teh glasovih — bilo možno ustvariti nekaj, kar se si-ser ima kot nemogoče povsod na svetu.
Na pariški mirovni konferenci je jugoslovanska delegacija dosledno zavzemala stališče da mora biti razmejitev m«d Jugoslavijo in Italijo izvršena na podlagi etnič-
Mossadegh vodja delegacije
za razpravo pred Varnostnim svetom
Prva seja bo jutri • Britanska delegacija predložila predsedniku VS resolu* cijo, ki poziva teheransko vlado, naj ne izvrši dejanj v nasprotju s sklepi mednarodnega sodišča »Pesimistično pisanje londonskih listov
NEW YORK, 29. — Varnostni svet se bo sestal v ponedeljek zjutraj in začel razpravo o perzijskem petroleju. Namestnik britanskega delegata J. E. Coul-son je m pismu predsedniku Varnostnega svete namreč zahteval. naj se nujno prouči to vprašanje, ter je izrazil zaskrbljenost britanske vlade, ker se Iran noče držati sklepov mednarodnega sodišča. Britanski ■delegat je poudaril, da je treba Varnostni svet sklicati najpozneje v ponedeljek, ker rok za izgon britanskih strokovnjakov iz Abadana poteče v četrtek.
Britanska delegacija je predsedniku Varnostnega sveta izročila tudi besedilo resolucije, s katero se zahteva, naj teheranska vlada ne izvrši dejanj, ki bi bila nasprotna sklepom mednarodnega sodišča, posebno naj ne izžene britanskega oseb ja iz Abadana.
Podtajnik v perzijskem ministrskem predsedništvu Fate-mi pa je danes izjavil, da britanski sklep ne bo v ničemer spremenil ukrepa o Izgonu 300 britanskih strokovnjakov.
Perzijsko delegacijo v Var-
nostnem svetu pa bo vodil sam Mossadegh. Fatemi je izjavil, ne pomeni, da petrolejski spor spada v pristojnost Varnostnega sveta, čeprav bo Mossadegh vodil perzijsko delegacijo,
V krogih ameriške delegacije se je zvedelo, da dokončno sta-lišče ZDA do britanskega protesta in do predložene resolucije ni bilo še določeno. Delegacija se je ves dan posvetovala z ostalimi člani Varnostnega sveta. Nekateri opazovalci so mnenja, da so razmišljali o predlogu, naj U britanska in iranska vlada nadaljevali pogajanja pod okriljem OZN.
V Washingtonu p& nimajo prevelikega upanja na rešitev spora. Vendar pa pravijo, da bo britanski korak vsaj preprečil i& sedaj uporabo siie. z druge strani pa pravijo v Washinato-nu, da Mossadeghov sklep, da osebno vodi iransko delegacijo, kaze. da je Mossadegh odločen' vztrajati na svojem stališču.
Končno ugotavljajo v Wa-shfngtonu da bo razpravljanje o tem vprašanju'pred Varnostnim svetom dalo možnost zvedeti, kakšno stališče bo zavzela Sovjetska zveza.
Ameriški poslanik Hender-son je danes izročil poverilnice perzijskemu šahu. Predstavnik ameriškegEl poslaništva je zani-kal, da bi Henderson izročil Šahu Trumanovo poslanico, ter je dodal, ia je verjetno šahu obrazložil ameriško stališče o sporu. Sinoči se je Henderson razgovarjal dve uri j Mossa-deghom.
Po razgovoru niso objavili nobenega uradnega poročila.'
Londonski tisk piše, da je britanska pritožba na Varnostni syet zadnje angleško upanje, da se petrolejski spor reši. Zdi se. da pričakujejo spremembo ameriškega stališča iz strahu, da v Perziji ne bi nastal gospodarski polom Neodvisni «Qb-server« piše, da je angleški presti* dokončno zgubljen. Zelo dvomljivo pa je tudi, da se bo materialni interes nad petrolejem rešil. «Edino upanje, da se prepreči zadnja nesreča, t. j. propast Irana in državni udar Tudehove stranke, je v možnosti, da ZDA nudijo tehnično in finančno pomoč Iranu, zato da bo petrolej lahko še tekel in da se bo iransko gospodarstvo vzdržalo«,
nega načela, t. j. na podlagi linije, kjer se stikata strnjeno jugoslovansko in italijansko etnično ozemlje. Ta linija je prav v tem konkretnem primeru izredno jasno in ostro izražena.
»Etnično ravnotežje"
Medtem pa je konferenca sklenila, da ni potrebno izvršiti razmejitev na podlagi etničnega načela v omenjenem smislu, temveč na podlagi tako imenovanega ((ETNIČNEGA BALANSA«. t.j. tako, da mora t°liko Jugoslovanov ostati v Italiji, kolikor bo ostalo Italijanov v Jugoslaviji. Pri tem se je mislilo na Italijane, ki živijo v mestih globoko v notranjosti jugoslovanskega etničnega ozemlja. Rezultat je bil ta. da s0 zaradi oddeljenih italijanskih kolonij v nekaterih mestih znatni deli kompaktnega jugoslovanskega etničnega, ozemlja pripadli Italiji jn da je mnogo vej Jugoslovanov ostalo v Italiji, kot je ostal0 Italijanov v Jugoslaviji. Tako se je reševalo v Parizu.
Sedaj, ko se rešuje vprašanje STO, naenkrat isti ljudje postavljajo vprašanje obratno. Oni pravijo: Tržaško vprašanje je potrebno rešiti na podlagi etničnega natela, t. j. tako, da mora obalni pas z mesti, v katerih je večina Italijanov, pripasti Italiji. O teoriji »etnične ravnotežen, ki je igrala na pariški konferenci odločilno vlogo, pa tukaj ni niti sledu.
On« je pozabljena zaradi enostavnega razloga, ker n. pr. skupno število vseh Italijanov v coni B predstavlja dosti manjše število kot je število Jugoslovanov samo v mestu Trstu. In tako prihajamo do absurdnih poskusov, da se v imenu »etničnega nar čela« mesto oddeljuje od svoje prirodne okolice in da okolica ostala brez središča. Razume se, da takšnih predlogov ne morejo diktirati nikakršni opravičeni nacionalni interesi.
Zadržal sem se nekoliko bolj obširno na vprašanju etničnega načela zaradi tega, ker se v inozemstvu to vprašanje tolmači s tendenco, da bi se napačno predstavilo sta-liščfe jugoslovanske vlade. Toda to vprašanje se lahko pravilno postavi samo, ko se upošteva ves historiat razmejevanja med Jugoslavijo in Italijo in nikakor drugače.
Ce se to vprašanje tako postavi, potem je jasno, da ne gre tu za italijansko, temveč jugoslovansko pravico na Svobodno tržaško ozemlje.
Tretja rešitev
Toda vi vsi veste da bi bilo — kot sem je pre| dejal — danes brezsmiselno začenjati diskusijo s teh pozicij. Mi stojimo danes pred gotovim dejstvom obstoja dveh con STO, ki ie rezultat druge svetovne vojne jn povojnega razvoja mednarodnih odnosov, To stanje se lahko iz-premeni samo s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo in sicer samo v tistem okviru, v katerem more biti v današnjem času takšen sporazum dosežen. To obstoječe stanje je potrebno vzeti v poštev ^ot realno dejstvo, ki se ne more spremeniti z besedami, a še manj reševati s silo ali s pritiskom. Ponavljam, ono se lahko reši samo s spo. razumom. Potemtakem je potrebno, da imata obe vladi dovolj realističnega smisla, kaj je mogoče, a kaj ni mogoče. Nam se zdi, da to na italijanski strani ne upoštevajo v zadostni meri.
Mi imamo dovolj ^.nelosti priznati sami sebi. da v zvezi z mirovno pogodbo v takšnem položaju, ki je s tem ustvarjen, tržaškega vprašanja ni mogoče rešiti na podlagi priključitve vsega STO k Jugoslaviji.
Toda mi moramo istočasno povedati, da je popolnoma izključeno, da bi se t« vprašanje moglo rešiti na podlagi tristranske izjave, t. j. na podlagi zahteve, da se STO priključi k Italiji.
Ponavljam, kar sem pred nedavnim dejal:
Potrebno je najti tretjo rešitev.
A takšno tretjo rešitev Je mogoče doseči samo, če hočeta obe stranki dejansko sporazum, če hočeta in želita, da gredo jugoslovansko-italijanski odnosi Po poti, na kateri bo stvarno mogoče odst ramti vsaj tisto najtežje, kar Je v preteklosti zastrupljalo odnose med tema dvema državama.
Kar se tiče jugoslovanske vlade, je storila in bo storila
tudi v bodoče vse potrebne napore v tem smislu, toda žrtve, ki jih mi lahko damo zs, ta cilj imajo svoje meje, preko katerih v nobenem primeru ne moremo iti in ne bomo šli. Vse to so dejstva, katera bo vlada FLRJ prirod no morala upoštevati ob priliki določanja svojega stališča do vprašanja revizije mirovne pogodbe z Italijo.
Zdelo se mi je potrebno Povedati nekaj odkritih besed ne samo kot odgovor tovarišem poslancem, ki so mi vprašanje postavili, temveč tudi zato da bi ponovno poudaril naslednje:
V kolikor obstarja že!*a, da se tržaško vprašanje stvarno reši. potem je potrebno pristopiti k reševanju tega vprašanja brez	propagandnih
kampanj in brez postavljanja na glavo etničnega načela, toda z mnogo realizma in s stvarno željo, da do sporazuma pride.
Po govoru ministra Kardelja je bil prečitan o dl "k o proglasitvi zakona o pooblastilu ljud. skih republik za odstopanj^ 0d zveznih splošnih zakonov in, o potrd’lu ukazov in odlokov pre-zidija Ljudske skupščine FLRJ ki sc bili sprejeti med tretjim in četrtim zasedanjem. Odloki so bili soglasno sprejeti, naftar je bilo četrto zasedanie Ljudske skupščine FLRJ zaključeno.
Za zborovanje miru, ki bo prihodnji mesec v Zagrebu, so poslali v teh dneh svoja pisma o udeležbi: soproga pok, predsednika ZDA Roosevelta, L. Sinclair, Ignazio Silone in biv. ši predsednik medparlamentarne unije visconte Stensgite.
R. R.
Ta teden je »vet preoenevaa Argentina-. Oiezeia aiktatarja tvrona m dtazetMie Evive. Po-sicu* državnega udora Si diktatorski držam ni majrma stvar — je stvair. ki razgiba svet. In svet stoji in čaka poročit. P«-MicOa pa so teim, d« si ma-take(o Lahko ustvan ttsaj prihitimo sliko, kaj te pravzaprav aooaja ati »e j« zuodUo. se o tem, da gre zares za poskus državnega udarn, niso vsi pre-pricani.
Ko je dopisnik agenciji «Vni-tea P.ressii iz Buenog Airesa, kV. F. horsey, teiejoniial svoji centrali v Mew York. o prvih dogodkih. ga je urednik, iz New Yorka.' ki ji? s/prejemal vesi, vpraial:	vTorej	dfriavtjanska
vojna.?» Odgovor iz Buenos Airesa: «Ne, zdi se mi bolj kol pošteno obseči n o stamje...i> V tem trenutku je bila zveza pre. kinjina.
Ugibanj je mnogo. Vsak trdi svojo, kaj pametnega pa ni mogoče izvedeti, razen tega, aa je bil poskus upora hitro zadušen in da so njegovi organizahorji verjetno pobegnili v Urugvaj. Pravzaprav niti to ni gotovo, zakaj iz Montevidea so dames zanikaii, aa bi bit general Kaw-son, nekdanji argentinski predsednik, ki so ga prikazovali kot duševnega očeta upora, res prišel v Urugvaj, kot so trdila prva poročila.
Poročajo o topovskih strelih, o mrtvih. ranjenih in zaprtih, o pobeglih vojaških letalih. Poročajo tudi, da je bila lepa Evi. ta usilno prizadeta» zaradi po-skušeniega upora, da je doživela živčni zlom in da ji morajo delati celo — transfuzije krvi! O njenem, stanju izdajajo zdravnika poročila E vita očitno ni pozabila na svoj prejšnji igralski poklic...
Eno samo je gotovo: uduieni upor. pa naj. bo že pravi upor ali 'inscenacija, kot marsikdo trdi. bo "e bolj utrdil Peronow oblast (ali pa Evitino, ker je menda ona tista, ki v Argentini hlače nosi).
Argentina je bila pred volit-i>ami, ki bj morale biti novembra. Znana -,e afera s Peronovo žen o: Evita je hotela na vsak način poseči v. državno življenje, in ker že predsedniškega mesta ni hotela odjedati svojemu možu. je hotela posta. viti vsaj kandidaturo za podpredsednico dtržave. V Argentini je. to vzbudilo precej slabe krvi in Evita Se je morala, baje na pritisk vojaških krogov. umakniti. Jezica pa je verjetno ostala, in ostale so skrbi, kako bo z voUtvaimi. Toda pre. rokavmsja tistih, ki so trdili, da bo Peron izkoristil to priliko za od godi te v volitev, se niso iz-polnila. Peron, je potrdil, dla bodo predsedniške volitve 11. novembra (skoraj bi dejali, da se Argentincem\ vsaj kar se voli-tev tiče, godi bolje kot Tržačanom, kljub Peronu in njegovi boljši potomci...). Vsekakor
NADALJEVANJE RAZPRAVE 0 DOGODKIH PRI PORClNJU
NEUMEN IZPAD
odv. Gianninija iz Trsta
(Od našega dopisnika)
LUCCA, 29.
Obravnava, o kateri se da le malo jjovedati, se je nadaljevala danes dopoldflfc ob 9.20. V dopoldanskih urah je bilo zaslišanih 5 nadaljnih obtožencev, ki so v glavnem potrjevali svo. je izjave pred sodiščtm v Bre-sciji in odklanjali vsakršno odgovornost glede dogodikov pri Porčinju. Na ta način se bo razprava vlekla še precej dni, dickier m bo zaslišanih vseh 32
obtoženotv
Stotera vprašanja predsednika in tožilca, prav tako kot odgovori obdolžencev, gredo sicer na zapisnik, vendar dvomimo, da bodo mogli porotniki iz ponavljajoče se procedure izluščiti kaj več kot sodišče v Bresciji.
Nikakor ne smemo spregledati izpada tržaškega odvetnika Gianninija, znanega po šovinistični prenapetosti, ki sc je danes med zasliševanjem obtoženca Alfreda Caldane dodobra osmešil pr-d vso dvorano. Naj. prej je napadel obtožence, nato pa žaljivo nastopil proti odvetnikoma Persogli in Guidiju. V nenadnem navalu besa si je strgaj naočnike, jih treščil po dvorani in pri&i kričati o ((fojbah«, ne da bi to imelo kakrS-no koli zvezo s procesom. Umi. ril se je popolnoma, čim je u-gotovil, v kako mučen položaj ga j« spravila pred dvorano njegova nerazsodnost.
Razprava je bila neke i pr*d 13. uro prekinjena in se •» tis. daljevala zopet v torek ob 9. uri.	M.	L.
M De Gasperi ne misli
da bi ZDA hotele vsiliti italijansko rešitev o Trstu
NEW YORK, 29. - Italijanski ministrski predsednik je pred svojem odhodom iz New Yorka podal dopisniku Anse nekatere izjave v zvezi s svojimi razgovori v Washingtonu. Dejal je, da niso mogli priti do zaključnih številk, kar se tiče vojaške pomoči v napravah materialu. strojih in orodju, z
Glede posojila pri Mednarodni banki je De Gasperi dejal. da b0 posojilo za razvoj industrije v Južni Italiji dano v desetih letnih obrokih in prvi obrok bo znašal 10 milijonov dolarjev. V razgovoru z ravnateljem Mednarodne banke pa so sklenili, da se bo zanimanje banke raztegnilo na druge kategorije italijanskih potreb: na srednjo in majhno industrijo, na električna podjetja in r/a metanovode. Konkretni razgovori za prvo kategorijo so se že začeli in se bodo nadaljevali v Italiji. Gre za ustanovitev organizma itali.ian. skih bank. kateremu bo dala Mednarodna banka na razpolago for.de za podpiranje male industrije.
Nato se je De Gasperi pohvalil. da je v Washingtonu glede
revizije mirovne pogodbe in Trsta govoril «zelo energično it jasno#. Glede mirovne pogodbe je dejal, da se lahko reče, da je vprašanje bistveno rešeno, čeprav je potreben še poseben postopek.
»Poiitičpo in moralno smo na konju», je dodal De Gasperi. «Glede Trsta smo dobili, kar smo mogli in kar smo upali, da lahko doseženo. Nihče ni mislil na možnost, da bi jz Wa-shingtona hoteli al; mogli vsiliti naši nasprotni stranki rešitev*. Na koncu je še dodal, da je gotov, da ne bo prenehalo zanimanje ZDA, dokler ne bo to vprašanje rešeno.
Koalicijska vlada
Plastiras - Venizelos ?
ATENE. 29, — Grški kralj je poslal maršalu Papagosu pismo, v katerem ga vabi, naj sodeluje v koalicijski vladi. Pa-pagos pa je dokočno zavrnil mežnost sodelovanja z ostalimi strankami.
Medtem Pa javljajo, da j* kraii danes zjutraj odobril sestavo koalicijske vlade med liberalci in Plastirasovo stranko, v kateri bi bil Plastiras ministrski predsednik. Venizelos pe ministrski podpredsednik.
Pa ho priliko izkoristil, da bo ostreije pritisnil na tisto bort opozicije. ki v Argentini Se !flh-ko ctiha.
pravzaprav »e ne spodobi, da
s pol resne, ppl neresne stvari, Kat je Argentina s Peronom, Evito in državnimi udari, preskočimo na. tako resno zadevo kot ie italijanska zunanja po. litika. Toda ta politika nas zori-nje čase prav posebno zanima — točneje, ta politika se zadnje čase prav posebno zanima za nosi
De Gasperi je torej odpotoval iz New Yorka; juiri. v ne* del jo, na Gospodov dan, kot se za dobrega kristjana spodobi, bo spet doma, v Rimu. Sprejem bo najbrž slavnosten, z vsem, kar je za take prilike običajno. Toda takoj po slavnostnem sprejemu se začenja za De Ga. sperija drugi del trde resničnosti (prvega je očitno okusil V Washingtomu):	odgovor	pred
parlamentom, kjer. kot se zdi, ne le opozicija, temveč tudi dokaj široki vladni krogi menijo, da je iz Amerike prinesel premalo, ali nič, kakor pač kdo vzame.
Zlasti kominformisti brusijo bridke meče in se pripravljajo na napad na vlado na čisto nacionalistični fronti, v skupnem batskem objemu s fašisti in sploh takimi, ki svojo šovinistično prenapetpst razkazujejo na glas. S tem hočemo povedati, da je v Italiji še mars.kio, ki se prišteva k drugim političnim skupinam, in ki je samo v besedah (takih za, javnost) bolj zmeren.
Res, zdi se, kot da v Italiji nimajo drugih problemov kot Trst (tisti, ki je kronično pasiven, kot dokazujejo, in bo torej lahko še kakšno milijardo primaknil k tistim 370 sedanjega primanjkljaja v državnem proračunu) in jim je, recimo, skrb, kako napolniti zevajočo državno blagajno, ali kaj narediti z avtma milijonoma brezposelnih, nekaj čisto postranskega.
Zdi se, seveda. De Uasp-tri mora biti realist in ve. da ni tako. Zato je v Ameriko vzel s tisto polovico vlade, ki ga 'je spremljala, tudi finančnega ministra Pello, ki je, kot poročajo, Amerikatncovi prav natanko razložil, kakšne skrbi tarejo Italijo. Te skrbi niso majhne — pa tudi tako velike ne. če ver. jamemo tistemu italijanskemu, listu, ki je zapisal, da Dt Gasperi ne spada med one evropske državnike, ki da so jih on-kra; oceana že siti in ki hodijo tja samo jokat in beračit... Na misel nam prihaja tista karikatura, ki jo j£ pred leti, po zadnjih parlam e n ran ih volitvah i) Italiji, objavil neki francoski čaisopis. Bila j’e poslanica De Gasperffa Amerikancem: Ce ne volite za Trumama, vam ne pošljemo makaronovi (Sporni, njamo se. da so tiste dmi pred 18. aprilom 1U48 začete imeti ameriške ladji, ki so vozile žito v Italijo, nekam zelo čudne za-mudi...).
Kar pa drži. je to. da bo D* Gasperi moral pojesti mineštro, ki jo je sam pomagal skuhati. Ce se namreč, zdi, da Italija res nima dirugih sJcrbt po glavi kot Trst, je temu v dobršni me. ri kriva sama italijanska vlada, ki že od konca junija sem prav vneto pomaga pri kampanji okoli Trsta in ki je tudi pomagala ustvarjati sila optimistično ozračje okoli De Gaspe-rijevega romanja v Ameriko. Vsaka taka stvar je pač dvorezno orožje.
***
Te dni so odkrili, da gre 38.
vzporednik tudi skozi J ram; prereže tisti skrajno severni kos dežele, ki meji na Rusijo.
Saj je ubogi vzporednik mor. da brez vsake krivde, toda tudi v Perziji se položaj kaj resno zaostruje, Mosadegh vlada kar na svojo roko, brez parlamenta, ki se dli ne zbere v zadostnem številu, ali na pa nihče nič ne vpraša. Položaj pa postaja vse bolj napet; vojaška zasedba Abadana je zadnji (do danes) korak v tej smeri. Zdi se, da tudi ameriško posredovanje ne zaleže dosti. Sovjetski veleposlanik Sadčikov pa je odpotoval v Moskvo na poročanje. Po iransko-sovjetski pogodbi ima ZSSR pravico, da pošlje sVje čete v Perzijo, če se tam pojavijo kake druge tuje čete. Asociacija z 38. vzporednikom torej le ni kar tako iz zraka vzeta.
Angleži so medtem predložili iransko vprašanje Varnostnemu svetu.
SLOVENCI!
DANES TSI V &TAX1>REŽ
na
LJUDSKI TABOR
KI BO OB 15.30 NA VRTU ZADRU2NE GOSTILNE s sledečim sporedom:
I. Nastop moških, ženskih, mešanih in združenih pevskih zborov Iz Podgore, Peči, Standreža), Steverjana, Dola, Vrha in Pevme.
Zapeli bodo:
1. J. Laharnar: «Mi vstajamo« l Moški zbor V. Vodopivec: »Vojaki na poti« > Peč, Dol, Vrh
2. G. Ipavec: »Slovenec sem# 1 Moški zbor A. Svab: (tVlnska«	}	& Steverjana
3. Z. Prelovec: »Pozdrav«	1
A. Lajovic: »Pojte ptice« Mešani, moški in O. Dev: ((Travniki so zeleni* f ženski zbor iz Pod-
F. Venturini: »Znamenje*
E. Adamič: «Jurjevanje»
4. G. Ipavec: «Pianinska roža* j
gore
Moški zbor iz Standreža i Mešani zbor
V. / Vodopivec: »Bolečina*
5. A. Medved: »Zvezda mila*	,	„,u»,n
A. Medved: »Nazaj v planinski raj*1 Peč-Vrh 6- C. Pregelj: »Dekle moje, prinesi mi vode* i Moški zbor F. Gerbic: »Pastirček*	i	i* Pevme
7. J. Aljaž: »Na dan* | Moški zbor Peč, Vrh, Dol II. Med koncertom nastop folklornih skupin t plesnimi točkami.
III. Po koncertu prosta zabava in ples na prostem.
Ce bo slabo vreme, bo ljudski tabor prihodnjo nedeljo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Nedielja 30, lieptembra
David, Branimir Sonce vzioe ob 6.00 uri, zatone od 17.49. Dolžina dneva 11-49. Wn* vzide ob 5.10, zatone ob U-Zi, Jutri, ponedeljek 1. oktobra Remigij, Semislava
..Balkanske" metode
in »rimska civilizacija"
Zločinski atentat na sedež ZVU je naletel med vsem tržaškim prebivalstvom na ogorčenje in odločno obsodbo. Zato se je zganil tudi, župan in poslal generalu Whitelawu, glavnemu ravnatelju za civilne zadeve ZVU, brzojavko, v kateri tudi on obsoja ta novi zločin.
Ob tem ne bi imeli nič pripomniti, če bi bil župan že kdaj obsodil podobne atentate, ki so se razlikovali od sedanjega le Po tem, da je tritol, uporabljen za bombo ali peklenski stroj tehtal nekaj več■ Seveda, takrat so bile bombe namenjene osovraženim «titinom», za katere se ne splača izražati o-gorčenja.
Značilno ob tem atentatu je tudi pisanje tržaškega tiska. eUltime Notizie« so zapisale, da atentatorji ne morejo biti Tržačani, ker so civilizirani ljudje. Temu prav radi pritrdimo da ti zločinci niso Tržačani, le z razliko, da mi besedo Tržačan drugače pojmujemo, kakor šovinisti pri tem listu.
vMessaggero Venetov pa je prvi dan objavil samo suhoparno policijsko poročilo o tem dogodku ter ni dodal niti besedice obsodbe. Sele včeraj se je zganil in napisa/ nekaj strupenih in ogabnih besed, ki motajo žaliti vse demokrate in antifašiste in ki kažejo, da so pri tem listu ostali zagrizeni fašisti, kakor so vedno bili. List pravi, da so taki napadi balkanska navada, kakor so bili napadi od septembra 1943 do maja 1945.
To strupeno pisanje je za fa-šiste, ki se še sedaj ne morejo sprijazniti s svojim porazom, pač razumljivo. Ti hlapci nemškega nacizma mečejo slavna dejanja osvobodilne borbe in zločinske atentate v mirni dobi v en koš. Naša pravična borba na življenje in smrt proti okupatorju, ki se je posluževal vseh sredstev, da na$ uniči, je seveda «bulkanska»; oni. Kitali-jam« in eTržačani« pa so nedolžne ovčice.
Seveda, morilka Pasquinelli-jPva, ki je ob podpisu mirovne pogodbe 10. februarja 1947 umorila angleškega generala, in katero je ravno eMessaggero« hotel s svojim pisanjem prikazati kot mučenico, je bila uBalkan-ka». «Balka.nci» so bili morilci male Vrabčeve, morilci Hlače, metalci bomb na partizanske sprevode, na povorke 1. maja itd..
S primerjanjem odločne bor. be proti Nemcem z zločinskimi atentati so se ti fašisti popolnoma razgalili. Zanje je pač partizanska borba zločinska, ker so tedaj služili Nemcem, ker je njihov glavni urednik sedel za časa fašistične okupacije na tiskovnem uradu v Ljubljani ter se je pred partizani tresel. Toda mi smo na to borbo in nd atentate proti, leglom nemške zveri ponosni, ker so ti atentati pomagali rušiti nasilje in zločin. Vsi napadi, ki so jih napravili ttkvltumi italianissimi« v mirnem času, ko se vsi (žal z velikimi omejitvami) lahko borimo z besedo, ko uživamo vsaj delno demokracijo, pa so podel zločin, ki ga ne moreta opravi-
'Z MNOŽIČNEGA SESTANKA O F ZA CENTER MESTO
Zlili nal upošteva zahteve Slovencev!
Nova letalska družba „TAC
j bi lahko že v kratkem začela poslovati
// SLAVA PADLEMU BORCU I
Tov. Rajko Justin
Protestna resolucija proti odgoditvi upravnih volitev - Poziv slovenskim staršem za vpisovanje otrok v slovenske šole
V četrtek zvečer je imel sektor Osvobodilne fronte centra mesta množični sestanek ki se ga je udeležilo lepo število članov. O političnem položaju •je poročal tov. Franc Stoka, ki je obravnaval aktualna vpraša, nja, posebno v zvezi z odgode-nimi upravnimi volitvami in tržaškim vprašanjem, ki ponovno razburja italijanske šoviniste in imperialiste. Osvetlil je tudi stališče, ki ga zavzemajo jugoslovanski predstavniki za rešitev tržaškega vprašanja.
V debati, ki se je razvila po govoru tov. Stoke, je tov. dr. Dekleva razčlenil položaj in odločno zavračal nepravilna tolmačenja in neutemeljeno zbeganost ljudi, ki nasedajo sovražni propagandi. Poudaril je, da se je visoko dvignil odstotek tržaškega prebivalstva, ki
v novi sezoni
Prvi koncert nove sezone Glasbene Matice v Trstu bo v soboto 6. oktobra v Avditoriju. Komorni zbor pod vodstvom tov. Ubalda Vrabca bo izvajal slovenske umetne pesmi starejših in novejših skladateljev.
se vedno odločneje bori za STO in odklanja priključitev k Italiji.
Po diskusiji o referatu so prišli na vrsto še drugi važni problemi. Med najvažnejšimi je prav gotovo slovensko šolstvo. Vsi prisotni so obsodili potujčevalno delo italijanskih strank, ki jim je slovensko šolstvo v Trstu trn v peti.
Pred zaključkom sestanka so člani OF z velikim odobravanjem sprejeli protestno resolucijo zaradi odgoditve upravnih volitev ter poziv slovenskim staršem za vpisovanje otrok v slovenske šole.
Lepo uspel sestanek se je zaključil po obravnavi važnih organizacijskih zadev. Navzoči so izrazili željo, da se čimprej zopet snidejo.
Resolucija
Člani OF sektorja center me-sta 11. okraja, zbrani na Sestan-
čiti ne nacionalna nestrpnost ne fantizem. Take zločine pa so opravičevali ves čas po vojni ljudje okoh KMessaggeras; drugi, manj iskreni, ki pošiljajo sedaj brzojavke, pa so imenovali te zločine «azioni di ragaz-zi spcnsierati« ali kvečjemu «incoscienti». Seveda, samo zato ker so takrat bombe padale na osovražene Ks’daves.
ku dne 28. septembra t. so med drugim tudi razpravljali o odgoditvi volitev ter izjavili, dia ostro obsojajo tako enostransko dejanje tukajšnjih oblasti, ki so s tem. podprle zahtevo tistih sil na našem ozemlju, ki niso za obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja in ki javno izražajo njihove iredientistične težnje.
Pri tem sklepu ZVU sploh ni vzela v poštev mnenja slovenskega prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja, niti zahteve italijanskih demokratičnih strank, ampak je odkrito favorizirala šovinistične grupacije, ki so Se bale teh volitev, v kolikor se niso čutile dovolj močni-.
Zato pozivamo ZVU, da upošteva tudi naše zahteve ter da odredi, naj se volitve čimprej vršijo.
Trst, 28. septembra 1951.
Poziv slovenskim staršem
Clami Osvobodilne fronte sektorja center — mesto zbrani na množičnem sestanku, ostro obsojamo podtalno potujčevalno delo italijanskih šovinističnih elementov na škodo slovenske šole. Posebno obsojamo vse slovenske	starše,	ki nasedajo
tej propagandi in vpisujejo svoje otroke v italijansko šolo. S tem. da dopuščajo raznarodovanje lasitnih otrok, ustrezajo italijanskim šovinističnim stran, kam. ki hočejo iztrebiti slovenski živelj na tem ozemlju.
Slovenski starši, ki se ne zavedajo svoje narodne dolžnosti in odgovornosti do svojih otrok, postanejo narodni izdajalci. Zato vpišimo slovenske otroke v slovenske šole!
V našem listu smo že obširno poročali o ustanovitvi nove letalske družbe «TAC», ki naj bi v kratkem začela z rednim letalskim prometom.
To novo pobudo je sprejel tržaški šovinistični tisk zelo negativno in ga je začela predvsem skrbeti škoda, ki bi jo družba lahko prizadejala italijanskim «Ali Flotte Riunite», oziroma v njih včlanjeni družbi SISA, ki ima v rokah več zvez z goriškega letališča. Kot ugotavlja včerajšnji bilten «A-STRA» je SISA že poskušala vzpostaviti nekatere proge pro. ti Dunaju in Atenam. Agencija pravi, da z negativnimi rezultati.
«ASTRA» se je obrnila na vodstvo TAC in vprašala za nekatera važna pojasnila.
Podpredsednik družbe comm. Buicchi je izjavil da nima družba nikakršnih političnih ciljev, kar je v opreki z pisanjem nekaterih listov.
V nadaljevanju intervjuja je odgovarjal generalni direktor kapetan Ignat Zgardelj, ki je poudaril, da letališče v Ronkih tehnično popolnoma ustreza družbinim namenom, vsaj v začetku njenega delovanja. Med
Tragična usoda mladega mizarja
Bil je zaposlen šele dva dni po dolgi brezposelnosti in se je smrtno ponesrečil na delu
Komaj dva dni, po dolgi dobi brezposelnosti, je bil 19-letni Viktor Martinuzzi doma iz Sv. Križa zaposlen kot mizarski pomočnifc v neki delavnici v prvem nadstropju stavbe št. 4 v UL S. Sergio. Fant je bil pri tem delu začetnik in nespreten. vendar se je spravil z veliko vnemo na delo. Včeraj popoldne mu je- gospodar izročil nekaj desk z nalogo, naj jih ogladi s steklenim papirjem. Ker je Martinuzzi hotel izvršiti delo čimprej in ker je bil sam v delavnici, se je spravil k e-lektrični žagi. Snel je veliko krožno žago in na njeno mesto postavil precej veliko leseno kolo v premeru 40 <ar. in razmerama debelo. Na tega je prilepil steklen papir in pognal motor. Nespreten kot je bil, ni poznal razmerja obratov oziroma hitrosti ter namesto, da bi spravil motor v razmerju 1000 obratov na sekundo, ga je pognal s tako silo, da je dosegel maksimalno hitrost 5000 obratov. To je bilo seveda preveč. Motor se je v trenutku ustavil s tako silo, da je leseno kolo, čeprav iz trdega lesa. popolnoma razneslo in en del je fantu, sklonjenemu nad žago, priletel prav na obraz. Udarec je bil tako močan, da je fantu preklalo glavo od čela. mimo nosa. ki je ostal cel, pa do brade ter ga na mestu usmrtilo. Fant je bil že dolgo časa mrtev, ko je stopil v delavnico neki fant iz bližnje mehanične delavnice, ki je želel nekaj žagovine. Ta se je prestrašil groznega prizora, saj je MarMftuzzi ležal ves krvav na tleh, medtem ko so bile
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
SEJA GLAVNEGA ODBORA P0DZVEZE StiPZ
Priprave za teden slovenske kulture
Te dni so člani glavnega odbora Podzveze SHPZ v Kopru na dolgi seji razpravljali, kako bi dostojno proslavili tudi na Koprskem 400-letMico slovenske kmjigei. Predsednik Podzve-ze tovariš Vilhar ie po krajšem pregledu dogodkov v svetu in na STO podčrtal da smo čez poletje pogrešali kake večje prireditve, ki bi bila dala možnost, da bi se b-li ljudje zbrali iz vseh bližnjih in daljnih vasi. Omeni) je nekdanja romanja. ki so bila ljudjem potrebna. da so se na njih pogovorili o gospodar kih in drugih vprašanjih. Pr; tem je omenil; Cim b tje poznamo preteklost tem bilje iahko delamo v bodočnosti.
Za Koper sam je velike važnosti, da bo v kratkem odprta Studijska knjižnica, ki bo imela okoli 35.000 knjig.
Tajnik Podzvt-ze je nato na kratko poročal 0 pripravah posameznih prosvetnih društev za manifestacijo slovenske kulture. ki bo v oktobru. Ker smo d0 sedaj skoraj vsako leto praznovali teden slovenske kulture, ga bomo letos zaradi velikega zaodov'nskega dogodka 400-letniee slovenske knjige praznovali pod naslovom; 400-letniea slovenske knjige. Mišljeno je tudi, da bodo vse kulturne manifestacije v času od 4. do 11. novembra kot nekak uvod za prvi festival slovenske kulture na Koprskem, ki naj bi bil prihodnje leto v aprilu alt prvi teden maja.
Začetek Proslav 400-letnice slovenske knjige bo v Dekanih, kjer le bilo zadnje desetletje prejšnjega stoletja ustanovljeno prvo bre'no in izobraževalno društvo. Tu poznalo tudi starodavni n:,rodni ples «Brčko opa-'ilo», ki bo na ta dan prišel do posebne*« Izrazi Pr'>v tako bo zg otvoritev 40f)-letnice slovenske knjige v D“kanih več nastopov pevskih zborov z godbami.
Med tednom bbRo Po vaseh prnsvetna društva prirejala naslone drarmk1)-' dmž'h in pevskih zborov. V Kopru in drugih večj;h vaseh bo raftava slovenske kniiee V K'—ru b-> razstava ood gasiorn: od Trubarja do Kaillba-odprla v Sohofo zve. čer dne 3 novembra. Združena
s temi razstavami bodo predavanja o slovenski knjigi, književnosti, p Trubarjevem dopri. nosu za razvoj slovenske knjige itd. Ljudsko gledališče pripravlja Cankarjev večer, slovenska gimnazija v Kopru bo uprizorila ponovitev igre «Matura» v Izoli. Šmarjah in še drugih krajih, kjer imajo primerne dvorane. Predvideno je tudi gostovanje SNG iz Trsta z »Desetnico«.
2e v oktobru bodo pevski zbori: mešani, moški ženski in pionirski imeli tekmovanje v eni izmed večjih vasi okraja.
Za zaključek proslav 400-let-nice slovenske knjige bo v Kopru v Ljudskem gledališču skupen nastop pevskih zborov, slavnostni govor b0 predvidoma imel tov. France Bevk. podpredsednik prezidija Ljudske skupščine Slovenije in znan slovenski književnik.
V tednu teh proslav se bomo spominjali tudi praznika agrarne reforme, osme obletnice velike nacifašitične ofenzive v Istri, obletnice oktobrske revolucije itd.
Pobuda za ved in boljše
Odkar so stopili v veljavo odloki o novem plačilnem sistemu, izdelajo delavci ladjedelnice v Piranu eno barko v 230 urah. Prej so porabili za izdelavo ene barke 450 delovnih ur. Mnogo bolj prihaja do izraza iznajdljivost delavcev in vsega kolektiva. Tako uporabljajo sedaj ves les, ki ostane °d izdelave ladij, za izdelovanje kuhinjskih oprem. Trske in ža-govino pa vozijo v Trst pekom. Devize, ki jih dobijo, uporabljajo za nakup okrasnih delov za kuhinjske opreme.
Dober ribji lov
Zadnji mrak je prinesel našim ribičem dober lov. V noči od sobote na nedeljo so ribiči nalovili v bližini Novega giada 6 vagonov rib. Posadka ribiške ladje «Lavra» iz Kopra je ujela v tej noči 6500 kg rib. Ribiči predvidevajo, da bo odslej lov boljši, kot je bil v poletni sezoni
Za nadaljnji razvoj in izboljšanje ribištva dokončujejo v
f(iranskih ladjedelnicah dve ve-iki ribiški ladlji za globinski lov. Prvo ladjo bodo predali ribiškemu podjetju «Sardela« v Umagu že v oktobru, drugo pa v decembru. Oprema teh ladij bo najbolj moderna in bosta vozili s hitrostjo 9 milj na uro. * * *
Trgovska podljetja Istrskega okrožja bodo nabavila v Avstriji predmete široke potrošnje. V prvi vrsti bo nabavljen električni material, porcelan in jedilni pribori.
Kratke gospodarske vesti
Prevozno avtopodjetje «A-dria» bo jutri v ponedeljek odprlo v Kopru svojo trgovino, v kateri bo naprodaj tehnični material ter nadomestni deli za avtomobile, motocikle in dvokolesa. Trgovina bo razpolagala tudi z rezervnimi deli za poljedelske in industrijske stroje ter gumani in avtoolašči. Za meha. nične delavnice bo trgovina nabavljala ves pot ebni material po naročilu.
Prav tako namerava avtopodjetje «Adria» nabaviti za svojo trgovino tudi motoma kolesa in dvokolesa.
* » *
Da bi zagotovilo prebivalcem Istrskega okrožja dovolj kuriva za zimo. je podjetje «Omnia» v Kopru sklenilo z raznimi jugoslovanskimi tvrdkami pogodbe za dobavo premoga in bukovih drv. V naše okrožje bg prišlo dovoljna količina trboveljskega premoga.
* * *
Kdo ne bi si želel imeti lepe hišice na prijetnem kraju izven Kopra 0b stanovanjski krizi, ki je še občutena ne sa.mo pri nas, temveč še bolj v Trstu in še kje drugje. Gradbeno podjetje »Edilit« iz Izole si je zadalo nalogo, postaviti montažno stano. vanjsko hišo. Tn hišo ho postavilo v Semedeli in bo imela 11 stanovanj in 7 samskih sob. Predvideno bo dograjena že do konca novembra.
V kratkem bo isto podjetje začelo montirati še štiri manjše stanovanjske hi'e.
* * *
Zadružna trgovska agencija v Konru s= je včeraj preimenovala v Trgovsko podjetje za izvoz in uvoz »Avreria« — Koper. Podietie se bo bsvita z na bavo ip Prodajo vseh kmetijskih potreb* *:n doma jo v inozemstvu t»r s prodajo kmetijskih pridelkov.
tudi stene polne krvi in d-, lov možganov. Takoj je obvestil policijo in Rdeči križ. Martinuzzi-ja so pustili na mestu, dokler ni prišla komisija, ki je po pregledu dala dovoljenje, da se truiplo odlpelje.
Telefonski drog podrl delavca
Okoli 10.30 so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico 48-let-nega Giacoma Marsona iz Ul. Boccaccio 2. Moža so takoj sprejeli na II. kirurškem oddelku zaradi težkih poškodb, ki jih je dobil pri nezgodi med delom. Po pripovedovanju njegovega delovnega tovariša 27-letnega Carla Stangaferra, ki ga je spremil v bolnico, je Marsona podrl na tla velik telefonski drog. katerega sta imela naslonjenega na tovorniku in je v trenutku, ko sta ga hotela spraviti na tla. zdrsnil. Marsona je stisnil ob tla<, pri čemer ga je ranilo na čelu in mu zlomilo 4 prste desn« ’">ke Ker so nastopili znaiki pr-' "sa mož. ganov, ima mož ve *>. io tudi počeno ldbanjo. Zdravniki vsekakor upajo, rta Se bo rešil v 40 dheh.
Karambol motociklista i avtom
Prav na vogalu Ul. Ruggero Manna z Ul. Rittmayer sta včeraj zjutraj trčila motor, katerega je vozil 45-lelni Giovan-ni Vigini iz. Ul. Udine 39. in nek avto. za katerega volanom je sedel nek pripadnik ameriške vojske, katerega ime je zapisala ameriška vojaška policija, ki je prišla na mesto nesreče. Medtem ko je ostal vojak nepoškodovan, sc je Vigini zatekel po pomoč v bolnico, vendar so mu samo izprali prasko na desni nogi, nakar je odšel domov, kjer pa bo moral vseeno počivati kakih 8 dni.
Zanikrnost ali kaj?
«Giomale di Trieste» piše 26. septembra o osnovni šoli «Fa-bio Filzi« pri Sv. Ivanu, ki je še vedno, čeprav je šolsko leto začelo že 24. sept., zasedena s številnimi družinami, ki so brez stanovanj. Se celo za italijanske otroke, ki imajo v bližini drugo šolo «Attilio Grego« ha Lonjerski cesti so zaradi neurejene svetoivanske šole nastale težave, ker je šola »Attilio Grego« že močno zasedena I in so že v lanskem letu Imeli otroci okrnjen pouk. Ce že italijanski starši s skrbjo gledajo na te nezdrave šolske razmere, ko vendar imajo možnost pošiljati svoje otroke v drugo bližnjo ;olo. kaj bodo rekli ne to slovenski starši, ki bi morali otroke pošiljati na Kati-naro ali v središče mesta v šolo pri Sv. Frančišku.
Sicer pa je tega pozivanja in moledovanja na šolske oblasti že dovolj. Naravnost sramotno je, da šolska uprava še do sedaj ni izvršila svoje dolžnosti in izpraznila svetoivanske šole. Gospodje, ki odločate v šolskih zadevah na našem ozemlju, pokažite svojo kulturnost, kolikor jo še imate in čimprej uredite šolo »Fabio Filzi«, da bodo slovenski in italijanski otroci začeli s poukom! Res, da je že prepozno za reden začetek, vendar bi se s hitro ureditvijo vendarle dalo še marsikaj poprac viti. Po vsem svetu je divjala vojna, povsod so bile šole porušene ali pa so jih uporabljali v druge namene, toda le redko kje vidiš danes — po 6 letih, da šola ne služi svojemu namenu. Samo v Trstu je še tako, ker imajo pač naši oblastniki polna usta kulture, dejanja Pa kažejo njihovo čisto drugačno plat.
Vrnil se je z dela in se obesil
Kakor vsak delavnik, se je 47-letni Vittorio Venier iz Ul. Navali 44, tudi včeraj zjutraj okoli 7. ure odpravil na delo v Tržaško konopljarno, kjer je bil zaposlen, vendar je okoli 10. ure v strahu za ženo, ki bi morala oditi na nek kontrolni zdravniški pregleda zapustil delo in se vrnil domov. Mož, ki je bil zelo živčen, ni našel nikogar doma. po dolgem čakanju je vzel košček papirja in napisal ženi o svojem koraku. Poiskal si je vrv, stopil v stranišče. vzel stol in stoječ na njem zavezal vrv k vodovodni cevi, postavljeni na stropu tik za vratmi. Ko si je vrv zavezal okoli vratu, je z nogami odrinil stol od sebe in obvisel. Njegova žena 46-letna Argia se je okoli 13-45 vrnila domov in čim je stopila v kuhinjo, je zapazila moževo sporočilo. Takoj je poklicala sosede na pomoč, vendar je bil vsak njen trud zaman, kajti njen mož je bil, po poročilu zdravnika, mrtev že, kakih 30 ali 40 minut. Po končanem delu komisije, sp truplo odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice.
drugim je tudi dejal, da so že j v teku pogajanja z družbo, ki' ima v rokah omenjeno letališče in da je že odšla v Rim prošnja za začasno uporabo letališča v Ronkah in j0 rimsko kompetentno ministrstvo že proučuje.
Kar se pa tiče ureditve zadev z ZVU je izjavil generalni direktor, jih vojaška uprava še vedn0 proučuje, kar je razum ljivo zaradj zelo zapletenih vprašanj. Obenem je podal direktor zelo zanimivo izjavo in to, da bodo lahko že v prihodnjih dneh pričeli z rednim prometom na progah Trst-Zagreb-Beograd in Trst-Atene. Dosežen
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
je ie načelni pristanek z zainteresiranima državama. Na vprašanje, kdo b0 podpisal o-menjene sporazume, je Zgardelj odgovoril, da spada družba pod suverenost ZVU.
Med razgovorom so tudi načeli problem nacionalnosti to je zastave, ki jo bodo družbina letala nosila. Gospod Zgardelj je mnenja, da prav lahko ustanovimo v Trstu tud; avionski register po vzgledu ladijskega, ki že obstoji pri luškem povelj-stvu. Prav tako je podal direktor zelo pomembno izjavo, da v nobeni obliki ne sodelujejo pri družbi ne s kapitalom m ti drugače, države preko katerih bodo letala družbina letala v prvi vrsti. Odločno je izjavil, da nista soudeleženi niti Jugoslavija niti Grčija.
Izšla je 9. številka ..Razgledov"
Trubarjeva slovenska izpo-ved■ Ivan Regent: Tržaški ljudski oder. Boris Pahor: Prevratna jesen. Vladimir Kralj: Ljubljanska drama v letu 1950-51. Ludovika Kalan: Pesem burje. Tone Batagelj: Le eno še okno na vasi gori. Andrej Budal: Grobnica v Idriji. Marija Rus: Večer nad morjem. Dušan Mevlja: Trg. Dr. Dragotin Škrinjar: Zakaj diskriminacija. Rade Pregare: Moskovski Hudožestvem teater.
Dobe se v vseh slovenskih knjigarnah.
Tov. Rajko se je rodil 30. julija 1925 v Trstu. 8. avgusta 1943 je š?l n partizane, kjer so ga vključili v Gubčevo brigado. Padel je 25. septembra 1944 na Preski.
Siriva njegovemu spominu!
Poziv prebivalstvu
naj sodeluje pri preiskavi za odkritje zločinskih atentatorjev
Major ameriške vojske C. J. Brandt, šef tiskovnega urada policije, je poslal vsem listom spomenico v kateri ugotovija. da je vse pošteno prebivalstvo ogorčeno nad kriminalnim a-tentatom 27. t. m. 'na sedež ZVU. Kakor pravi dalje v pismu je gotov, da si vsi želijo, da bi krivci prišli pravici v roke.
Od trenutka, ko je eksplodirala bomba, je policija uvedla najstrožjo preiskavo, da bi ugotovila krivce tega zločina. Precejšen napredek je bil izvršen, vendar je za sedaj nemogoče obvestiti javnost, kajti vsaka ■prehitra objava bi lahko resno škodila preiskavi. Cim bo to mogoče, bo izdano popolno poročilo.	,
Preiskava pa je na dobri poti. Tisk kakor tudi prebivalci lahko ogromno pomagajo oblastem, da izvršijo do konca svojo nalogo in tako prepredejo za bodočnost ponavljanje tekih zločinov. Kdorkoli je zvečer 27. t. m. opazil pred sedežem ZVU ali v neposredni bližini kaj nenavadnega, je naprošen, da to takoj Javi policiji na Trgu Dalma-zia ali kjerkoli drugje. Posebno važen M bil opis oseb, ki so se mudile v okolici ali pa, ki so ob eksploziji bežale.
Novi umik Sludijske kopico
Studijska knjižnica je odprta dnevno od 8. do 13. ter od 14. do 20. ure.
Vpisovanje v osnovne šole v Trstu
Vpisovanje, ki se je začelo 24. septembra, bo trajalo do 5. oktobra. Šolska maša bo 6. oktobra.
Pouk se bo začel 8. oktobra Lanski in novi učenci se vpisujejo na teh - le šolah: na osnovni šoli v Ulici sv. Frančiška štev. 42: na osnovni šoli v Ulici Donadoni štev. 28 v pritličju, levo; na osnovni šoli v Ulici Scuola Nuo-va štev. 12 v I. nadstropju.
OF
Okrajni odbor OF za Nabrežino priredi dne 20. jn 21. okto. bra enodnevni in dvodnevni izlet v Komen. Vpisovanje je na sedežu OF in traja do 5. oktobra. Izletniki se bodo lahko posluževali avtobusov ali pa lastnih prevoznih sredstev, avtov in motorjev.
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati Usta.
UPRAVA
Izleti PDT
Planinsko društvo Trst priredi 14. oktobra izlet v Opatijo, na Učko in v Crikvenico. Vpisovanje v Ul. Machiavelli od 15. do 17. ure. Odhod bo morebiti v soboto zvečer 13. oktobra.
Važno za pionirje izletnike v Škocijansko jamo
Pionirska organizacija III. okraja sporoča vsem otrokom, ki so se prijavili za izlet v Skocijan-sko jamo, naj bodo v torek 2. oktobra 1951. ob 4.30 uri zjutraj na glavnem kolodvoru. Krstne liste in denar naj prinesejo danes dopoldne tovarišici Cvetki v Uli. co Molino a vento 152. Tudi vodičem priporočamo točnost.
Na svidenje v torek ob 4.30 uri zjutraj na glavnem kolodvoru.
P. D. MIvan Cankar"
Zaradj tehničnih razlogov najavljeni društveni izlet skozi Razdrto v Vipavo ter v Ajdovščino s povratkom skozi Rihemberk ne bo dne 7. temveč 14. oktobra.
Zaradi tega se tudi rok za vpisovanje podaljša do četrtka 4. oktobra, vsak dan od 19. do 21. ure v prostorih gostilne »Alla speran-za» pri Cirilu v Ul. sv. Marka 21.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De CoUe, Ul. p. Revoltella 42; De-pangher, Ul. sv. Justa 1; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni.
Nova redna proga med Trstom in Grčijo
Pirejska navigacijska družba «SaMs and Co.» je odprla novo redno pomorsko progo medi Trstom in grškimi pristanišči. Nova proga bo zadevala skrajni mesti v rednih petdnevnih odhodih. Na linijo so namenili motorne ladje; «Ageos Nico-laos«, «PIotarchis Blessas«, «Kozanii» in «Eugenia». Te ladje imajo 500-600 registrskih ton.
Izžrebane loterijske številke
BARI	73	70	89	7	18
CAGLIARI	8	15	83	11	16
FIRENZE	81	20	11	39	82
GENOVA	19	56	29	55	13
MILANO	81	25	27	19	55
NAPOLI	47	45	34	14	24
PALERMO	54	15	87	17	43
ROMA	30	23	63	7	52
TORINO	62	32	40	61	70
VENEZIA	29	71	15	53	12
,Mogomi ptiitan” darnb o l/lcifoo&mi
t
Prizor iz igre «Mogočni prstan« Frana Milčinskega, s katero bo danes ob 16 uri gostovala v Nabrežini barkovljanska pionirska igralska dnižina. Pionirji in mladina, ne zamudite, doživeli boste lep popoldan! Predstava bo v kinodvorani.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. septembra 1951 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 17.
Cerkvene poroke: mehanik Cesa. re Godina in gospodinja Solidea Divo, inštalater Albino Savi in gospodinja Biancamaria Metlika, pom. kapitan Giuseppe Vidulich in gospodinja Caterina Piccini, inženir Aldo Filippini in bolničarka Mirella Claris-Appiani, uradnik Salvatore Caristi in uradnica Li-dia Andreattini, prodajalec Clau-dio Bembonin prodajalka Adriana Mazzalors, inštalater Arturo Cat-taruzza in šivilja Lidia Denardi, mehanik Bruno Massaro in knji-govezkinja Ida Bria, prodajalec Mario Querinuzzi in gospodinja Giovanna Di Serio, klepar Fran-cesco Negovetich in gospodinja Francesca Sedmak, finančni stražnik Giovanni Taucar in go^odi-nja Vincenza Leone, inženir Tito Livio Bullo in gospodinja Ondina Calligaris, kuhar Vincenzo Licarl in gospodinja Guerrina Stevena-to, narednik CP Guido Devivt in gospodinja Rita Grassi, mizar Libero Sidari in uradnica Palmi-ra Fonovič, uradnik Arrigo Rigo in uradnica Editta Piresi.
Umrli so: 36-letni Giusto Mahnič, 77-Ietni Egidio Rinaldt, 62-ietni Andrea Parovel, 53-letni Aldo Michelone, 45-letna Luiseiia Masutti, 71-letni Enrlco Helbrie-gel, 45-letni Ernesta Corsi, 72-let-na Ana Fourech por. Fakin, 43-letni Guaitiero Grassi.
GORIŠKEGA
Seja odbora pokrajinske uprave
V prvi polovici oktobra bo seja pokrajinskega sveta
Smrt zavednega Slovenca
Ce odgovori pritrdilno, mora prijavi priložiti obračun vseh nestalnih dohodkov, ki jih je imel leta 1950.
Seja
hite in citaite
fhimoVdki dnevniki
S pet metrov visokega zida v smrt
Ko so včeraj zvečer okoli 17. ure pripeljali v bolnico v brezupnem stanju 67-letnega upokojenca Luigija Sattija iz Ul. Rigutti 40, ki je imel počeno lobanjo, možganski pretres in zlomijeno stegnenico desne noge, niso si bili zdravniki na jasnem, ali se je Satti-ju zgodila nesreča ali pa je mož hotel napraviti samomor. Osebje rešilnega avta, ki je moža pripeljalo v bolnico, je izjavilo, da so ga našli v Ul. Ronchetto pod kakih 5 metrov visokim zidom v bližini krematorija. Vprašanje ali se je mož vrgel ali pa padel z zida, bi ostalo nerešeno, da ni neki uslužbenec bolnice, ki je dobil nalogo obleči mrtvega (mož je namreč od 20.30 podlegel
poškodbam), našel v suknjiče-vem žepu pismo, v katerem se Satti poslavlja od družine in jih za svoj korak prosi odpuščanja. Ob koncu je dodal, da je storil ker je bil. po njegovem mnenju, neozdravljivo bolan.
SlariltnHnRrini tatovi
Neznani tatiči so predvče-lajšnjim ponoči vdrli v gostilno v Ul. Cologni last. Lucije Ferlugove ter odnesli 3.000 lir, tri kg salama, dye in pol kg sira, pol steklenice jajčnega konjaka ter nekaj steklenic vermuta. Tatvino je prijavil ooliciji sin lastnice ki ie obenem izjavil, da trpi njegova mati 11.000 lir škode.
Na svoji zadnji seji so pokrajinski odborniki razrpravljali
predvsem o vprašanjih navadnega upravnega značaja.
Odobrili so izplačilo obresti n e, preostanek prodajne cgne bivšemu lastniku vojašnice gasilcev Alojziju Buzziju; imenovali so ing. Canzinija za nadzornika pri delih za prepleskanje mostu na Soči med Gradiško in Zagrajem; pristali so tudi n& popravilo poslopja pokrajinskega zavoda za gluhoneme pred pričetkom prihodnjega šolskega leta in nabavo šolskih potrebščin. Nadalje so sklenili prodati stare kotle pokrajinske umobolnice ter popravilo pokrajinskih cest, in sicer pod železniškim kolovozom pri Krminu, cesto med Roman som in Verso do pokrajinske meje; od mostu IX. avgusta do Gradiške. Zagraja do pokrajinske meje pri Čedadu ter cesto iz Krmina do Videmske pokrajine.
Pred zaključkom seje so odobrili še plačilo 1.470.289 lir za razne dobave zavodom in bolnicam, ki spadajo pod pokrajinsko upravo in podvzeli nekaj ukrepov v zvezi z nameščenci osrednjih in okoliških pokrajinskih upravnih uradov.
Pokrajinski odborniki so se včeraj zopet sestali in sestavili dnevni red za prihodnjo sejo pokrajinskega sveta, ki bo v prvi polovici oktobra.
V Kromberku je predsinoč-njim umrl nagle smrti 51-letni Jožef Kumar. Pokojni je	bil
doma iz Steverjena in se	je
pred letom izselil z družino v Jugoslavijo. V Kromberku je upravljal vinograde državnega posestva.
Do odhoda v Jugoslavijo je bil delovni član glavnega	in
izvršnega odbora DFS. Bil je vnet političen delavec in skrben družinski oče.
Družini in sorodnikom izrekamo y imenu vseh zamejskih Slovencev, ki so ga zaradi njegove zavednosti in požrtvovalnosti ljubili in čislali ter v ime. nu DFS, iskreno sožalje.
Navodila za prijavo dohodkov Obrazec D • Nestalni dohodki
Obrazec D morajo izpolniti ysi oni, ki imajo nestalne dohodke, in sicer razni zakupniki, prekupčevalci, dobavitelji, sodni upravitelji, ki nimajo stalnega dohodka, ali pa imajo poleg stalnih še nestalne dohodke. V obrazcu D mora pri-javnik navesti priimek, ime, občino, naslov ter vrsto dohodka, ki ga je imel in občino, kjer je opravil delo. Prijavnik bo moral odgovoriti na vprašanje ali hoče, da mu davek zaračunajo na ugotovljene dohodke.
Na svoji zadnji redni seji je občinski upravni odbor sestavil lestvico učiteljic, ki so vložile prošnjo za poučevanje na občinskih otroških vrtcih. Od 38 prošenj so jih sprejeli 29.
Nato so odborniki sprejeli povabilo župana Sirmonija in sklenili, da bodo poslali svoje zastopništvo k slovesnosti za otvoritev spomenika vsem italijanskim padlim.
Pred zaključkom so odborniki sprejeli vrsto sklepov, ki se tičejo notranje uprave in občinskih nameščencev ter dali nekaj navodil v zvezi s pokritim in ribjim trgom.
Vpisovanje v slovensko srednjo in osnovno Solo
Opozarjamo vse dijake in starše, da bodo 5. oktobra zaključili z vpisovanjem v slovenske srednje šole. Vsa pojasnila v zvezi z vpisovanjem so Vsem na vpogled na, razglasni deski šole.
Vpisovanje v slovenske o-snovne šole sprejemajo od 1. do 6. oktobra. V prvi razred o-snovne šole sprejemajo otroke, ki so bili rojeni 1945. leta. Pri vpisu otrok v prvi razred morajo starši predložiti rojstni list in zdravniško potrdilo o cepljenju proti kozam.
Šolsko leto se prične v ponedeljek 8. oktobra-
Spored prireditev
v Lipici
Kakor j e bilo žejavljeM? danes v Lipici sledeči ej, V dopoldanskih uj311*,1 .j izletniki lahko ogledali lipčanaske konje.	.Mt
Točno ob 13. uri se ^ konjske tekme -novprego dvovprego * , a. rovprego. prikaz v13?1^ ieV i« banja ter nastop piomrJ« pionirk na konjih.	ntarri
Temu bo sleda dekume^ film o Lipici, koncert P'^ zborov, zatem prosta zs" plesom.	hf
Pripravljeni bodo » oskrbljeni kioski z jačo, posebno P3 z ranom'
Udeležencem
v Lipico j(
Pripravljalna odborsi ^isi-prireditve v Lipici javlja oprtnim izletnikom, da bo Pr* giV ko bloka Bazovica - LlPjfb (4 gočen danes dne 3®*'-10. ure zjutraj do 22. dr
Prehod bo le za	11
v Bazovici poskrbljen Pr parkiranje motociklov in
***	. Meh
Izletnike iz 5. okrai3. mo, da bo odhod z 0611 Plavi j v nedeljo 3°- , 2) P»vra' uri, iz Doline pa ob 1»-JJ tek iz Bazovice ob 22. <* •
Mladinci
kako poj demo v k*Pic!l ^
Vsi, mladinci, ki 50 JLlici sali za izlet na sedež« ,r Ul. Machiavelli 13, n®LaI1 o* rejo v nedeljo dop° .. pte 8.15 pri avtobusni P°s r0 i» ge L, ki pelje rja K*L f je v središču mesta Chiozza.	.	,11 i#
Vabljeni so tudi o* dinci.	^
ogla!’
MALI «
PRIDNO IN POŠTENO že^„v *
slovenska družina.
upravi lista.________
DRUŽINA TREH °drasl‘b K s išče pridno in pošteno. domača dela. Naslov P ^ Ul. sv. Frančiška 20.
ZENSKA SREDNJIH
poslitve pri majhni slov na upravi lista.
-------------------,» rait r.
SPOSOBNA ŠIVILJ* w t?fi' delo na dom. Naslov »
lista.	_________
KLAVIR Z NEMŠKO [jP prodam. Naslov UL sv. št. 20-1.
ŠIVILJA ZA MOŠKO pej^V jema delo na dom. Nas pravi lista-
TOVARIŠICA CEZ SLENA, išče sobo S SOuf„a« palnice, Ponudbe P^i^dtl ništvo lista, Ul. Monter 93.808.	.
ADEX
-IZI&
ENODNEVNI lZl^ dne 21. oktcM9
Komen
Podgrad
Obrov
Solkan  x
DVODNEVNI 1^1 dne 20. »n 21.
(Ipatijo
Poreč
Vpisovanje od J’
oktobra.
— Tel. št-
vs<&>
velikost!
Zaloga vi*®
Ul, Apiari št Rojan Po 15. uri
T RST ,
Ul G. Go**;'c
galUl.PaU ’
vo
Mizarji |	✓
podjetniki | kmetovalci
nO»*
me, nudi naiu
* jesO» * i ug^f
insl J
r
Ubili so ga, ker ie pisal resnico
 ....................JL
POMENEK lBRA70M
Vs,o“s	50	zakrili	nebo.	Neprestano	lije	in	lije.
\ mori23 ^.	0	00 “pe debel« kapljice, ki jih zanaša
V nnt o3 precl nami je prazen, na morju nobenega *Wiča iVmralru se »ogovarjam z bratom pokojnega Louisa top-jdar-u Pleiel “to ie v svoji pisarni, kjer vodi neko 1	°	v	Kopru.
***> tako v,? fcjrVavi'-lzguba Je velika. Jožeta poznam že več »tt konec ^braU *** zamiš^enega §a nisem še videl. Tra-
mi j« ST u‘fa sa Je mno=° prizadel ln izirenadi'1, zato Maševati	?pornine nanj, brskati po rani in ga
5*61. ^ ' 1 4 bom kaj napisal za naše čitatelje. Nehvaležen. 11381 to „i...	moramo	pisati, in o svojem Lojzetu
Na cfelefrSL brat vedčd najbolj povedati. Čeprav sta ‘ta bil* ,Z, n 0(1 dmgega in sta se redko kdaj videla,
•to(ns jjiaai^° V snem si-iku. Brat iz Amerike je pogo-
™u*	.	.	   je	pugo
lih žitaji	ptsma	80	blla	tako	lepa.	c*a	je	bit	užitek
mi pravi, «a ne morem še verjeti,
* brat"11’ hočeš«,
^ Pl več.«
* abiskl[1CT,ffa ,se Tidela 2 bratom predlansko poletje, ko v Rlatu nri r?°siav	rojstnem	domu <cPri Antonovih*
h»*ni L °-suPllu na Dolenjskem so se zbrali pri svoji
®*i na	.llratie.	®. sestre. Adamičeva mama, ki še
deklic	1T!U’	le imeta deset otrok, pet fantov ir
šel že 'iPfaZl!f0piii 30 "e P° d°movini. Mladi Lojze pa totranja sito -	- -V Amerllco, kamor sta ga gnala neka
vhoko dvi ary' t m ,ze^a sPOznati svet in kjer je zaslovel in «fio J**’1 uSled svojte rojstne zemlje,
"	,	imorski	in	v	Mri	je tudi bil? Xn kaj je pravil
n°vi meji?«
^|jpp. Prtlf1 Se k«>	80	•Jugoslaviji	napravili v Parizu
3v°jega’ ,*10r®ho in Istro je tudi obiskal ob zaključku ln Krasu	5e	i'e v več' krajih na Goriškem
Zatike rad r ra^‘ pa ^ kar nenadoma prišel
zvečer na
vpj	v	  f	+—*	“V.rouvrrja	j/mac*	ild
53 i® zanim i ZI^ V in	njihovim	razgovorom.	Zelo
aiano. usta no i- abrpvica v Istri, kjer je bila, kakor ti je V Kov.,.,. Jena 2e leta 1944 prva obdelovalna zadruga.
2L ie ustavU Pbl dneva. Sestal se je s pred-‘-»ri.— ■	“®kega okrožja iin komandantom Vojne uprave.
z« razmere v coni B in kako je v coni A. z go$počia.rslveniki in kulturnimi delavci
f'vai7elL*r
*®iijo. p„ .v. haj mislijo o Tržaškem ozemlju in kaj si PiUe« 0431181811 v Istrskem okrožju je šel
Spra-
še po Istri
»Kaj j«
•Nel ' 53 °n ^^vii o kceninformizmu?»
!? Prečital53 obiskati Sovjetsko zvezo. Vprašali smo ga, če No jtm ;'r,esolucii0 I® 111 kakšno je njegovo stališče.
^Uslt0 Paht> povedal> z*10 mu 11130 hoteli dati vizuma. ** 1« v	je razumel kot svojevrsten imperializem, ki
v n, r JL -<i/.uiucL kov avojevravera imperializem, ^todah razlikuje od zapadnega imperializma.
, Jugosl^ V "
• *o an^i1aSroe nar°de in njihovo vodstvo je občudovdl,
Iti Pogumno po svoja poti in so se otresli mo-Ssaii ^_ >arma. Navdušen nad vsem, kar je videJ, je J'to(ipj/Plsa<!'' torjigo, da pove resnico o novi Jugoslaviji N sp ek*?*00 h°rtoo aa neodvisnost in lepšo bodočnost, ^teljj ^^crtonfarmisli zasovražili, kot so ga zasovražili •- nam. t.	|	”■ je prikazal svetu v
Jugoslavije, iieer jih je prikazal
Ntojj	°	“Jegovi	aagonatnb	smrti	in	o	rasnih	go-
o samomoru j^ nesmiselno in žaljivo za ; Bil je še polni energije in načrtov. Ni i
nje-
imel
Nlj	to ^aj takega napravil. Ze sam njegov
S i*^r**cuje to možnost. Druge temne sile so mu pre-
ker so se bale njegove osebnosti in nje-. ŽM...a' plasti kinjige, ki jo je ravno dokončava!.
n> 1 JlC	*	HM	‘	1
pray Je Plsal mami 14. julija za njen imendan. V pi-sv?llto načrtih za bod.->čnost. Piše, da je pred
P
? bo lt, u'	m	ooiuKO Knjij
?8r®bu 48tol, na zborovanje za mir, ki bo oktobra v
U> T>raV nrsl 	T___
jhbodjr,^11	na	svojo po.->est, da ima za urediti zad-
v krat.nosti 3 svojim založnikom za tisk nove knjige, ki ^itah	Wavi,	da	upa	na	uspeh,	ker vsi, ki so
ral j e ^lcopiv	da	je	to	njegovo	najboljše	delo.
naslov in obliko knjige. Obljublja, da bo prišel,
t1 ie $ui,)t*a^šo dobo na oddih v stare kraje. Sporoča, da
^ tri -	*«	'	ni/PMonr.o	—	nairreWl«»	nni	nntrn mami
hrav gotovo pa da bosta prihodnje leto prišla s
le
4#strii N njihovo središče in da bi s'e radi vsi še »kupaj Phi .	č*amu».
Jože
njegova žena — naročila naj pove mami.
^ in*>' toiavTh
——
tu V ravi mi o smehu matere ob porodu, o smehu,
ima na mizi stike z zadnjega obiska 3rata. Pokaže mi jih in pripoveduje o in uspehih slovenskega izseljenca, ki se
p . vi«oko s svojo trdno voljo, žilavostjo in
Sta.Jo v11 to-irojen in 3llie J: 0 kri
2»
je rešil v džungli ameriškega Pripove-Amferiko,
vaško deco in jo učil igrice, ki jih je
hii, ^ fUsnto Pismih, ki jih je pisal svojcem. % Loj2„ ° j® še doma pred svojim odhodom v >. *t>isal 245lrai vaško deco in io učil iarice. 'ho
r'iei
Več. ^veduje,
ko da bi se pogovarjal z bratom, ki ga ;8ov0 a..lnska roka mu ie vzela živliente. ookoDali so aa.
Isii 0 del,
"it r*e del Pa osta,ne. Ostalo bo tudi njegovo naj zaboje in 1 so se ,*4tr rokopis je shranjen. Prepozno so prišli; ki 50 stoli za zločincem.
oka mu je vzela življenje, pokopali so ga,
to
-1*1*. v*m in gledam sliko. Nisem ga videl živega, a
zdi
-s« , ie to Prl svojem bratu. Korerulna. možak i!8 sown^toa’ vesetoga obraza in jasnega pogleda. o!8o jtoikom se smeje.
(jj btj j,s '_Va se razgovarjala z Jožetom. Dež je prenehal, ■t -t''0ria s,. rn°' ,Na b*"«« in po ulicali so se zasvetlile luči.
^invi . ,lasn*- Ozek, rdečkast pas neba je med morjem i, «L,e * 1,01 aki.
b vs,10 si tou
eva
as,i izv^In^e®ovi svojoi pričakujemo, da bocto ameriške 'p s4rogo preiskavo in stvar dognale.«
ALBIN BUBNIČ
S1 želim, mi pravi Adamičev brat za slovo, da čimprej razčistila. Bratova Žena, mati,
Ai	.........
Pred rojstnim domom «Pri Antonovih)! v Blatu na Dolenjskem se je Louis Adamič poslednjič slikal s svojo materjo in poslednjič sta se, kot v Louisovi ram mladosti, skupaj smejala.
USODA TRSTA
Nekega julijskega dne, ko se_ je naša delegacija po zaključku konference v San Franciscu, vrnila v New York, je prišel potne ameriški pisatelj Louis Adamič, po poreklu Slovenec, da prebijeva nekaj dtaj na, farmi pri Mil-fordlu v državi New Jcrsey. Z Adamičem sem se srečal P1've dnj Po prihodu v Zedinjene ameriške države sku-jjaj s tovarišem Zujovičsm in poslanikom Stanojem Simičem, govorili smo največ o delu močne organizacije »Združenega, odbora Ameri-kancev južnoslovanskega porekla«. ki jo vodita Louis Adamič in umetnik Zlatko Balckovič in k,i ji gr« največja zasluga za to. Qa so se v Ameriki seznanili z borbo naših 'narodov. Pripovedoval sem Adamiču, kako smo prvo novico o njegovem nastopu; proti Draži Mihailoviču in Fotiču dbbili malo pred Četrto ofenzivo in. kako pomembna je: bila ta ncviča za nas. Čeprav so nekateri od uajinih sestankov trajali po štiri ure. so bili navsezadnje kratki — kratki zato, ker sem po vsakem; od njih čutil, d!a moj ppigovor z Adamičem še ni končan, da se je pravzaprav šel a, začel. Zato sva še že tedbj spcrazumela, da bi
MU JE BILA VEDNO PRI SRCU
ODLOMEK IZ DEDIJERJEVE KNJIGE - «ZAPISKI IZ AMERIKE*.
bilo naj bob e, če pridan na obisk na njegovo farmo.
Dogovorila, sva se, da se ibova našla opoldne v Adamičevem hotelu, in prišel sem natanko ob dogovorjenem času. Adamič se je smejal:	((Jugoslovani navadno
zamujajo, toda zdaj vidim, da st Titovi ljudje tega pravila ne drže.« Hotela sva ujeti prvi popoldanski vlak. kajti iz razbeljenih betonricih zidov donebnikov je puhtela taka vročina, da je človeku bilo. kot dš je na žerjavici.
V hipu se je naš taksi potopil še globlje, spustili smo se z veliko naglico iz teh hrupnih ulic skozi teman predor na železniško postajo P?rmsylvariijo. Kot bi trenil sva planila iz avtomobila in pograbila svoje kovčsge, že je bil tu drugi taksi, za njim tretji, četrti. \se je šlo kakor na vrtiljaku. Vročina je bila tu še neznosnejša, ker. človeka ni duši.] le vroči zrak. pomešan z bencinskimi * ir,
VUG
a
ODLOMEK ROMANA •
IZ ADA SMEH V
MlClEVEG A DŽUNGLI,,
Kasno spomladi 1999, štin-i mesece preden< sem, bil sprejet v Ljubljani v šoto, ali iest, sedem, mesecev potem, ko sem prvič izrekel stoj namen, da nameravam iti v Ameriko, se je vrnil v Blato wski' človek. ki je bivdl v A-mefčki nad -0 let.
To je bil p.ettr Molek j brat Franceta Molka precij premožnega kmeta, ki je bil eden od naših najbližjih sosedov. Peter ni imel v vasi nobenega premoženja in tako je živel v Francetovi hiši. Njegov brat ni imel od njega osem let nobenega glasu in je mislil, da je mrtev. Nobeden od «Amerikancev», ki so se vrnili, ga ni videl b Ameriki. Tedaj, nepričakovano je to spomlad, prišlo od) nji-ga pismo, v katerem je sporočil, da bo prišel doniov umret.
Peter Molek je bil ne nav u -den lAmerikaneci), ki se je vrnil v Blate.
Zvečer, potem ko se je vrnil domov, sem slišal svoje roditelje, ko so s« pogovarjali o njem. Oče je dejal, da se spominja Petra, ko je od-pcioval v Ameriko. «Biii je eden najbolj zajetnih im naj-krepkejših mladeničev v naši župniji, celo močnejši in višji od Franceta, ki je bil. čeprav je imel že 50 Irt, še vedno velik in močan človek. A glej ga sedaj!«, reče oče, in zmaje z ni avb.
Peter Molek, dasi še ni Imel 50 let. je bil mršav, skrivljen, popolnoma, zrušen človek, udrtih oči, plešast, sama kost in koža, z nekako zagrenjenim izrazom v obrazu. Trpel je zarod' revmatizma in naduhe, to so bile bolezni, ki jih v tistem času v Blatu niso poznali. Bil je osem ali devet let mlajši od Franceta, vseeno ni bil miti senca od svojega brata.
Prekleta zemlja je Amerika«, reče moja mati in pogleda pomenljivo name, čeprav tedaj nisem več pravil. da hočem iti v Ameriko.
eLjudlje govorijo, da se je
njegov prešerni smeh...
.i
t*lj Adamič obiskal svoj rodni dom na Dolenjskem. Kot otrok Je in njegov smeh Je napolnjeval domačijo...
vesel
vrnil P.et&r domov brez pare v žepu. TJpatm, da ga bo F.rtmcg preživljal do smrti«.
Moram reči. da se mi je vtisnil p oči njegova pojava, tako je bil Peter Molek videti slab.	--ta
»S svoUmi .idejami o Ameriki nisem mogel razumeti, kako je mogoče, tla se nekdo, ki je preživeti v tej zemlji sredi vsega obilja dvajset let, inore vrniti domov v takšnem stanju. Brez dvoma, resnica je bila, kar so ljudje govorili o Petru Molku, da nima diemarja. Prinesel ni nabe-nega daru. niti Za svoje naj-bližje sorodnike. Ni hodil v krčmo in nikomur rti pripovedoval o svojih doživljajih v Ameriki. Največ je živel sam zase in ves božji dan je posedal na soncu rta klopi pred hišo svojega brata. Bral 'je knjige in časopise, ki so bili očividno iz Amerike. Po. časi se je sprehajal po polju, tu in lam pa je kašljal brez prenehanja po deset do dvajset minut.
* * *
Peter Molek me je gledal presenečeno. Ravno je hotel nekaj povedati, ko ga je zopet napadla naduha ',
«Vidiš, to je napravila iz mene Amerika«, je rekel Peter Molek, ko je nehal kašljati.
*Kaj to pomeni?« sem vprašal in pri tem. pokazal ng naslov knjige na klopi.
«The Jungle«, je rekel Peter Molek. «To pomeni džungla v slovenskem jeziku. Niti vedel nisem kaj pomeni džungla Gozdovi okoli Blata so bili i zredčeni, idilični gotji, v katere smo hodili nabirat jagode ali gobe.
uDžungla« je razlagal Peter Molek, ato je divji kraj velik gozd ves prepleten z rastlinami, ki rastejo druga če-- drugo, neprehoden gozd, tajin-slven in strašen, v katerem divjajo in pustošijo zveri, kače in... to je knjiga, ki ’piše o Združenih državah, čeprav v Združenih državah ni džungel, kolikor m.j je znano To-du Psa Amerika je end sama džungla. To je pripoved-Iccl o* l}ud>&h, kdkor s&rn jiiz, — tujcih —, ki prihajajo tja m ki jih, je pogoltnila džungla. Ali razumeš?«
Pokimal sem in potrdil, toda točno nisem razumel
ti Amerika nve je pogoltnila«, je nadaljevat Peter Molek, «toda mene ni mogla prebavi ti«. Sam sebi se je nasmejal z nekim nenavadnim žalostnim nasmehom.
La
Peter Molek je nadalje ca l-<t Amer tka, džungla pogoltne mnogo ljudi, Iri prihajajo tja na delo. Otta iztisne vso silo iz njih, razen če so dovolj pametni in srečni da se temu izognejo še preden ni prekatno. Samo, ako delajo v tovar-nah in rudnikih nekaj let in če prištedijo mako paro, tedaj se lahko vrnejo domov ali si kupijo tam lcošček zemlje, kjer je zemlja še vedno poceni«.
Malo sem razumel j od vsega tega, kar je pripovedoval Pe ter Molek, toda poslušal sem ga in spominjam se vsega kar je rekel.
K,.jpredolgo sem bil tam« je dejal, aDelal sevi prenaporno, Glej, to je Vem Forfc«, pri čemer me je opo-zot il na sliko, ki mi jo je že prej pokazal. «Da - uti smo pomagal, graditi te palače -m, Slovenci, Hrvati, Slovaki •n drugi narodi, k, so prišli r Ameriko na delo. Pomagali vrtn Izgraditi tudi mnoga druga mesta, mesta, c katerih nisi nikdar slišal, in moitove;
in i' vse t0
j« iz
jekla, ki so ga naši ljudje napravili v tovarnah. Naši ljudje z Balkana so najboljši delavci v ameriških jeklarnah.. Okvir Amerike je napravljen iz jekla. In ta dim, kt ga vidiš tukaj, ta prihaja od premoga, ki. smo ga mi izkopali; mi z Balkana, iz. Ga-Ucije, Češke. Mi smo izkopali tudi mnoge rude. Tudi jaz sem delal nekaj let v rudnikih železa tam na Zapada. V rudnikih sem si uničil svoje zdravje. Rudarji obolijo sko-ro vsi na naduhi in revmatizmu.
Trikrat sem doživel nesrečo. Nekoč v Colorada, sem bit zakopan polne štiri dni. tri tisoč čevljev pod zemljo. Skupno z menoj je bilo zakopanih sedem drugih ljudi, od njih so bili trije Slovenci, kakor sem tudi jaz, dva sta bila Poljaka, eden Dalma-
tinec in eden Amerikanec, Ko so nas izkopali, sva bila samo jaz in Dalmatinec pri življenju. Drugič, v Pennsylvaniji. se je v rudniku podrla name stena in mi zlomila desno nogo. Nogo so mi pozdravili in vrnil sem se nazaj na delo. Delal sem že dva mesecir, ko se je zrušila name druga stena. Ta mi je prebila levo nogo. 1 r> 1	;
Mnogo let nisem mogel razumeti Amerike, tedaj sem ZOčeT brati ih razumevati...
Dan, preden sem se odpravil na pot domov, sem se sprehajal po teh ulicah — kazal jih je s prstom na slilki — kjer so hiše najbolj velike. Jeklene stavbe — gledal sem kvišku in komaj bi mogel opisati kaj sem občutil. Jasno mi je bilo, da je v njih mnogo našega dela in sil, mojega o-sebnega dela in sil, ki sem ga založil v veličino New Ycrrka in v veličino Amerike. Čeprav sem, se vračal domov v Blato, sem občutil, da puščam v resnici samega sebe v Ameriki.«
POKOPA ur
JE NA VIŠINI,
ki jo obkrožajo gozdnati griči
S-edniega septembra v zgodnjih jutranjih urah smo se pomikali skozi gozdnati predel države Neto Yersey proti malemu mestecu Blumberi. Te-jgtra je bil brez kakrš-
na
nih koli cirenion:) in, formalnih pogrebnih obredov skromno in mirno pokopan književnik Louis Adamič. Vstopili smo v hišo, v kateri je ležalo njegovo mrtvo telo. Njegovo lice je bik) bledo, um,it>o, oči čvrsto zaprt;:. Roke, ki jih je zajel požar, so bile popolnoma, potemnjeni-Čeprav čas pogreba ni bil točno znan. so se tu zbrali njegovi ‘načzveslejši prijatelji, da se mu poslednjič pokloni je. Na pogrebu, smo srečali simpatično ženo srednje rasti, ki je čez dan delala v banki v Mitfordu, ponoči pa prepisovala rokopis Adamičeve knjige. Ona je bila poslednja, ki je vidretu Adamiča še živega in solznili oči in zmedene nam je pripovedovala: ((Preprosto ne morem verjeti, da bi si mogei sani vzeti življenje. Pogosto j« pripovedoval o strahovitih težko-čah. skozi katere je brodil vi življenju in ki so bile verjetno mnogo težje od njegovih sedanjih. Spominjam se dobro kako n»c je po daljšem razgovoru ob slovesu posebno zaprosil naj, pridem prihodnji, petek, če n:i je (e mogoče, nekoliko prej in da prinesena njegovo pošto, k i se, je nabrala preko nedelje; Da bo on med' tem; časom odlšei do New Torka, da Pa bo glavni del časa posvetil dokončavanju p(.slednjega poglavja. Dejal mi je, da bom, prihodnji poteki imela mnogo dela...»
I« prav tega petka, 7. septembra 1951 ob (0.45 tiri zjutraj po newycrškem čas«, je bilo mrtvo Adamičevo telo položeno v grob. /- mrtvaškega voza so njegovo telo ir pne sli poleg njegovih ameriških prijateljev tudi njtgavi jugoslovanski prijatelji.
Pokopan je na msmi. ki jo obkrožajo gozdnati griči in I)od nje mirno teče reka Delava)’. V hipu ko se je krsta zapirala in ko so se njegovi prijatelji poslavljali od njega s spuščanjem zemeljskih grud na njo. smp si močno zaželeli, da bi sg o&nekod ustvarila in pomešala, z ameriško zem Ijo pest naše zemlje s Triglava in Kozare ...
Odlomek iz članka Ljube DrntHča o Adamiču
n albami hlapi, temveč tudi oster duh po premogu. Adamič me je odpeljal v velikansko (Dvorano in me pustil v kotu, rekel je pa, da m bom dolgo čakal, ker gre le po vozne listke.
Adamič Se je vrnil z voznima listkoma, od nekod mi je preskrbel ittdleno mrzle vode v papirnatem kozarcu, peljal me je po nekih hodnikih in predorih skozi množico, ki se je gnetla po njih. in naposled1 sva sedla v vlak. Odpeljali »mo s, skozi predor pod reko Hudson.
Prvikrat sem imel priložnost. da si Adamiča malo bolje ogledam. Nenavadno visoko čelo in. njegov krepki prsnj koš sta pri njen: najznačilnejši stvari, posebno krepke prsi, ki kažejo, da je Adamič v mladosti tudi telesno delal, ko si je služil kruh po prostrani Ameriki. Toda Adamiča hi bilo mogoče opazovati v miru. Ves čae- je gibal, jemal je iz svoje torbe razne časopis., kjer so bili posamezni članki rdeče ob-ertani, pa pisma, ki jih je prejel od svojih znancev; izpraševal me je, kakšen vtis so napravili name newyorški domibniki, začel je sam govoriti o njih, o tej silni tehniki. o tem, kako bi tehn iko lahko obvladal naš narod, ker ji podjetnega, živega in vztrajnega dum. Govoril je, da bi bilo dobre začeti zbirati po Ameriki strokovne knjig,, s področja tehnike, zdravstva, agronomije, pa jih pošiljati v Jugoslavijo, da bi se ljudstvo meglo vzgajati v tehniškem pogledu. Potem st je spctnnil naših ljudi . v A-lneriki. mojstrov pri strojih za izdelovanje orodja, posebnih konstruktorjev modelov v v likih avtomobilskih tovarnah, ki so mu pisali in se ponudili, da gredb v Jugoslavijo. ker bi hoteli pomagati pri razvoju naše tehnike. Ko je Adamič govoril vse te. sem fe zavediel. da je Vsa njegovo razlaganje logično in zelo metodično, - da an bili taki tudi vsi najini prejšnji sestanki, vsa. pisma, brzojavke, izrpsk' . iz časppisov. knjige, k; mi jih je pošiljal vsak drugi ali tretji dan, dokler sem bil v San Franciscu; začutil sem, da tudi Adamič obvladuje to a mr riške praktičnost, da je človek, ki mu noben trenutek ne mine zaman, da je človek, ki se mu je posrečilo, da je svoj, delo in svojo delavnost izredno dobro organiziral. Od časa do časa je skozi to ameriško praktičnost prodrlo nekaj, kar je prinesel iz svoje domačije. iz Sloveniji, od nas: nekak polet, neko navdušenje. To so mi krepko potrjevale njegove besed o tem, kako se bo naša domovina nekoč industrializirala, kako moramo pri nas že zdaj u-stvarjati in vzgajati tehniške kadre.
Pogovarjala sva se o tej stvari in niti čutila nisva, kako je minila ura in da smo sto prišli na zadnjo postajo najine poti. Sipet sem- začutil, da je bil tudi ta sestanek z Adamičem kratek, da se je najin pogovor pravzaprav šele začel. Na peronu naju jir pričakovala Adamičeva žena Stelta, nežna, majhna Američanka.
Vozili smo se proti Mili urdu.
Vsa ta pokrajina me je s svojimi hribčki, gozdiči in z reko. ki se je vila po dolini, močno spominjala na Dob oj sko, nu dblino reke Krke. tam pod Rogom, kb gre človek °d Soteske proti Toplicami in Ndvemu mestu. Povedal sem ta svoj občutek Adlaniiču, pa st je nasmejal in rekel bi da je bil ta občutek vodil tudi njega, ko je pred nekaj leti kupil to starinsko farmo s trideset hektari zernljle, povečini
gdzda. Peljati smo se murvo Adamičevega prvega soseda, staTega farmarja, ki nam je pomahal z roko, potem smo prišli do Adamičeve fartne. Zgradba jg stara blizu sto let, trdno zidana iz kamna in Adamič ja porabil precej denarja. preden jo je preuredil za stanovanjc. Na drugem koncu lepo urejenega vrta sta (fve veliki zgradbi iz rdečega fesa, Adamič mi je rekel, da je te dve hiši dal pregraditi; v eni stanujejo gostje, kadia-r prid. jo, v drugi pa dela on. Preko travnika s temnozeleno, dobro negovano 1ravo jv a šla pogledat te hi še. potem sva stopila še v zelenjavni v-rt. Med visoko obraslimi fižolovkami se je pojavil starec koščenega o-braza, man, upognjen, z motiko v roki. Adamič mu je rekel, naj pride malo bliže, in ko mu }t razložil, od kod! prihajam, se starec nasmehne-, obriše svojo prsteno rola. v modro delovno obleko in mi jo poda:
«Jaz sem Andrej Krizman-čič. dfctna iz ckcliee Trsta!«
Opi starega Andreja so trepetate, bil :,č videa nekam razburjen ter je prosil opno-ščenja in naglo izginil med vrstami širokega fižolovega listja. Adamič mi je pojasnil, da je Andrej v Ameriki že dolgo vrsto let, da z dinj dela pri njem. varuje hišo in urejuje zelenjavni vrt. V zadnjem času, udkar je naša vojska osvobodila Trst. pa ntari Andrej nima več miru. Rad bi šel domov. Tako sva z Adamičem začela pogovor o Trstu. Adamič je razpredal misel, kaj pomeni Trst za Jugoslavijo, kai pomeni za Slovenijo, -a slovenski narod. Noben narod ni bil tako razdeljen kot ranmo Slovenski, Skoraj dve petini Slovencev so krivične meje ločilod Jugoslavije, zdaj pa se jim prvikrat ponuja priložnost, da zaživi• združeni v suobbdmi držami. Adamič govori živo, temperamentno. Usoda Trsta hal je pri sfen pran tako kot staremu AndVeju Križrmm-čiču, kot nam vsem,, v maju in juniju tega teta, ko nami je bil ob vprašanja Trsta sovražen skoraj ves anierižRci tesk, je bil Adamičev glds pmi, ki se je v ameriški jav nosti zavzel za nas. Napisal je v liberalnem listu «P.M.» članek, kjer je razložil naše pravice in posebno ostro udaril Po angleški politiki. Ko soa se vračala iz vrta, je Adamič govoril o nesramni izjavi angleškega maršetla A!exa>idra, ki nas je primerjal s Hitlerjem, Mussolinijem in Hirohitom. Bil je ves iz sebe;
«To Si upu reči o narodu, ki je pokazal v boju proti napadalcu toliko vztrajnosti in hrabrosti! Pai saj tega si Alexander ni izmislil sam, Churchill mu je naročil iz Londona, naj reče tako...»
Sla svn v hišo in Adamič je začel govoriti g politiki Anglije, o položaju njenega imperija, o Churchillovem obisku pri predsedniku Rooseveltu v jeseni leta 1943. Tedaj so tudi Adamiča z ženo povabiii na večerjo v Belo hišo in povedal je Churchillu samemu, kaj misli.
Spuščal se je večer, od gozdiča je pihljal vetrič in, Stet-h noht' $tr poklicala k wč-čerjl
* * *
Drugo jutro stm s moral vrniti v New York. Adamič in Stella sta me spremila do postaje. V laik je vo2il vse hitreje in hitreje, jaz pa sem razmišljal o pismu, ki s;m ga nosil s seboj z Adamičeve faurne. Tisto jutro, ob zori, je nekdo potikal na vrata moje sobe. V sobo se je pokazala koščena, siva glava Adamičevega vrtnarja Križman-čiču, doma iz okolice Trsta.
...JE ZA VEDNO UTIHNIL
Ta prešerni smeh je sedaj utihnil za vedno. Zagrnila ga je zemlja, v daljni Ameriki. Svojci in prijatelji mu izkazujejo poslednjo čast
V roki jt, držaj pismo in. dolgo me je prosil, naj mu oprostim. ker me je prebudil. Naposled mi je predal pismo in. me prosil, naj ga odnesem maršalu Tihi. Pismo ae j.: glasilo takole;
Glas Tržačana.
Jaz spodaj podpisani bivši Tržačan s Primerja čestitam OF. maršalu Tilu in vsemu partizanstvu, ki so se junaško borili in zmagali nad nacifa-ši zrnom.
Zmaga ni še popolna, treba vam je še diplomatičnega. boja, da se priključi Jugoslaviji tudi Trst in vsa Primorska, Priporočal bi. tudi to let vsem fašističnim škafom postrizite poroti, da. ne bodo tam našim ljudem. nevarni.
Smrt nacifašizmu, življenje in svobodo narodu.
Andrej; Rrizmančic. c/o Louis Adamič Milltord. Nf-\v Jersev
Stisnil sem staremu Andreju Je enkrat reko in k° je bil med vrati, mi ju rekel: ((Sporočite tovarišu Titu. da sr mu zahvaljujemo. 3kt brani naše slovenske pravice!«
m
•. > ; i
Adamičeva žena s pogreba
odhaja
OREL
m
KORENINE
0 naslovu nove knjige o Jugoslaviji
Nekega jutra v septembru preteklega leta smo z r.jim zajtrkovali v malem hotelu na prometni Lek-sinkton aveniji. Tedaj nam je prvič povedal o svoji odločitvi, da bo novi knjigi dal naslov «Orel in korenine«
Kako je prišel na to idejo? Kakšen je pomen tega naslova?
Ko je hodil skozi Črno goro — nam je tedaj začel pripovedovati — je slišal in zapisal neobičajno ljudsko zgodbo. Iz roda v rod pripovedujejo o hrastovi korenini, ki se je zvijala skozi črnogorske klisure in o orlu, ki se z višine zaganja v te žilave korenine, misleč da je plen. Mnogokrat so našli orla ranjenega in brez moči, da hi se izzvil iz zapletenih korenin. Toda zgodba pravi, da je vendar bil orel, ki mu je to uspelo in ki je osvobojen, zletel visoko v nebo pod oblake. V tej ljudski pripovedki je Adamič videt simboliko Jugoslavije, ki ji je pretila nevarnost, da ji zaraščeno in izkrivljeno vejevje stalinskega dogmatizma in bru-lalnosti zlomi krila. Toda Trio je kot orel iz črnogorske zgodbe raztrgal verige in popeljal deželo, ljud stvo in revolucijo na svetla pota, ki vodijo k humanizmu in svobodi človeka«
Op. ur. Rokopisi te njegove knjige o novi Jugoslaviji sp rešeni. En. izvod je pri založniku, en pa v Beogradu. Ce so morilci hoteli preprečit! izid te knjige so bili prepozni.
TAJNOSTI
IZ POLICIJSKEGA ŽIVLJENJA
V AVSTRIJI
! FRAN
llllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllli'
Pisalo se je 1800 in še nekoliko let po Kristovem roj., /c o p našem avstrijanskem cesarstvu (ne na Bengalskem) v nekem pokrajinskem, glavnem mestu nastopi skižbo c.fc. policijski komisar, kteri je potlej tukaj dolgo vladal sebi in državi na korist, kajti bil je umen mož, da malo taeih, celo med policijskimi komisarji malo. Cesarski namestniki so prihajali in zopet odhajali; naš komisar pa je stal zmerom na svojem trdnem me situ, in njegova moč je rasla, kakor senca proti mraku, tako da je na zadnje bil skoraj vsegamogočen.
Komisar je začel premišljevati svojo oblast, in rekel je sam sebi; «Moje potrebe so tolike, da mi sam zaslužek nikakor ni dovolj. Kaj mi je storiti? Moč res imam, ali kaj li pomaga temu, kdor je ne rabi? Moq ye istina, ktera nese velike obresti samo tistemu, kdor jo zna prav obračati' in meni mora dajati obrestih>
Od tega dne je dolgove delal na vse strani, in ker se ga je vse balo, nihče mu ni odrekel posojila, in kedar se mu je posodilo nihče ga ni smel terjati, ker sicer mu je lehko škodoval, kolikor mu je hotel; kajti vse mesto je vedelo, da je komisarjevo oko prijazno tistim, kteri mu pose ju je jo, a srdito in grozeče tistim, ki ga terjajo. Komisarjeva moč je še vedno rast la a ž njo tudi komisarjevi dolgovi. Ker brez sovražnikov ni človeka na zemlji, tudi komisar ni bil brez sovražnikov, izmed kte-rih so bili bogatejši tako nesramni, da so celo poskušali vse njegove dolge pokupiti in ga potem za vse vkup ob enem prijeti; ali to je tem hudobnežem izpodletelo, kajti upniki se niso predrznoli dolgov nikomur prodati. Komisarjeva zv'ezda je bila vedno svetlejša, njegovo srce vedno pogumne jše.
Ko je bila tudi mestna policija v vladnih, torej v njegovih trdnih rokah, komisar, kedar je hotel zopet kaj na posodo vzeti, ni hodil s cerkvijo okoli križa, ampak brez dolgega pomisleka je temu. roj kogar je namerjaval, postal uraden poziv, ha j pride na policijo. Ubogi povabljeni siromak se je tresel, kakor bi imel mrzlico, ko je z nevernim pozivom v obupni roci lezel v tisto pisamico, ktere se vsak pošten človek ogiblje, kolikor more; mislil si je, Bo g vedi, kaj ga tam čaka! Ali kaj je bilo? Komisar se mu ironično namuzne im r'eče; «Ali ste se hudo ustrašili? Kaj mislite, zakaj sem vas poklical? Vem, da ne uganete, če si še tako glavo belite! Pa nič se preveč ne bojte, ker ni nič tako hudega, da bi ne moglo biti le huje. Potrebujem namreč toliko im toliko goldinarjev za toliko in toliko časa, in vem, da mi jih lehko posodite.«
Kaj je povabljenec hotel? Ali ni moral komisarju ustreči, ako za druga ne, vsai že zato, da ga ni zadela še hujša nesreča.
Drugoč je naš junak svojo reč zopet drugače zasuknol, kajti bil je premeten in pre-vržljiv, kakor mora biti vsak policijski komisar, in zvit kakor ovnov rog. Časi je namreč bogatemu človeku obsodil zaradi tega ali onega ženo v zapor, in če je kazalo, da ta sodba ne bode mogla obveljati, pa je potem v ugodni priliki njenemu možu oriiazno rekel; eVse smo čedno poravnali, da vaša ženica ne pojde v ječo.» Brž potem pa je pristavil: Ali bi mi vi ne ustregli, da mi posodite toliko in toliko za toliko in toliko mesecev?»
Komisar ni rekel, da mi posodite, ker žena ne bode zaprta, pa vendar je od hvaležnega moža dobil, kar je iskal, akoravno je ta dobro vedel, du iz meseca bodo leta, in še ne bo vrnjenih denarjev.
V komisarjevem raznovrstnem poslovanji se je tudi celo primerilo — kaj bi se ne? — da je tudi cm časi imel komu izplačati kaj tace ga, kar se plačuje iz posebnega. nalašč za to odločenega pavšala, in ter-jalcu je velel prinesti račun, dinarjev pa vendar ni dal niti precej niti pozneje, izgovarja-je se s Tem in z onim izgovorom. Ako je terjalec potem čez kacega pol leta vložil prošnjo, da bi se mu vendar že plačalo, ni bilo nemogoče, da je ta vloga Prišla zopet samo v komi-sarjeve roke in potem Bog ve kam iz njih, denarja pa vendar še ni bilo. Ako je tčrjalec na vse zadnje ustno stopil pred druge uradne osebe, ki so mislile, da je vsa njegova reč uže zdavnaj v redu, potem se mu je res odkazalo plačilo, pa ne iz pavšala, ampak iz druge blagajnice, kteri se pravi; »Si-cherheitsfond».
Pogumni komisar je bil v svoji reči tako gotov in brez skrbi, da je časi celo uro hoda zunaj mesta, v katerem je prebival, izbral si kako žrtve; in kaj pravite, kaj je storil? Pisal je ubogemu izvoljencu, naj mu posodi toliko in toliko, a v pismu it Precej priložil dolžno
pismo in vse vkup po policijskem služabniku poslal tistemu, komur je bilo namenjeno. Prigodilo se je celo, da je časi kterega tacega odbral, ki poprej ženialnega komisa/rja še nikoli ni videl, ne slišal imenovati.
Mnogo teh in enakih reči je ves svet vedel, pa vendar je ves svet molčal, in leta so komisarju bečele rojile, hruške cvetele in pšenica zorela.
Najbolj po godu Pa mu je bilo Bachovo ministrstvo, pod kterim mu je bil greben jako zrasel. Gorje mu je takrat bilo, komur on ni bil prijatelj!
V tej dobi se je enkrat primerilo, da se s kmetov na vozu v mesto pripelje veljaven mož, ki je bil uže 1848. sloveč in je zdaj državni poslanec. Ker je takrat moral v mesto gredoč na mitnici popotni list pokazati vsak, kdor je pet streljajev daleč od mesta prebival, tedaj je policijski sluga popotni list zahteval tudi od tega gospoda, kteri je rekel, da ga ima, samo ne pri rokah nego v. kovček u (kofru), naj torej pride ponj v to in to gostilnico, kjer naj vpraša za tega in tega gospoda.
Sluga je bil s tem zadovoljen in res pride ter obljubi Ust tu-
di s policije zopet nazaj prinesti, kar se pa ni zgodilo, kajti gospod je moral iti sam pred komisarja, kteri je nanj srdito zarežal: sLista varni ne podpišem, kajti protivili ste se policijski oblasti, k'er ga niste hoteli precej pokazati, ko se je od vas zahteval. Vi ste znani uže od 1848. leta; bili ste tudi med tistimi, ki so podpirali Avstrijo!},
Gospod si je moral iti potem, akoravno je bilo vse prazno, kar mu je komisar očital, pravice iskat k mestnemu poglavarju (Stadthaptmann), kamor je pa tudi komisar ž njim šel. Gospod je tam povedal, kaj se je godilo, komisar se pa vendar ni dal v kozji rog ugnati, ampak pogumno reče: «Jaz ne vem, ali je dr. j izgubil pamet ali je pijan? Vsega tega, kar on pripoveduje, ni besedice res!»
Pregovor pravi, da se najde vsaki sekiri toperišče, m tudi. komisar ni do smrti užival sreče. kajti njegove reči so se tako nakopičile, da so bile prišle ministrom do ušes. Kaj se je potem zgodilo? Ali so ga vrgli v preiskavo? Kaj' še! Prestavili sc ga, pa je bilo vse pri kraji!
Prinašamo Levstikovo črtico v prvotnem pravopisu.
Fran Levstik pesnik, pripovednik, kritik in borec za ljudsko in značajno politiko, se je rodil v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah 28. septembra 1831, Gimnazijo je končal v Ljubljani, toda maturo je zaradi bolezni odložil in je pozneje nikoli ni napravil. Na vseučilišče ni mogel, zato je stopil v bogoslovje v Olomucu na Moravskem. Ko je takrat (1854). izdal svoje pesmi, so ga ovadili, češ da so pohujšljive. Ker jih Levstik ni hotel preklicati, je moral iz semenišča. Služil si je grenak kruh s poučevanjem in s časnikarstvom ter se uveljavil v literaturi. Zaradi zahteve po kritiki v slovstvu in javnem življenju je prišel v konflikt z reakcionarnimi Starcslovenci, zlasti z -Bleivveisom. Nasprotniki so ga preganjali in mu jemali skromni zaslužek; šele 1872 je dobil stalno službo urednika v ljubljanski knjižnici. Bil pa je že telesno in duševno strt in ni dolgo užival miru.
Levstik je pisal lirske in epske pesmi, ki se odlikujejo z zdravim realizmom, in gojil literarno in politično satiro; v zadnjih letih se je posvetil otroški pesmi.
SOVJETSKA KNJIŽEVNOST
v mrežah
Zbor «Zveze moskovskih pisateljev® je razkril suženjske odnose med sovjetsko književnostjo in kremeljskimi diktatorji
kremeljske
vsemogočnosti
Kremelj je očitno nezadovoljen s položajem v ((najnaprednejši književnosti na svetu«. Poleg redakcijskih člankov moskovske «Pravde», ki so v resnici rodni bratje poznanih «postanovlj'eruj» se vlastodržci poslužujejo tudi drugih oblik za izražanje svojega nezadovoljstva. Peta obletnica «postanovljena» o časopisih «Zvezda» in ((Leningrad » ter objave neomenjenega, oholega in krutega pritiska revizionizma na književnost ZSSR se izkorišča kot povod za nove opomine in za napade na upravo ((Zveze sovjetskih pisateljev«.
Najznačilnejše je pri tem, da je vidnejšim književnikom iz uprave same poverjena naloga, da sami sebe napadajo in da v vrsti govorov in člankov poudarjajo dosedanjo neaktivnost Zveze, neizpolnjevanje prevzetih obvez, skrajno slabo sodelovanje z republiškimi zvezami pisateljev, atmosfero medsebojne uslužnosti in hvalisavih izjav v odnosih poznanih književnikov itd. Jasno je. da vsi ti članki in govori nimajo ničesar skupnega z zdravo in odkrito samokritiko, temveč so le odraz ukazov od zgoraj in niso zaradi tega nič drugega kot monotona in brezbarvna ((razčlemba« teh ukazov. Edi-
no ti ukazi so lahko prisilili Surkove, Simonove in druge, da so se posuli s pepelom po glavi in da so po ostrih napadih na naslov Zveze^ ukrajinskih piscev v Kijevu, priznali, da stvari v centralni organizaciji ne stojijo nič boljše kot v Ukrajini.
Dejstvo je, da ruski književniki — kot pripadniki »vodilnega naroda« niso izpostavljeni tako pogostim in žolčnim napadom zaradi «ne-sovjetskega značaja« njihovih del, kakor so tem napadom izpostavljeni ukrajinski, jermenski. kazaški, azerbejdžan-ski in estonski pisatelji, ki jim je Moskva naprtila breme ((buržoaznega nacionalizma«. vendar se odmevi teh napadov do neke mere čutijo tudi na ruskem književnem področju. Nedavno izobčenje leningrajskega pesnika Aleksandra Prokofjeva, ki je podesetorii svoje grehe s tem, da je prevedel prekleto pesem Vladimirja Sosjure ((Ljubi Ukrajino«, spada med take odmeve nove poostritve revizionistično - veliko državnega kurza Moskve na vseh področjih kulturnega in umetniškega življenja, (v kolikor se pod takimi pogoji lahko sploh še govori o kakšnem kulturnem in umetniškem življenju.
M
LITERATURA V SLUŽBI CUmSIEGA IMPERIALIZMA
Italijanski literarni krogi so ocenili ta nesramen nacionalistični izbruh sovraštva do vsega slovanskega kot delo, ki ' spodbuja k človekoljubnemu usmiljenju" iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
OGLEDALO ITALIJANSKE POLITIČNE KNJIŽEVNOSTI
Te dni so izložbena okna italijanskih tržaških knjigam zapet polna »najboljše bele-trističine, znanstvene, zgodovinske literature« kot «Storia dj Tirieste« cd Santo Ntpttel-la s prevodom v angleščini, ((Momenti di Triestt« od Fe-derica Pagnecca, P. A. Qua-rantotti Gambimjeva «Prima-vera a Trieste« in druge. Za na® ni to nobeno presenečenje, če pomislimo, da j« vprav te dni De Gašperi na potovanju po Ameriki, kjer propagira za Trst, in da j-treba po mnenju pisatelja Gambinija, kot piše na strani 36, »sonarodnjakom in tujcem zatrjevati, da sta Trst in Istra italijanska, četudi bivajo tam Slovani.«
V našejn listu smo že ocenili obe prvi knjigi in objavili iz Gambinijeve knjige tragikomično epizodo, kako so pisatelj rn njegovi prijatelji pričakovali zavezniško vojsko, ki je bila po pripovedovanju it v Barkovljah, pa so naenkrat zvedeli, da to ni res, pač pa da so vkorakale v mesto jugoslovanske čete.
Knjiga nima literarne vrednosti, ampak it samo izliv sovraštva proti Slovanom. Zato prvotno nismo imeli namena, da bi se ustavljali pri njej. Da pa bodo naši bralci vedeli, kakšne propagande se poslužujejo naši nasprotniki in kako potem sami to propagando ocenjujejo, hočemo navesti samo nekatere citate iz te knjige, ki padejo gotovo tudi po zamisli pisatelja v okvir propagande proti Slovencem in za »Italijanski Trst«.
Pisatelj opisuje razdobje od 29. aprila do 27. maja 1945, ki ga je doživel v Trstu. Ne poda nobene zgodovinske analize, temveč se raje poslužuje podtikanj in čenč, ali kakor sam pravi «vsega tega, kar je slišal«. Tako sta ton in vsebina na neštetih mestih prostaška. Od vsega začetka kaže mržnjo do našega človeka in zlasti do partizanov. Oni so zanj »Nepopisen trop; razcapani, v copatah ali bosa, nekateri imajo samo hlače, mnogobarvna tolpa; in z njimi gredo ženske, oblečene kot moški, Tako defilira mimo nas ta bedina tolpa.«
Ko so kasneje prišli na tankih Novozelandci, se je Gan> biniju zanje takoj ogrelo sret. Tako nadaljuje na strani 85: ((Jugoslovani delajo vtis ubogih par, mršavi in umazani, vsi so spačeni, neobriti, grozno raztrgana, kakšna razlika nasproti Novozelandcem, ki so v lepih samo nekoliko opraženih oblekah, rdeči, dobro rejeni, oči, usta se jim smejejo«.
Toda avtor opazi kmalu, da prihajajo tudi Jugoslovani v snažnih uniformah; naenkrat vprašuje; »kje so vendar tisti partizani, ki so bili tu pred nekaj dnevi, kje so tiste tolpe raztrganih ljudi, bosi, od katerih je bil vsakdo drugače (bledem, ljudje vseh starosti, umazani v obrazu, šepavi, mnogi brez suknjičev, berači? Zakaj je prišla najprej tista raztrgana tolpa, zakaj so vkorakali v Trst kot prvi tisti kmetje, tisti pastirji, razcapani drvarji, žalostna mešanica in ne ti vojaki v uniformah pravilno razvrščeni?«
Nato pusti Gambini govoriti «bivšega četnika«, da bo napravil dogodek verjetnejši vtis; »In dekleta so partizani do nagega slekli, jih privezali na drevo, jim odrezali prsa ter jih gledali, pri tem
pa so kričali, zbijali šale; medtem ko so se dekleta zvijala v krvi. Tuje vojake so skopili...»
Avtor zagleda na Ulici Morifort jugoslovanske tanke; tudi to mrtvo železo mu rai všeč. Namrdnil se je tudi na »razbite kmečke vozove in vprežene mršave in zgarane kiraške konjiče, od katerih je eden večji od drugega, vodili pa so jih kmetje, pokriti s slamo. Človek občuti najprimitivnejši pogled na slovanski navad (calata slava).«
Odi strahu pred vzdušjem v predmestju pri Sv. Jakobu se čuti pisatelj najbolj varnega «ob morju med obema hoteloma — Ekscelzior in de la Ville«. Pri tem se spominja-, kako (p stal vprav na stop nicah hotela Ekscelzior Gabriel le D’Annunzio in govo-rij mali skupini mladeničev, rešfcih legionarjev. Nato na vaja tedanje vzklike:	«Za
d'Armunzia eja. eja eja!», in odgovor; »Alala!«; še ni konec; «E per Fiutne bella, eja, eja«. Zopet; «Alaila!» Se: «Per» Benito Mussolini, eja. eja, alala!«
»In sedaj po 24 letih je Reka v jugoslovanskih rokah«,
tako tarna avtor, «Trst je za-Sfdiel Tito.« Pisatelj se vrača proti domu mimo jugoslovanske «oitadele» v ulicah okoli vile Bonaparte, Na oknih vseh palač in nadstropij »vojaki, odpeti se češejo in stežejo nato roke na cesto, pri tem pa iz glavnikov nekaj stresajo. Razumel sem, uši, in odmaknil sem se na sredino ceste, polno cunj, odpadkov, smeti...« Ko se zamisli na italijanske karabinjerje in financarje takoj podtika; »Na balkanski način so jih stekli in potem raz-četili«. Ko že zapiše to kleveto se nekako opravičuje z besedami; «Tržačani so o takšnih dogodkih večkrat slišali, tako grie glas, Bog daj, d‘a ne bi bilo res...»
Zadostuje, da vidi Gaontbini partizana, oblečenega v itaji-jansko uniformo, takoj reče; «Gotovo je to trofeja ali beden plen od italijanskega fi-nancarja, preden so ga ubili«. Pisatelj seveda dobfro ve, da so bila po razpadu Italije na steza j odiprta vrata vojaških skladišč in da je tudi italijanska vojska v Sloveniji, Dalmaciji in po vsem Balkanu prepustila partizanom vsa svoja skladišča in da nosi na ti®oče Tržačanov stare vojaške uniforme italijanskih ter celo angleških in ameriških vojakov.
In partizanke; «Ena, ki jo vidim včasih razčesano, v škornjih in z revolverjem ob pasu; Q njej slišim, da se ba ha, da je ubila okoli 15 mož. Ne vem, kako jih je ubila, toda spominjam se nekaterih epizod z jugoslovanskimi dekleti, ki so v začetku vojne peljale naše vojake v gozd in jin. na travi, ko so se jam vdale, prerezale vrat...»
Kadar vidi avtor na prsih partizanov odlikovanja, ga obvladajo sledeče misli; «V Jugoslaviji n* dobi vojak zlate kolajne, kakor v Italiji, za veliko vojaško dejanje, s katerim je tvegal ali pa žrtvoval svoje življenje, ampak tedaj, če je ubil določeno število sovražnikov.«
Za partizane, ki so plesali na ulici kolo, je našel Gambini te besede; »Glasovi pokrovk, bobnov in harmoniki?; skupina capinov, beračev, ki dela ciganski vtis; nihče jih ne posluša, nobeno dekle ne gre z njimi, kar
vzbuja sfcoro usmiljenje, ko vidimo dekleta dva koraka naprej z Novozelandci.«
In stranišča; dajmo pisatelju prednost, ki piše takole: ((Pripovedujejo,' dar hssJ/Efto-" ve četrpirve dni izbrale hlev zg krave v kavarni Garibaldi, vole, ki niso mogli biti v pritličju prefekture, pa so spravili v gledališče Verdi. In tudi druge stvari pripovedujejo ljudje v starem mestu; kako so našli v vežah človeško blato, enako v uradih na občihi. celo v predalih in miznicah. in kako so zalotili vojake in dekleta, ko so opravljali svojo potrebo v vežah zasebnih hiš in javnih zgradb; in kako partizani niso znali uporabljati stranišč, kot bi jih ne poznali, in njihovo začudenji?, ko so videli v hišah tekočo vodo. ter njihova navada, da si upri vajo obraz v školjki klozeta...« Vprav Italijani imajo razlog govoriti o straniščih in brzdani erotiki, ko se držijo sledeče morale: «Se io prendo la mogli,f altrui faccio una buong azione, se altro premde mia moglie fa una eattiva azione.«
Ko so odhajali nekateri partizanski oddčlki iz Trsta in so na kamione naložili svoje stvari, je videl pisatelj v tem: »odhod tatov, razbiti pločniki, na cesti cunje, ne vidiš velg skupin vojakov, ki si obirajo uši ...»
«Pri brivcu smo in poslušamo; »Včeraj mi jo pripovedovala jugoslovanska partizanka; Titini so imeli nekaj ujetnikov. Preden so jih
vrgli v jame so jim polomih prste, te so pekli na rokah ter ujetnike prisilili, da so jih žvečili in pogoltnili. Tako j,^ moral vsakdo, preden so ga ubili pojesti svoje fd-' ke. ju nato druga pohabljanja: spolovila.«
Gambini se spomni nadaljnjih epizod, ki Trto jih je pripovedovala slovenska služkinja; v jeseni 1943 je pripadala ljudskemu sodišču in je pomagala obsoditi starega vaščana na smrt. Ko je bil starček mrtev, so plesali okoli trupla kolo in vsako toliko so ga še brcnili.
Zopet druga slovenska služkinja mu je pripovedovala tole; »Ne smem več domov, dokler živi moja mati. Obsodila sem svojo sestro, ki je bila ljubica iK-kega Italijana. Vaščani in tudi žene so ji najprej odrezali prsa in zadnjico. na kar So ji iztrgali maternico tako, da so šli v odprtino z nožem m končno so ji razbili glavo ter kričali ((vlačuga, vlačuga«.
Ko je pisatelj končal pripovedovati, se oglasi sobesednik in pravi; »Meni je povedal domačin iz neke vasi, da so ji odrezali prsi. ki so jih zasačili italijanskega vojaka z nekim dekletom. Oba so slekli do nagega, pred očmi dveh njenih bratov so dekle nešteti moški posilili, na kar so ji odrezali prsa. ki so jih vrgli psu, dekle pa so še prisilili, da je morala požreti moda, ki so jih odrezali vojaku.«
To je ton in vsebina «Pri-mavera a Trieste«. Pisatelj
sicer y uvodu navaja, dg noče nikogar obtoževati, kar seveja ni res, ker je vsa knjiga pavšalna obtožba jugoslovanskih partizanov, ete-si marsikateri Italijan ni vreden, da bi jim. obrisal prah z opank, na katere se avtor tudi tako spodtika, Gambinija ne opravičuje niti to, ko navaja; ((Slišimo, da smo tudi mi delali grozovitosti in uničevali stvari. Sicer pa se ne smerno razburjati, kajti kdo ve, kaj so delali naši v njihovi hiši. Vojna je vojna..«
«Giomale di Trieste«« je v svoji številki dne 4. maja 1.1. ocenil Gambini jevo knjigo kot točno in podrobno dokumentacijo, kroniko, zasnovano ng umetniški način. Za glasilo tržaških šovinistov je ((Primaverg a Trieste« humanističen dokument ter pravi: «V tej knjigi čutimo, kot da bi avtorju govorili mi sami.«
Tednik za umetnost in znanstvo «Lg fiera letteraria« z dne 13. maja t. J. ni sicer posebno navdušena zg novo Gambinijevo delo, toda vseeno ga označuje kot literarni dogodek. Kljub revščini ideološke konstrukcije (poverta della costruzione ideologica), zapušča knjiga vtis pristnosti. Delo ni nikdar padlo v retoriko in Gamibinijevi spomini v tej knjigi so dragoceni in značilni za spoznanje pisatelja, ki je izbral nekakšno klasično merilo. Avtorju šteje še v dobro, da je «ostal pri vsem kritičnem in d'a ni zašel v polemiko ter sovraštvo, marveč da spodbuja k človekoljubnemu usmiljenju.» To piše torej tednik, ki si lasti vodilno mesto objektivne kritike!
Za nas ni »Primavera h Trieste« niti prebavljiva novinarska reportaža, ampak navaden pamflet nacionalnega za-grizenca, ki je daleč od globokega znanja, kritičnosti duha in humanistične tendence, na katero se avtor tako sklicuje!
NOVE KNJIGE
*OW.^V,V»VWWW<WWAWW»'A,iV^V^\VWWWaWW
Med najno-vejšimi knjigami, ki so te dni prišle na slovenski knjižni trg, moramo ■kot prvo omeniti novi zvezek zbirke slovenskih klasikov. Pravkar je namreč iz-
šla četrta knjiga Jurčičevega zbranega de|a, ki ga urejuje dr. Mirko Rupel, Izdaja pa Državna založba Slovenije. Izdajanje del slovenskih klasikov je založba letos obljubila pospešiti, kajti dosedaj je ta zbirka izhajala preveč počasi. Z ene strani so jo zadrževale ovire teh ničnega značaja, z druge strani pa so bile resnejše težave pri prirejanju tekstov In sestavljanju opomb. Založba Je letos tehnične težave že premostila in tako svojo obljubo glede hitrejšega izdajanja del slovenskih klasikov že izpolnjuje. Po
tretjem zvezku Kersnikovega In drugem zvezku Aškerčevega Zbranega dela, smo sedaj dobili četrti zvezek Jurčičevega dela, kmalu pa bomo dobili tudi na-dalnje knjige drugih slovenskih klasikov. Med njimi pa bo prav gotovo Jurčič eden prvih, ki bo v novi kritični izdaji dostopen našemu bralcu.
Četrti, pravkar lzišli zvezek Josipa Jurčiča vsebuje dela, ki so nastala v času od 1866. do 1868. leta. Poleg troje krajših in lažjih tekstov, ki jih je Jurčič napisal v kratkem času in predvsem zato, da bi lahko čimprej dobil honorar, vsebuje lzišli zvezek tudi znano zgodovinsko
povest Hči mestnega sodnika, kratko humoresko iz dolenjskega kmečkega življenja Kozlovska sodba v Višnji gori ter najboljšo Jurčičevo povest Sosedov sin, s katero je pisatelj zapustil romantiko ter posegel v sodobno življenje slovenske vasi. Razen teh del vsebuje četrti zvezek Jurčičevega dela še naslednje povesti: Golida, Nemški valpet, Sin kmečkega cesarja, Črta iz življenja političnega agitatorja. Urednik je knjigi dodal 37 strani opomb k posameznim delom objavljenim v ‘knjigi. Oprema knjige je dobra in enaka prejšnjim zvezkom, le da papir ni povsem enak.
Slov enskl
knjižni zavod je v počastitev 400-letnice slovenske knjige izdal spis Dr. Franceta Kidriča:	Pri-
mož Trubar. Ta oris Trubarjevega živ-
ljenja in dela ter dobe, v kateri Je nastala prva slovenska knjiga, je profesor Kidrič napisal za 400-letnico Trubarjevega rojstva leta 1908. Takrat je tudi ta spis izhajal v celjskem časopisu «Domovina», ni pa bil kasneje nikoli ponatisnjen. Za sedanji jubilej slovenske knjige je založba zaprosila dr. Kidriča, naj spis priredi in izpopolni 7. dognanji zadnjih let. Toda te načrte je prekrižala Kidričeva smrt. Da delo, ki je močno pomembno za našo kulturno zgodovino, vseeno izda. Je založba poverila priredbo teksta dr. Mirku Ruplu, ki je svojo nalogo uspešno opravil ter napisal knjižici tudi uvod.
Cankarjeva založba je pripravila pomembno knjigo s področja literarno-kritične literature. Po že delj časa trajajočem napovedo vanju je izšel zbornik G. B. Plehano-va z naslovom;
Umetnost in literatura. Pleha-nov je pri nas slabo poznan, vendar je to eden od pionirjev ruskega marksizma, človek, kt je s številnimi filozofskimi in soclalno-politlčnlml deli močno obogatil marksistično literaturo. Posebno je pomembno njegovo delo na področju umetnosti. V slovenščini izišli zbornik Umetnost in literatura obsega najvažnejše članke Pleha-nova o umetnosti, literarni kritiki in literaturi sploh. Bo pa to delo izšlo v dveh knjigah. Prva, sedaj izzlšla, vsebuje v prvem delu razprave in članke o splošnih vprašanjih umetnosti, v drugem pa razprave, namenjene ruski literarni kritiki. Slovenski izdaji dela je napisal uvod Boris Ziherl, ki ugotavlja, da je Plehanovo delo s svojimi pomanjkljivostmi vred lahko samo močna spodbuda k nadalnjemu razvijanju sodobne znanstvene estetike.
Založba Mladinska knjiga je počastila spomin mladega nadarjenega pisatelja Jožeta Kerenčiča, ki je bil kot talec ustreljen v Mariboru 27. decembra 1941 z izdajo Kerenčičeve najboljše novele »Mati išče mojstra«,
S. R.
Kaj pravzaprav zahteva Kremelj od književnikov in njihova moskovske Zvezde? Nedavni zbor moskovskih književnikov, ki je bil ob priliki pete obletnice «posta-novljenja« in pod etiketo tega stalinsko-ždanovskega manifesta, daje izza svojega sivega pročelja obveznih fraz, dokaj jasno predstavo o teh zahtevah.
Predvsem mora književnik
veiit del naiuidneism rosHih piscev se ie pogreznil v molk in
sane izjave in naročene slavospeve..
vedno izhajati iz predpostavke, da se v ZSSR odigravajo ((grandiozna, preobraževal-na, svetovno zgodovirjska« dela ((Stalinske epoke«; dela, ki slone na »sovjetskem človeku« obdarjenem z vsemi mosočimi in nemogočimi, pretežno nadčloveškimi lastnostmi in prežetem z neugasljivim plamenom, z nezlomlji-/vo in brezmejno itd. ljubeznijo do Stalina. Z drugimi besedami:	namesto človeško
odkritega, ustvarjalčevega realističnega odnosa do človeka sploh, se zahteva nekakšno globoko priklanjanje pred prividom ((sovjetskega človeka« skonstruiranega v propagandnih delavnicah. Ta privid, oropan vsega človeškega, je hladno in topoglavo proglašen za vzor za vse-in vsakogar, in mora po volji »najmodernejšega« postati njegov mlajši partner v tematiki sovjetske književnosti. Vsak nov roman, pripovedka ali drama mora dišati po načrtnem poveličevanju sovjetske stvarnosti, poveličevanju, ki se mu sleparsko udarja žig ((socialističnega realizma« in s katerim se izvaja grob napad na resnični pojem realizma, na vse kar je človeško in ustvarjalno v umetnosti in s tem na samo umetnost.
Vse, kar ne gre po tej poti .fteptesanega. pa zato-pooblaščenega falsifikata. se smatra na birokratskem vrhu ZSSR ža neodgovarjaječe duhu ((stalinske epoke« in je deležno najneugodnejših ocen. Ce pisec n. pr. opisuje meščansko sredino, če govori o intelektualcih a ni pri tem spremenil svoje delo v slavospev ((veličastni sovjetski stvarnosti«, — postane malo-meščan. Ce slika tovarno, v kateri različne volje in križanja življenjskih poti ustvarjajo kolizije, je v najboljšem primeru proglašen za ignoranta in lepotičnega mojstra, a v najslabšem primeru za an-tipatriota in saboterja.. Ako kakšr.-a knjiga spremlja pojave zapadne književnosti, je pisec prav gotovo uvrščen med kozmopolite, giornaliste ali dekadente.
Vsi ti pojmi od malomeščanstva do dekaderrtstva so v sovjetskem literarnem prometu že davno izgubili svoj pravi pomen, kakor ga je izgubi] pojem »socialističnega realizma«. Sovjetski ((književni tisk«, ki se stalno sklicuje na Maksima Gorkega, se je v resnici obdal z visokim in debelim zidom pred njegovimi stvaritvami in niti najmanj ni zato slučajno, če je kritik najboljših del Gorkega, Ilija Gruzdjov padel v nemilost, ko se medtem na obzorju sovjetske kritike pojavlja nova «veličina» nekakšen Bursov s svojimi vodenimi in ravnodušnimi, toda zato prilagojenimi komentarji o ustvaritvah pisca ((Matere« ir/ »Življenja Klima Samgina«.
Kritiki bursovega tipa so se zavarovali pred obdolžit-vami «postanovljenja» in podobnimi ustmenimi in pismenimi akti in takim pisateljem se vedno priznava, da korakajo z življenjem, medtem ko se mnogim resničnim piscem, pesnikom in kritikom uporno očita, da ne poznajo stvarnosti, da delajo po starih temah in da v svojih delih ne odražajo problematike sovjetskega življenja, kar pomer.i v preprostem jeziku, da ne odražajo v zadovoljivi meri dnevne «operativne» teme moskovskih listov in radijskih oddaj.
V tem duhu je govoril na moskovskem zasedanju namestnik generalnega sekretarja Zveze sovjetskih pisateljev Aleksej Surkov, ki je v imenu Kremlja stresel ves srd svojega govorništva na »šablonske konflikte«, ki da niso lastni sovjetski stvarnosti. Surkov je napadel književnike, ki se nagibljejo k konfliktom zasnovanim r:a postopnem birokratiziranju njihovih junakov. Zahteval je da se ta tema odstrani iz sovjetske književnosti kot nezaželena ir/ nerealna in to prav v času ko sovjetski ljudje (ne oni iz književnih fal-sifikatov. temveč oni iz krvi in mesa) vse težje in težje občutijo oblast velike birokracije in napihnjenost majhne.
Kremeljski mogočnež, ki v svoji vsakodnevni praksi ponižuje človeka, hoče v sklop svojih slepil vnesti čimveč
literarnih del o neki veliki in aktivr/i vlogi ((sovjetskih ljudi« v dogodkih, ki jih omogoča samo vlastodržceva volja. Temu slepilnemu poslu bo morala književnost ZSSR v bodoče služiti še bolj kot doslej. Tako je treba razumeti Surkovljev govor in tako so ga moskovski književniki tudi razumeli.
Poseben del Surkovljevega govora predstavlja strog opomin nekaterim uglednim sovjetskim pisateljem, ki že dalj časa nič r.e pišejo in niso ničesar objavili. Pooblaščeni govornik tokrat ni navedel nobenega imena. Toda popolnoma jasno je zapretil, da bo naredil kor/ec «zaroti molka« okrog teh pisateljev. Ni težko zadeti, da se je ta govor nanašal predvsem na Mihajla Solohova, ki v zadnjem času ni objavil ničesar razen obveznih izjav, kakršna je bila ona nedavr/a v «Pravdi» v zvezi s sovjetsko «ofenzivo miru«, in ki je bila napisana na zahtevo merodajnih krogov.
Potem je namestnik generalnega sekretarja Zveze piscev napadel Zvezo samo k čemur so se pridružili po naprej naštudiranem programu tudi ostali govorniki. Govorilo se je o tem, da Zveza ne posveča potrebne pozor-
že politično
nesposobnost pri re	.
problemov ukrajmsk	■
ževnosti. ki je polna a a kov buržoaznega naci -
ma», da je zanemarila " ^ z mladimi književniki. ,, skesano priznava svoje s vendar pa jih ne ods \
je itd.
Pri moskovski
teljev obstaja k0I?1.vl,!arir književnosti «wruskin ^ Hov« ali bolie za P°“‘ i.
dov« ali bolje za FrtGik nje te knjižeynosti t
nim rusifikatorskim
ukrep1®
KremljarTa komisija
dovoljila vlasodržcev o ^ priča govor
kovskega, ki je^z^^UMl mora ta komisija v kazati več politične zmr, Tako je bila deležna knij na žandarmerija graje; ^ premalo vnetega sPt'eP $ in zapiranja sumljiv™ mentov.	,-jjjj
Ostali govori n« & je posebne pozornost),■ fjH njih vsebina samo e variacija na teme o ^ grehih Sosjuze in P^0; va. o buržoazno-naere® £ ^ nih tendencah, o slat» fr avtoritativne križevne ^ ke itd. Omeniti se sP jjjj jz* mo še dejstvo, da )e lv0p
brai^^iastn^predsedklpp,)
ga zbora Politbiro CK. ^ na čelu z «velikim btaj jj Nevidni častni preds«0 opravil svojo nalogo v ko lastno
zadovoljstvo bji
ko prej, ker je v
nosti književni kritiki, da ka- I kov.
edini govornik na t?™i danju moskovskih-*“■■■
j PRIMORSKI LJUDSKI NAPISjgJ
Bovški napi*
BoVški nagrobnik iz I. 1801
Vrnimo se v gornjo Soško dolino. Nekaj napisov oa tam je prišlo že spomladi 1950 v uredništvo ((Ljudskega tednika«. Prepisala jih je na Srpenici in v svojem rojstnem kraju Bovcu učiteljica Eva Mlekuž. Iz omenjene pošiljke smo takoj porabili edinole bovški nagrobni napis iz leta 1831 (gl. «Lj. tednik« št. 208, 7.4.1950). Med poslanim je bil tudi zelo nejasen napis, zato smo se takrat obrnili na javnost s prošnjo, da bi nam 'ga kdo razrešil a-li vsaj natančno kopiral. K .sreči pa ga je pisec teh vrst nedavno imel priložnost videti in prebrati sam, po prijaznem posredovanju prof. M. Kopačeve pa ga je univ. prof. dr. J. Milčinski iz Ljubljane tudi fotografiral. To je naš 119. napis.
V zidu, ki obdaja bovško cerkev, je vzidan prav pri tleh kamen čudne oblike, prvotno morda podstavek za križ. Iz zidu gleda samo 48 cm široko in 39,5 cm visoko lice kamna, kjer piše: T. / L. T. / TOVMLE. KETJN / SIN. / IVAN. KETI, TOVMENA / NA. X. IENV. MDCCCI
PRVE IZDAJE
nove slovenske založbe »Obzorja"
Založba Obzorja, ki je bila letos ustanovljena v Mariboru in ki obeta izdati vrsto zanimivih del, zlasti prevodov iz svetovnih književnosti, je pravkar dala na trg slovenski prevod romana, ki. ga je pod naslovom Obiralci bombaža, napisal B. Traven. Traven je pseudo-nim s pravim imenom nepoznanega nemško-ameriškega pisatelja, ki je zaslovel s svojimi romani z motivi iz kolonialnega življenja in polnimi izrazite socialne tendence. Posebno znani so romani Mrtvaški brod, Bela koža, Zaklad Slerra Ma-dre (ta Je že preveden v slovenščino) in Obiralci bombaža, katerega prevod smo pravkar dobili na naš knjižni trg. Roman Je prikupna mešanica pustolovskega in socialnega romana. čivo pripovedovanje, poznavanje običajnim bralcem tujih krajev in ljudi, z zdravim humorjem, prav gotovo pritegne vsakega bralca. Pisatelj pripoveduje o Mehiki, o njenih bogatih pokrajinah, o njenih ljudeh, domačinih in priseljencih, o gospodarskih problemih, o Izkoriščanju primitivnih domačinov In še o marsikaterih zanimivostih te svojevrstne dežele. Ni dvoma zato, da bo knjiga tudi pri slovenskih bralcih dobro sprejeta,
Ce ta mane - tekel r dobimo lepo po slovens*“ dano, da -	,	Z
T(ukaj) L(eži) T(rBP™' tf«1 maž Kutin, sin Irt™;, Dj V' (na) Tomana - (u^l^l,
janu(arja) 1801. _„viirvd, f.
Da je to branje P^
trjuje mrliška knjiga * ^e
vijujv. iioiva ““a ^	JI
skem arhivu v Bovcu«- ,, f
februarja (ne
1801 je umrl KUTIN -£j .sin Ivana Kutin iz «ri „ 186, 20 let star, vulgo
mr.nu.» Bovški dekan čar, ki mu dolgujemo tf|ie tej pristavlja v pismu z ^io: ‘ 1951 še naslednje P°Ja p0g%. hiša (-Tomanova) J® leta 1901 in se ni vc‘i5eleS Tedanji posestnik te n pil na trgu drugo Tomanu je ostalo do (lo’r. Poldrugo sto let s‘ 0 IfiL napis podaja mladen' {e: P Tomaž - kar po d^”Lrle» L, mle«. V obliki (<T°n,s
da P‘111^
znajo Tomaža še
v Koritnici pri
jeni o je postal drog Toumle, Toumena. a<jnjeflL |i
Kutin je naglas na z*°!-.ie^
gu, zato se je aeg°o- ppu kaj lahko prelevil ni»
v datumu smrti m jge '.V saj se celo v nagro^g, kjj^
nlh mož včasih prlkra^„
vv«-.". *- Ote<o tr kega, da si morajo v ^ . dovinarji beliti g)aV ' -sto na koncu napis*’ -3stl'Pf letnico, je stilizif* motiv.
Pri nas se še
* * * -m zrner .i
ljudje, ki zmajejo^' ^ ^
Zakaj je pa to ^Totn3! , kaj piše na grobu	/
tina, Janeza poreJ ;tscbrl!, ^ V dunajskem esterreichische	-»cd8/
štajerski umetnost111	j«/
dr. Avgust Stege' roWj 1908, leta nemške " * K« pise, ki jih je nf2elp^C# in okolici. Na 1(3go,' “ dekanata Konjice	GiT
- je našel
slovenskih nap>s° icoit^Ul mi je bil najstarejšl^/ ta 1849. Slovenska VsKjir>f) žal popolnoma ne	(?
ročje, zato so r ^ [eJ Jf
ve med stanjem^	^
pokrajini trenutb? jvo,^u ' “P® ^rafn*?«
pr. en sam kraJ "'Kar l: Bovec - premore (,8rt > venske napise lz Kt .adaJ
In 1831), ko
vzhodu še neolJjfJ fi nemški napis1- so s poS* IZ tega sledi, W pls venski nagr^kd fV.' vanja vreden . seMfle
mi po sebi tu	,	vs^d«
kujejo po lzV'^	Ne Lit JU
po čem drugem v irol lte to, kaj in kako	W ^
venskih Polir iLl0r5ke11’ pisf
eno
"V X
dvoma dal kultu*1 ^
pri nas na	sta*“	^rj-
dat. po
ve. Tak pregled .^god ^jlF
kjer so včasin r -AHKa
-	P*
dialektološko dWa. ,„rIK« fl dragocenega	e
D-nufeiiem n*f-nč»trt n. *
Prijateljem se ponovno P*P® 0pot»
nam pomagali , pisi ali posnetk'(ge
(sd
RICMJE
,	*	,	g
Malokjg ,p0 naj-
W i ^pie§a cvetja in Po negovanih cv1etIic kot
v»ski osn°vni šoli. ^ stavbo, na vrtu in na
^ ku vrste cvetlice jo. *? *,u®o in so v okras £	*	le, da dfolin-
£«**n« ni dala še na-^Vrti ograje, kar bi bilo Z, pc^ebno. Kdor pride ofert S- Se rad ustavi in> li» ra^ovrstne evef-Pera .ekat®rim menda ni je *	** naokoli. Videti
ni *. ^nJe skrbi dlofora W ljubitelja cvetja. To deco ^.1Va tudi na šolsko
113 za ni8l VZgOJnega P°mti *™e učence.
Mg™!* kraljuje lepa svojim; v*a (gerani3a> s Tako veUk	^^1 cveti’
** Posleit ■Je teŽko r^jti-*kot ^ JO: Tako visoka otl niei riSl° •a*We. ki stoji
v izi^ii bi 1° Postavili V r^bcno okno V Trstu,
6‘ k hr» 7 mno v Trstu-dbvaii ■	111(0,0	vsi	obču-
sPa bi ? .Marsikatera go-.	1	1° zaželela,
jiteljn In skrbnemu go 0»u fr«®«® čestitamo in
' Metlicami6 0hilQ UEpeha
FERKETIGI
v »IS**h*)* se nismo t>?kai •-a’ “to pa, tokrat ^edfiih afebnih novic ni, Vn)a dl8°dkov. tudi ne. tatj tm,LS° nia'a vasica ob
tbtl n,'1.50 »ata vasica ob K T šmarni in Se-#( b1 7? neikaj hiš je. Ce lbw- 113 mirovni kon-
>..	*	tviioiiA	lil*
Itretip- ?a mirovni konta Vasi začrtali mejo tik li rieni0’ h1 Fernetiči osta-*Vetu zna°i še naprej po •Pačim- '0^?lalt bi jih le do-{arii v, fra*evci in Trža-^ha’ja; e °d' nekdaj radi t*tete	V naae kraje na
Zaradi -
)3io n e meje ome-_^° svet\i večkrat na-
11 vasiCo *• a klii,u’ Zlvljenje pri nas Velikj.. , temu teče brez a d°god(kcv.
k iw;
rne,tj(i!ic>vrie pogodlhe so s £ ^pudaii počj Se-
j 13 ir, / ^ bda na*a ol>
?hk>	•	Zčtej pa spa-
Pod repentaborsko 111 župnijo.
0b*ino
S j^Sl imamo električno
‘»di i‘ Vod°vod. Ceste SO 0djveč- 130	ki	je1
JkolieV*. - red išče v
til	llTa^.
skoraj • F°grešamo °Pčin ,* zveze vsaj do
n asi štiri pa
t-vil-n •	—	v°aj VI
>». p" nPenskeg-a tram-lrk ‘metna zveza Op-Se' emetiči ali celo ^Viin-^ne bi služila tudi K Potnikom in izlet-
Vi ^Olir §red° ** TrSta
k "kolicp	T
,, 3lk se « v JlIg“tavi.io. , 3kon. - more vozi tj z ,'2 NaK, dielati ovinka b5 ba ,!21no in zamujati mejnih postajah. ^3d<,	-,e tudi, onim', ki
Sadijo d£!k0_rtTan ,ln
1,	^	‘WKO	sxran	in
S iz Tr d0bIe zveze- Pa
k tbiko,, bl Prišlo več
t^issio vec kiieii v našo vas, če *v®*> z Opčin.
„P®I1 tlABREŽIHO
«ev
i trgatev , d ?*U. Ma, J® skoraj pri
Snfacl M S pri-
> v°lini r?U na sPl°šno ?li5»o m Dlu^d pa je
^V°‘ meu°ma leP° i" •itn ’Ja ce)-, °ma mešano Pon vd°ka3 slabo V>*11. n3kod i® plesno-Ih11 del vini3 ves aIi vt'°s ie bi.„ ?,a Pridelka.
Pr.n muhasto btr je b"?Vr^ za Plesen. ^asao uDP!Zl3’v in je
A^redstva " Jal
•tej , ! si je,; ■ s® letos ne V 10 vsai še ne-^ ePega vremena.
sEmroLAJ
Ta mesec so bile v naši občini kar tri kulturne prireditve, ena v Nabrežini in dve v Sempolaju. Zadnja v nedeljo je bila komin-formistična. Kljub predhodnemu rompu in pompu se je iz gore rodila revna miška. Pevci in igralci so se sicer trudili, da bi uspeli. A s kominformističnimi kulturnimi programi je že tako, da je njihovo središče politika, čemur se po njihovo pravi ponavljanje laži in znanih napadov. Na nedeljski prireditvi se je razre-penčil Justo Košuta. Med drugim nam je razkril njihovo novo formulo za rešitev nacionalnega vprašanja na osnovi rešitve socialnega vprašanja. Justo in socialno vprašanje — to se pa res ujema! Pač pa je pogodil, ko je dejal, da si bo narod pisal svojo sodbo sam. Da, sam! Naš narod si jo je že sam zapisal brez Košute in njemu enakih in si jo bo še naprej pisal sam, ker mu njegove teatralne fraze res ne morejo nič koristiti.
0PC1HE
V naši vasi se zelo malo čita Katoliški glas. Zadnja številka pa je vzbudila precejšnje ogorčenje zaradi strupenega in nesmiselnega članka, v katerem se je pisun pokazal v svoji pravi — farizejski luči. Temu gospodu je šel do skrajnosti na živce izlet, ki ga je na lastno pobudo organizirala skupina vaščank v Novo Gorico — od koder so imele možnost poromati na Sv. goro. V svojem besu pripisuje temu izletu popolnoma politično ozadje, odnosno nas zmerja in nam hoče celo soliti pamet. Ta gospod in njemu enaki pa naj vedo: vse zaman so vaše trditve in jeza, tako ne boste dosegli ničesar razen to, da se boste čedalje bolj razkrinkali in pošteni ljudje bodo šli še bolj mimo in preko vas, ker vas predobro poznajo in' verjamejo le ' to. kar sami Vidi- -jo. Zaman je vaša «skrb za vzgojo mladine# in «za svobodo vere v Jugoslaviji«, ki naj bi bili tam ogroženi — same smo imele možnost spoznati resnico o tem v Novi Gorici in na Sv. Gori. Zaman so tudi vaše govorice sedaj po Opčinah, da so na Sv. gori maševali preoblečeni cerkovniki ne pa pravi duhovniki. S tem se samo smešite.
Tem pisunom, še posebej pa onim, ki v naši vasi trobijo v njihov rog želimo ob tej priliki predočiti naslednje: Cemu taka zaskrbljenost za vzgojo jugoslovanske mladine? Ali vam z vašimi «poštenimi» nazori primanjkuje dela na Opčinah? Ali mar tičite z glavo v grmu kot noj? — Ničesar ne vidite, ali nočete videti? — Siser se domača mladina v teh prilikah moralno še kar dobro drži — nikakor pa ni vzgojno to, kar se dogaja okoli nje: prostitucija, ta velika rana tržaškega javnega življenja se na Opčinah čedalje bolj širi. Opčine, ki so nekdaj veljale kot najbližja in pri* kladnejša letoviška točka Trsta postajajo ob večerih prava slika razuzdanosti. Potrebno bi bilo, da se odgovorni organi za tako stanje in početje zavzemajo in to preprečijo. O tem kar lahko dnevno vidite gospodje okrog Katoliškega glasa, pa ne pišete, še manj pa govorite, seveda, — vaša ((časnikarska katoliška dolžnost« vam tega ne dopušča.
Openke
NABREŽINA
Se gre v razgovorih beseda o uspelem taboru in neuspelem dodatnem programu, s katerim je nameravala kominformistična drhal razgnati udeležence tabora in preprečiti izvedbo programa. Ljudski glas je popolnoma pravilen, češ: če so kominformisti res demokrati, kakor trdijo, zakaj ne pustijo besede političnim nasprotnikom in, se borijo z njimi s poštenimi sredstvi?
Tudi njihova propaganda s plakati o ((etnični črti« in «Titovi prodaji« tega ozemlja Italiji, ki naj bi zmedla naše ljudi, se ni obnesla kot se niso obnesle druge limanice. Ce pa se v svoji zadregi, ki je posledica breznačelnosti in blaznega sovraštva nasproti vsemu, kar je v zvezi z novo jugoslovansko stvarnostjo, zadovoljujejo s takimi triki, jim povemo, da so se temeljito zmotili.
m mm m/M
lllllllllllllllllllitlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliii ll|||||||lllllllllll|||||||||III1l1IIIIll1lllillllll1l1lžlllllllililtlluilllHIIHHIHIIIIIIIIll!lllllllIllllllllllllllllllllIIIIIII lltlllllllillllllllilllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlinilillllill|tlli|IIIIIItlllI1ltlllHI!llllllll!llllllllillUllllllinillllIIIIIlllHllimMUillll
v	  v
Nesreča nikoli ne počiva
zato pazimo na svoje otroke
Naše mamice se bodo prav gotovo spominjale, da smo v eni izmed naših zadnjih številk objavili članek, v katerem smo jih opozarjali na razne nesreče, ki se lahko pripetijo otrokcm na cestah. Toda žal se ne dogajajo nesreče samo na cestah, temveč pre-mnagokrat tudi doma, kjer bi moral biti otrok vendar na varnem.
Da. drage mamice, tudi doma kar mrgoli raznih ■nevar nosti in prilik Za nesreče; da je temu tako vas lahko prepriča dnevna kronika v raznih, časopisih, ki mora prepogosto beležiti tudi smrtne primere zaradi neprevidnosti o-troka pri igranju v satnovanju. In prav v 'Pezi s tem hočemo spregovoriti nekaj besed,
Ozrimo se kar po našem stanovanju, predvsem si oglejmo njegovo lego. Ce je naše stanovanje v prveir. ali drugem nadstropju, potepi so seveda stopnice, ki vodijo do njega in že te so Za otroka zelo nevarne. Sicer je res, da pametna mati ne bo pustila o-troka samega po stopnicah, dokler ne bo nekoliko odrasel, vendar bo dobro, če bo kljub temu ukrenila vse potrebno, da bo otroku preprečila vsako možnost, da bi do stopnišča v kakršni koli priliki prišel. Otroci, ki se ne zavedajo nevarnosti, se kaj radi vzpenjajo tudi na ograjo stopnišča, kije prav tako zelo ndvarna. Pametno boste ukrenile, če jih boste pred nevarnostjo primerno opozorile ter Hm prepove-
, IAŠI ___
LpouhJ
PMiiniini-
J HUlillUILl
Od neke naše žitateljice smo prejeli pismo, v katerem nas prosi, naj bi ’ji svetovali, kako bi lahko postala bolj vitka ter bi se znebila nepotrebne maščobe na trebuhu in bokih. Draga čitateljica (vašega imena sic«r ne vemo); če bi bilo tako lahko dajati nasvete ter po teh prav tako lahko tudi shujšati, verjemite, da bi bile na svetu samo .vitke ženske.
Skoraj vsi ženski časopisi pri-'našajo od časa do časa članke, v ikaterih svetujejo vsa mogoča sredstva, ki naj pripomorejo do vitke linije. Izmed vseh teh mislimo, da je še najbolj uspešno sredstvo telovadba in pa zmernost v hrani.
Nikar se ne prestrašite; nočemo vam svetovati nobene telovadbe, saj vemo, da ni vsakdo za to panogo športa navdušen. Toda, če bi vsako jutro, ko vstanete napravili nekaj prav lahkih telovadnih vaj (ki niso težke, niti težko izvedljive), bi videli, da bi postali bolj prožni ter bi se vam mast ne nabirala na bokih in trebuhu. Glejte, da ne sediite dosti ter porabite svoj čas za daljše ali tudi krajše izlete. Iz hrane izključite čim bolj testenine ter uživajte več sadja in zelenjave. Ce ste že vse . to poskusili, pa vam ni nič pomagalo, se spet oglasite ter bomo vaš primer predložili zdravniku „
Nekatere naše čitateljke, ki bi si radie ohranile sveže paradižnike tudi za zimske meseca, so nas zaprosile za nasvet, kako bi sj take paradižnike najbolje ohranile. Ne vemo, če jim bodo z našim nasvetom popolnoma ustregli, vsmdar objavljamo dva načina konserviramja paradižnikov:
Paradižnikov sok s saticilom: Pretlači dobro dozorjene in mehko v sopari kuhane in odcejene paradižnike skozi sito. Stehtaj sok in zmešaj za vsak kilogram soka 1 gram- salicil-skega praška, torej za deset kg soka 1 dikg praška. Napolni ? sokom steklenice, zaveži s pergamentom in shrani. Se bolje je, če zamašiš steklenico z novimi prekuhanimi zamaški, kakor malinovec. Ta sok rabite za omake in sploh tako kakor sveže paradižnike.
Celi paradižniki v slani vodi
Naloži dobro dozorjene, pa še trde, drobne paradižnike (najboljši so oni podolgovati podobni majhnim jajčkom) kolikor mogoče tesno v steklenice s širokim vratom. Nalij jih s prekuhano ohlajeno slano vodo (na liter vode 25 dlfcg soli), da jih pokriva ir. položi navzkriž dve paličici, ali poleži' krožnik nanje. Zaveži steklenice ».-pergamentnim papirjem in shrani.
dale vsako obešanje na ograjo.
V stanovanju bomo sobo ali kuhinjo, kjer se naš otrok igra, skrbno zagradili; otroci se namreč le prerado vzpenjajo na okna in mati, ki opravlja svoje delo prati lahko le prepozno priskoči na pomoč o-troku. ki že izgublja na oknu ravnotežje.
Pa si oglejmo še druge nevarnosti. Na štedilniku kipi juha. dejte, štedilnik ali peč sta dva. največja sovražnika zdravja otrok. Otrok radoveden stika po kuhinji, seže nehote z ročico proti loncu in nesreča je tu... vrela tekočina, ki si jo je v nerodnosti polil po sebi, ga lahko skazi za vse življenje, mnogo otrok pa Pri takih nesrečah celo umre. Zato ne puščajmo nikoli in pod nobenim pogojem otrok preblizu fc štedilnikom ali pečem.
Mnoge gospodinje imajo plinske štedilnike; te naj bodo zelo previdne t'er naj dobro zaprejo glavno zapiralo plinske napeljave. Preden gredo z doma, naj se vedno prepričajo, da je pri plinskem štedilniku me v redu ter da plin od nikoder ne uhaja. Otroke prav tako že v rani mladosti opozorimo. da je stikanje s prstki po raznih električnih stikalih in napeljavah zelo nevarno.
Nešteto majhnih predmetov, ki so pa tudi lahko zelo «e-v-ami za otrokovo zdravje, bomo skrbno poskrili. Tako ne bomo nikoli puščale na mizah Škarij, vilic, nožev, igel in o-stalih ostrih in ošUjknih predmetov. Takšne predmete bomo spravili na kraj, kjer jih otroška roka ne more doseči, prav tako bomo poskrili tudi razne železne predmete, kot na primer kladivo, klešče itd.
Nič manj nevarne niso seveda vžigalice °li vžigalniki. Koliko nesreč se je že zgodilo, ker so dobili otroci v roke vžigalice.
Skrbna mamica bo imela spravljene tudi vse takšne potrebščine. ki jih pri svojem gospodinjskem delu nujno potrebuje, kot na primer, razne kisline, amoniak, bencin, petrolej in sploh vse tekočine, s katerimi bi se utegnil otrok zastrupiti, ali pa si vsaj pokvariti za vedno zdravje. Tudi domača. lekarna z vsemi zdravili naj bo daleč od otroških rok. Iz stanovanja bomo prav loko odstranil^ v se težke predmete, do katerih lahko seže otrokova roka.
Opozorili smo le na del povzročiteljev raznih nesreč; v
D
r
^ MODNI POMENKI j
ifitoka ali opiijeta
fopica
Dežuje, vse je sivo in mračno, le v nas samih gori lučka fantazije in prijetnega premišljevanja. Pred očmi se nam vrtinčijo vsemogoče borile in nenavadne oblike. In kot je stara ženska navada, se zagledamo v bodočem novem kostimu, samo tega še ne vemo, ali bo jopica široka ali tesna. O oprijetih jopicah najdemo obilo ide;, v vsakemu časopisu; zato si raje oglejmo široke udobne jope in razne variacije.
Prva skica nam pokaže mehko jopo, ki ima v zanimivem šivu na sprednjem delu skrite žepe. Majhen stoječ ovratnik zadostuje, kajti, kadar je mrzlo, ovijemo okoli vratu krznen šal (nizko
Vsakdanjem življenju bomo verjetno naleteli še na kup drugih, na katere pa moramo biti vedno dobro pripravljeni. Poučujmo in vzgajajmo zato že majhnega otroka, da ne bo segal po stvareh, ki so mu nevarne. S tem bomo prištedili sebi mnogo skrbi, o-traku pa bomo zagotovili srečno bodočnost; brez težkih senc. ki jih povzročajo razne telesa ne poškodbe.
krzno). Jcpa z istim krilom tvori lep komplet, oba dela se uporabljata tudi samostojno. Letos so zelo modema mehka, topla blaga, ki jih uporabljamo tudi za krila.
Druga skica nam nudi večje možnosti. Rokav je na zadnjem delu kimono, spredaj Pa ga krasi praix>koten šiv, ki prehaja v stoječ ovratnik; kot vidimo, je možno pravokotni šiv tako podaljšati, da prevzame vlogo žepov ter popolnoma spremeni zunanjost jope.
TrPtja skica predstavlja elegantno jopico s posebnim šiitom, ki ni samo za okras, temveč vsebuje gumbnico za edini gumb pri vratu ter v dingi verziji, ko je jopa mnogo krajša, tudi žepe! Široki kimono rokavi se zaokroženo zožijo v zapestju.
Ali si moramo še kaj povedati? Da. Široke jope so mnogo bolj priporočljive za pretežno večino žensk, kot P« tesne jope ker so večstransko uporabne, ker ne izdajajo morebitnih napak in končno, ker jih je lažje izvesti.
Sonja Mikuhtič-Palrr.e
MS SOURAZMK -MUHA
(Po prirodopiscu Adamu Davoeu)
Spada tako rekoč k hiši, brez nje si poletnega doma ne moremo predstavljati. Meti nas, gnusi Se nam, preganjamo jo — pa to vse je le vlivanje vode v morje. Slednjič se vdamo tej neizbežni nadlogi in muha ostane poletni inventar vsakega doma.
To ravnodušnost Pa plačujemo dražje kot bi si mislili. Plačujemo jo s tifusom, jetiko. trahomom, vraničnim pri. sadom, kolero in z vsako poletje tako obsežno drisko naših dojenčkov. Navadna hišna muha, Musca domestica, je m'ed najhujšimi sovražniki, Ki jim dajemo zavetje.
Svoje življenje pričenja kot drobceno jajčece, ki je manjše od budkine glavice. Odložila je jajčece rnušja samica na gnojišče ali v podobne raz. padajoče odpadke. V teku štiriindvajsetih ur zleze iz njega prozorna breznožna ličinka, Preden poteče dan, že tako zraste, da neprožna koža na njej poči. Črviček se izvije iz nje in dobi novo kožo. Trikrat v prav toliko dneh se to pokanje in lupljenje kože ponav. Ija, četrt) dan pa zleze črvič, čigar prozorna barva se je spremenila v motno belo, iz svoje krmilnice, ter se zarije v zemljo.
V teku tridnevnega bivanja pod zemljo se v zapibdku razvije progasti trup. šest nog, oboje ožiljenih kril in sestavljen i očesci. Čudovita sprememba v tako kratkem času! Potem buba P°či in popolnoma razvita muha se pr'erije v sončni dan. Cim so se Ti krila osušila in napela, je pripravljena za svoje osem do deset tednov trajajoče mušje življenje.
Razvoj od jajčeca do popolne muhe je trajal mamj kot deset dni. In ta dorasla muha je takoj godna za razplod. Ce je samica, bo najbrž prej kot v enem tednu izlegla prvo kopico jajčec, sto ali več. To se ponavlja v presledkih po deset dni. Strahotna rodovitnost in razvojna naglica bi mušjo zalego razplodili v nepojmljivi meri, če bi njeno razmnoževanje ostalo neovirano. V času od1 sr'edine aprila do septembra bi bilo to povprečno devet rodov. Potomstvo epe - same .mušje dvojice bi doseglo v tem času, če bi ostalo vse pri življenju, astro.
IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIlllllltlllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllltlllllUlUllllllllllllllllllllltllllllllllllltllllllilllllllltUlUinillllinililllHIIIIIIIllUlllUlIlHUlllllilllUlllllMUlItllUllllllllllIllllllllllIlllllilllllllkIHIIIIIIUllIllIUHIllllUllIlUllIlIlUt lllllllllltUIIHIHHIIHIHHIlIlHIHlIEllllllllltllHIIIIIIIII
Določevanje sladkorja v moštu
LESTVICA ZA IZRAČUNAVANJE VOL. % ALKOHOLA IZ PODATKOV BABOVE MOSTNE TEHTNICE
Najvažnejši snovi v moštu sta sladkor in kislina. Sladkor je zmes dveh različnih vrst sladkorja. Eden je tekeč kot. gost sirup in polazira na levo, zato se imenuje levuloza ali levi sladkor, drugi pa trčna snov, polazira na desno in se imenuje tudi desni sladkor ali dek-slroza, Prvi se imenuje tudi sadni sladkor ali fruktoza, drugi pa grozdni sladkor ali gli-koza. Oboini sladkor se nahaja tudi v medu in se. kadar med dolgo stoji. loči. Zrnčasta dek-stroza se usede na dno posode, tekoča levuloza stoji na vrhu. Levuloza teže kipi kot dekstro-2a. Pesnega ali trtnega sladkorja v moštu ni Ker se pa tu pa tam rabi za slajenje mošta ali vina, je o njem omeniti da sam od sebe ne kipi, pač pa se pod vplivom kvasila invertaze. ki jo vsebujejo drože. spreminja v invertni sladkor, ki je enako sestavljen kot sladkor v moštu in potem pokipi.
Sladkor v vinu in moštu določujemo na kemijski način ali s tehtanjem. Kemijsko se določuje sladkor navadno le v vinu; v moštu pa s tehtanjem. To pa je mogoče le, dokler mošt še kipi. drugače ne da tehtanje pravilnih podatkov. Mošt se mora za tehtanje najprej nekoliko prečistiti, to je precediti na dvakrat preloženem platnu.
Ako stehtamo liter mosta na navadni trgovski tehtnici, vidi-
1. Stopinje po Babovi moštni tehtnici (v 100 kg mošta je kg sladkorja)	II. Hektolitrske stopinje (v hi mošta je kg sladkorja)	III. Volumni odstotki alkohola (litrov alkohola v 100 litrih mladega vina)	I. Stopinje po Babovi moštni tehtnici (v 100 kg mošta je kg sladkorja)	II. Hektolitrske stopinje (v hi mošta je kg | sladkorja) JI	III. Volumni odstotki alkohola (litrov alkohola v 100 litrih mladega vina)
10.0	10.48	5.94	16.0	17.25	9.77
10.5	11.04	6.25	16.5	17.83	ioto
11.0	11.58	6.56	17.0	18.41	10.43
11.5	12.13	6.87	17.5	19.01	10.78
1 12.0	12.70	7.19	18.0	19.59	11.10
12.5	13.25	7.51	18.5	20.18	11.43
1 13.0	13.82	7.83	19.0	20.79	11.78
13.5	14.38	8.15	19.5	21.38	12.11
14.0	14.95	8.47	20.0	21.98	12.45
14.5	15.52	8.79	20.5	22.59	12.80
15.0	16.10	8.12	21.0	23.20	13.14
15.5	16.67	9.44	21.5	23.80	13.48
V ta namen je na boljših tehtnicah vdelan toplomer.
Ako je toplota višja, je za vsaki 2 stop. C 1/10 stopinje na tehtnici prišteti, ako pa je nižja. za toliko odšteti, da dobimo pravilni podatek. Na primer, ako kaže mošt pri 11.5 stop. C 17 na Babovi tehtnici, je toplota za 6 stop. C prenizka in Je odšteti od tega podatka 0.3 stopinje. Mošt ima torej v resnici le 16.7 odstotkov sladkorja po Babovi tehtnici.
Vsak naš napreden vinogradnik bi moral imeti in tuti znati uporabljati Babovo moštno tehtnico. Ce znamo določiti količino sladkorja v 100 kg mošta, bomo s pomočjo tablice kaj hitro zaznali, koliko alkohola bo imelo naše vino. Torej s trgatvijo bomo vedno pričeli, kadar bo imelo naše grozdje vsaj 20 kg sladkorja, katerega vino pa bo imel0 približno 12 stopinj alkohola.
Model sodobnega aparata za pasterizacijo
nomsko število 335.923, bitij, 200.00v.000 muh.
Prav tako gnusno kot njen razvoj je tudi življenje odrasle muhe. Njena, glavna skrb vžlja prehrani. Razpadajočo odpadke in drugo nesnago uživa z isto slastjo kot sladkor na naši mizi. Z 'ene vrste hrane zleti nararvnost na drugo — in prav to je glede na njen teiesni ustroj sako kočljiva zadeva.
Prvič je njeno telo na gosto pokrito z nežnimi dlačica*-mi; podobne dlačice ima tudi na krilih, nogah in stopalih. Na ta način je muha oborožena z najboljšim evseloviL cem». K temu prihaja še izredz na sestava njenih nog. Vsako stopalo je opremljeno s šopom lepljivih dlačic, s katerih pomočjo premaga muha gladke, pološčene ploskve in lahko ho. di po stropu z navzdol obrnjenim telesom. Na teh lepljivih dlačicah pa se nabirajo tudi milijarde bakterij, ki jih muha na svoji poti prenaša.
Poleg tega obstajajo mušji ustni deli iz dvojice mehkih tnesnatih cunjic konec njenega rilčka. Zvekal muha nima. Zato more uživati sladkor le, če ga prej razmoči. Tajko sedle muha na košček sladkorja in spusti nanj skozi rilček kapljico tekočine nazadnje prebavljene hrane. To je najbolj gnusno početje, ki ga vrši mu. ha na naši jedilni mizi, kadar preiskuje posodo s sladkorjem. Izločene kapljice skupno z iztrebki mrčesa so tista mušja umazanija, ki toliko draži vse gospodinje.
Taika je življenjska zgodba muhe, v nesnagi rojenega in v njej doraslega bitja, ki je na svojevrsten način zmožno prenašati umazanijo vsepovsod. Nevarnost muhe za človeka je naravnost neverjetna. Laboratorično je ugotovljeno, da prenaša muha trideset raz, ličnih bolezenskih klic. Skrbne preiskave so dognale, dd »e lahko nahaja na telesu poraslem z dlačicami ene same muhe do pet milijonov bakterij in da ena samai brenčeča hišna muha lahko okuži vse gospodinjstvo.
Kaj naj storimo proti temu? Poedjno pobijanje in lovljenje na muholovke zaleže bore malo, zakaj muhe potujejo! S po. skusi je ugotovljeno, da 20 km polet za muho ni preveč. Ako se torej uniči nadlega na enem mestu, prileti od drugod, če so tam ugodna tla za njeno razmnoževanje in rast. Snaga in čistoča sta Poleg naravnih sovražnikov muhe na jboljši zaščitni sredstvi. In rse staneta prav nič! Snaga povsod v hiši in okoli nje. Pa bo kmalu manj muh. Pod pogojem, se-uedta. če bf vsi domovi daleč naokrog enako strogo vzdrževali snago. Posebno v kasni jeseni je treba pošteno pregledati vse kotičke. Na skritih mestih odložena jajčeca bodo sicer lepo prezimila in spomladi omogočila nove roje nevarna žuželke.
Sevtjda ima hišna muha kot vsako bitje pod soncem tudi svoje naravne sovražnike. Te bi moral človek Pri njihovem početju podpirati, čeravno se to nekam čudno sliši, na pr. pajka, ki Je gotovo najučinko. vitejši sovražnik muhe. Pa tudi žabe, martinčki in močeradi bi morali biti zato pod našim varstvom Predvsem. pa ptice! Neprecenljive množine muh pogoltnejo izkušeni zračni lovci, Idstcvice in hudoumiH. Jajčeca in bube posebno cenijo siničke. Krmimo pozimi naše ptice in skrbimo spornim di za njihova gnezdeca. da bomo imeli poleti čim več zaveznikov proti gnusni mušji zalegi!	V.	P.
mo, era tehta več nego liter vo-ds. Liter vode tehta 1 kg; liter mošta pa nad 1 kg. To težo imenujemo njegovo. specifično težo.
Bolj preprosto je tehtanje z moštnimi tehnicami, To so gosi oir.eri ali aerometri Mostne tehtnice so na spodnjem koncu razširjene, s svinčenimi šibra-tni ali pa z živim srebrom obtežene. zaprte cevke, ki imajo v zgornjem, zoženem delu lestvico (razdelitev). Ako potopimo tako tehtnico v mošt, plava v njem in se v njem tem globlje pogrezne čim redkejši, torej čim manj sladek je mošt.
K
KOKOSEREJA V VELIKI BRITANIJI Na sliki vidimo premični kokošnjak, ki ga uporabljajo na neki kmetiji v Es-texu. V lem kokošnjaku nimajo kokoši hrane, vode in peska stalno pred seboj, marveč dobivajo vse to vsako uro po počasi premikajoči se napravi
Na lestvici odštejemo številko, do katere se je tehtnica v mošt pogreznila in sicer tako da gledamo od strani, malo više. kot le površina mošta v kozarcu. Odšteje se na onem mestu, do katerega sega tekočina na cevki.
Za določevanje sladkorja v moštu uporabljamo navadno Babovo moštno tehtnico, ki kaže utežne odstotka sladkorja, to je, koliko kilogramov sladkorja je v 1°0 kg mošta. Ako pomnožimo stopinje Babove mostne tehtnice z 0.6, izvemo približno, koliko volumnih (prostorninskih) odstotkov alkohola bo vsebovalo bodoče vino (na primer pri 17% sladkorja po Babovi mostni tehtnici bo 17 x 0,6 = 10.2 vol. odstotkov alkohola).
Kdor hoče iz napovedi Babove mostne tehtnice preračunati volumne odstotke alkohola natančneje. ta se mora posluževati posebne lestvice.
Prvi predel je lestvice nam kaže stopinje, ki smo jih posneli z Babove tehtnice, to je, koliko kg sladkorja je v 100 kg mošta. Drugi predel kaže, koliko kg sladkorja je v 100 litrih mošta, in tretji, koliko li trov alkohola bo po končanem kipenju v 100 litrih mladega vina.
Iz tablice vidimo na primer, ako kaže Babova tehtnica 20 da je 20 kg sladkorja v 100 kg mošta, oziroma da je v 100 li trih mošta 21.08 kg sladkorja (skoraj 22 kg). Kadar pa ta sladkor pokipi. bo kazalo vino iz njega 12.45 vol. odstotkov alkohola, to je 12.45 litrov alkohola v 100 litrih vina.
Moštne tehtnice kažejo prav le pri toploti, ki je na njih
znač“na. Babova kaže prav
MLEKO ZA ČLOVEŠKO PREHRANO IN SODOBNO POSTOPANJE Z N JIM
Mleko je tekočina, ki jo izločajo samice sesalcev, da prehranijo z njim svoje mladiče. Človek še ne pozna popolnejše hrane, kot je naravno mleko. Mleko, ki ga more človek pridobivati iz raznih rastlin, je u-metno in ne daje popolne hrane
Materino mleko zadostuje, da se z njim preživljajo mladiči za dolgo dobo, če ga le dobivajo v zadostni količini; tega ni mogoče trditi o nobeni drugi hrani.
Največje količine mleka porabi človek v njegovi naravni obliki in sicer za pijačo, bodisi da uživa samo, čisto mleko, bodisi. da ga primeša drugi m pijačam, zlaisti kavi in čaju. Potrošnja naravnega mleka je posebno pri evropskih narodih o-gromna. Švedi, Norvežani in Danci, kakor tudi Nizozemci, Nemci in Cehi porabijo na osebo povprečno več kot liter kravjega mleka dnevno. V Švici je na pr. leta 1949 odpadlo na vsakega prebivalca 237 li-
trov kravjega mleka za pijačo ' "	‘	eT-
prj 17.5 stop. C ali 14 stop, R.jnp mZeifco.
in 236 l za razne mlečne izde ke — kot smetano maslc im sir tedaj skupaj 473 litrov mleka.
Skrb za zdravo tn pristno mleko
Pri vseh naprednih narodih in državah posvečajo veliko pažnjo mleku, ki je namenjeno za potrošnjo. Oblasti imajo predvsem namen, da s svojimi ukrepi zagotovijo potrošnikom kolikor mogoče zdravo in prist-
Za proizvajalce in za razpro. dajalce mleka obstajajo posebni zakoni, ki urejujejo postopanje z mlekom, namenjenim za potrošnjo in sicer od molžnj« pa dokler ga dobi potrošnik. Mleko je tekočina, ki se zlasti ob toplem vremenu, kadar dnevna toplota presega 20 stopinj C. izredno hitro kvari. Pri tej in pri višji toploti se namreč razmno. žujejo v mleku nepojmljivo hitro vsakovrstne glivice in bakterije, ki dobijo v mleku izredno dobro hrano. Medtem k6 vsebuje na pr. snažno mleko ob molžnji v enem kubičnem centimetru približno 5000 bakterij in Pri toploti 5 st. C še po 24 urah komaj 2400 več, naraste to število v istem času in v isti količini (1 kub. cm)) ali pri toploti 35 st. C na nad 812 raznovrstnih bakterij ali mikroorganizmov, kar povzroča, da se mleko «zje», ali da «gre skupaj«.
Zaradi tega je nujno potrebno, da preprečimo ali vsaj o-mejimo razmnoževanje navede, nih glivic v. mleku, ki povzročajo, da se mleko pokvari in da postane tudi zdravju škodljivo. Zivinore-ci morajo zato posvetiti naj■ % jo pažnjo že pri mol. ii mleku ki jo morajo opraviti z največjo snago. Po molži morajo mleko precediti na cedilu z drobnimi luknjicami; zlasti poleti morajo mleko hitro ohladiti z mrzlg vodo na posebnih hladilnikih ali pa vsaj položiti vrče 7. mlekom v mrzlo vodo. V gospodarsko razvitih deželah odvažajo ohlajeno mleko dvakrat dnevno v podeželska zbi-
rališča mleka. Tam preizkusijo njegov okus, duh in maščobo ter ugotovijo morebitne okvare ali bolezni in mleko po potrebi še enkrat precedijo in ohladijo. Iz zbirališč prepeljejo mleko vsaj enkrat dnevno v osrednjo mlekarno.
Postopek mleka v osrednji mlekarni
C eprav za nase aomače živinorejce osrednja mlekarna ne pride v poštev, jih hočemo vse. eno seznaniti, kako postopajo z mlelcom v teh mlekarnah:
Za, pripravo vblikih količin mleka imajo osrednje mlekaime potrebne stroje in aparate. Ko dobijo mleko iz zbirališč, ga takoj prečistijo s posebnimi centrifugami. Prečiščeno mleko gre iz centrifuge v hladilnike, kjer ga ohladijo na 4 do 7 st. C. To delo morajo izvesti v zdravih in zračnih prostorih, kjer ni prahu. Cisto in ohlajeno mleko hra. nijo v velikih posodah ki jih imenujejo tudi tanke ati rezervoarje; te postavijo v hladne in prostorne kleti.
Tako mleko je surovo in vse. buje razne koristne in tudi škodljive glivice, med katerimi so 'lahko tudi bolezenske klice. Razvažajo in razprodajajo ga navadno v vrčih. Preden zaužijemo mleko, ga je treba na vsak način zavreti, kajti le visoka toplota 100 st. C in še več lahko uniči bolezenske klice v mleku.
Drugače je mleko užitno le iz zaprtih skledic, ki so jih v osrednji .mlekarni napolnili s pasteriziranim mlekom. Pri ((počasni pasterizaciji» segrevajo mleko v posebnih posodah ali
cevbh, okrog katerih se pretaka vroča voda ali para, ki segreva mleko nu toploto 63 do 65 st. C.
Pasterizacija odprtega mleka ali mleka, ki je v dotiki z zrakom ima za potrošnjo tudi svoje slabe strani. Pri pasteriziranju mleka pod 100 st, C o-stanejo še vedno žive bolezenske klice. Popolnoma brez klic dobimo mleko le tedaj če ga segrejemo pri toploti nad 100 stopinj C. Pasterizacija v navadnem smislu torej le zniža število klic v mleku, ki se zaradi tega tudj čimdalje ohromi. Odprto pasterizirano mleko se na poti iz mlekarne do potrošnikov lahko zopet okuži. Tako mleko morajo pred uživanjem zavreti, ker je drugače nezdra. vo kot uživanje surovega mleka.
S pasterizacijo se namreč v mleku ne uničijo samo .biološko pomembne bakterije mlečne kisline, poleg škodljivih, ampak tudi druge važne in naravne snovi, kj čuvajo človeka pred boleznijo. Zaradi tega je razprodaja pasteriziranega mleka lahko koristna le tedaj, če se izvaja v kolikor mogoče sterilnih in neprodiUšno zaprtih steklenicah.
Sicer pa se tudi pasterizirano mleko v zaprtih steklenicah o-hrani užitno le za nekaj časa in ne sme biti izpostavljeno svetlobi in toploti, ki pospešujeta njegovo razkrajanje. Pasterizacija še ni dosegla svoje popolnosti in upamo, da bo z napredkom tehnike našla še nova in boljša pota. *	A.	C.
HiiitiiMiiiiiiiiiniMiiiMtiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiii |iiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiitiiii!iiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiij|iiiij||iiiiiiill|l»iHiiii!iiiiiiiiiiiiiiirl|lHiiilifiitrliiiitil|iiiiiiiiiiiiiwiii<itiinriHiii(iiiinii!Mi!iiiiiMi
SLOVENSKI UČENCI
v slovensko šolo
PEPA J ECI
Kmalu bovio zopet v šoli. Počitnice so bile prijetne, vendar si želimo skoro pouka. Učitelji in profesorji imajo namreč za učence po vsakih počitnicah znamo zdravilo: ko vidijo, da je učni načrt preobsežen, tedaj jemljejo uro za uro snov in posledice dolgih pčiit-nic občuti predvsem dijak, ki «gaga» v obilici učenja.
Vendar to vprašanje ni danes tako važno; na srcu imam nekaj drugega. Teži me skrb, če bodo slovenski starši vpisali svoje otroke samo v slovenske šole in s tem napravili svojo dolžnost nasproti svojim otrokom, svojim prednikom in svojemu narodu.
Nemalokrat naletimo na otroke in mlade ljudi sploh, ki imajo v sebi večji ponos in zavest, da so Slovenci ter naravnost od staršev zahtevajo, da jih vpišejo v slovenske šole. Toda starši pridejo na dan s pomisleki, sklicujejo se na tako imenoitana življenjska izkustva in ko ne najdejo drugega izgovora kričijo otrokom: «Od narodnosti ne boste živeli, treba je tudi jesti, vseh ljudi smo potrebni...« in podobno.
Pri tem ne pomislijo, da so se sami vprav kot Slovenci prebili skozi življenje, da jih je vsakdo spoštoval zlasti zato, ker so bili odločni ' Slovenci, ponosni na svoje pc-rek-lo in ne mevže, ki se ližejo in plazijo, da se celo nasprotniku gabijo. Vsakdo jih je cenil zaradi njihove sposobnosti, vestnosti, točnosti im drugih dobrih lastnosti, ki so Slovencem prirojene.
Toda, kaj vse to. Starši ne pomislijo, da se mera pustiti njihov otrok poniževati v tuji šoli samo zaradi njihove pre-računjenosti, ki nima nobenega opravičila. Učitelji vidijo namreč v otroku nezavednih slovenskih staršev, ki prodajajo duše svojih malih, manjvrednega učenca, do katerega ne čutijo nobene ljubezni, naklonjenosti, nobenega spoštovanja. Otrokom sošolci pa ga ob vsaki priliki v razredu, pri igrah, na izletih ponižujejo, zapostavljajo, zasramujejo, da celo pretepajo. Oni ne vedo,
kaj je narodna strpnost, nasprotno, navadno prinesejo od doma sovraštvo dio svojega slovenskega sošolca.
Tak otrok se kasneje mnogokrat z nevoljo in 1 rpkostjo v srcu spominja svojih šolskih let in staršev, ki so mu vzeli najlepše s tem, da so ga ločili od njegovih pravih mladostnih prijateljev in sovrstnikov, med katerimi se je vedno počutil domačega in njim enakega. Starši so mu vzeli zlasti vzgojo v jeziku njegovih prednikov, v tistem jeziku ,ki so ga oni skozi stoletja v najtežji borbi ohranili in ponosno čuvali! Zares, predniki takega o-troka bi se zjokali, če bi vedeli, da so njihovi potomci zapustili svojo govorico, svoj narod im da se ponujajo ter prodajajo tujcu!
Tržaški Italijani z nuslado in prekanjenostjo trdijo, da nas niso nikdar nasilno potujčevali, ampak da smo sami silili v njihove šole, da smo se čutili počaščene, če smo se mogli šteti za Italijane, češ ker nas je privabila in pritegnila k njim moč in sloves njihove kulture...! Resnica je nasprotna ta, da so nam kratili šole, da našemu jeziku niso priznavali enakopravnosti, da nam niso hoteli dati kruha. Vse to je bilo od njihove strani izvedeno le v tem namenu, da nas potujčijo! In to je bilo za nas usodno!
Samo poglejmo njihove priimke, stopimo m pokopališče, vzemimo v roke sezname imen m videli bomo: morje slovenskih, srbo-hrvaških, čeških, nemških, albanskih, grških in drugih potujčenih imen. Tržaški nacionalisti se v svoji moralni pokvarjenosti in narodni zagrizenosti bijejo po prsih ter sq ponosna na te priimke, češ da so dokaz, kako je tržaško okolje vzelo vsakemu tujemu človeku njegovo narodno zavest. Vendar jih vprav ta imena obtožujejo, morali bi se jih sramovati, ker so priča njihovega naravnost zločinskega ravnanja s tujimi narodi, zlasti Pa s Slovenci’
Prijatelji učenci in dijaki! Italijani izvajajo šg, posebno
letos velik pritisk na naše starše, naj vpišejo svoje otroke v italijanske šole. Iščejo še zadnje žrtve našega malega naroda, čeprav govorijo, da ima njihova domovina preozke meje in da ne more prehraniti vsega prebivalstva ter pošilja svoje ljudi kot «prodano blago» po širnem svetu. Sami moramo napraviti konec morebitni šibkosti naših staršev. U-veljavjmo svojo narodno zavednost doma s tem ,da povemo svojim staršem, da nas za vse na svetu ne smejo vpisali v italijanske šole, če hočejo, da se ne bomo sramovali' njihove odločitve, da se ne bomo sramovali zavednih Slovencev im celo tujcev. Pojdimo od prijatelja do prijatelja, od učenca do učenca, od dijaka d0 dijdka in povejmo jim, da morajo tudi oni reči svojim staršem, da ne bodo hodili v italijanske šole, četudi jih vlečejo vanje na verigi!
Tak zapela si o miru, Juca, da, vse optimiste spreletavajo občutki, kakor da imajo gliste.
K8 pral
Ko se je De GasperiP05 ji ameriški turneji vta;cal 8 povratek v <Joroo*in<>.; J« -.-ar opazil, iš " več, kot J9 iho*’
ster novic en velik kovček je imel ob svojem pr! Ameriko.
Noč in dan si belim glavo,
da na stvar bi naletela, ki bila bi dandanašnji vsaj nekoliko ves'ela.
V tem oziru pa mo j. trud jr žalostna zadevščina, kčr povsod se prikazuje le obup in revščina.
Revež je posameznik, revna je država, revni kontinenti so, vse v mizerji plava.
Z leti se nam je nabralo toliko gorja na sveti, da se človek kar vprašuje. Al’ je vredno sploh živeti?
Čaka j! Nekaj le imamo, ki nam daje zadoščenje in pomaga, da vsakdanje kaj pozabimo trpljenje:
Okrog nas se giblje, raja naša deca zdrava, mlada. Gledaš jo in v duši vstaja nova, lepa, krepka nadet.
Ves m-sti jien cuka te, videti ga je -veselji-.
Je sicer birokratizem prav pošteno se upr!. ker uradni formalizem mi je osem dni požrl.
Mm
razmišljanja
A.: Citam tu statistiko, da se od vseh italijanskih mest v Rimu največ kadi.
B.: Popolnoma pravilno, da se v Rimu spušča največ dima.
A.: Zakaj?
B.: Tam je vendar vlada.
A.: Aha! in Vatikan.
Pomenek pred šolo
Jurček, mah sinko moj, zdaj za iblo dozorel je.
HLACEK in muha
Hlaček začuti hipoma o- 1 gromno prazni.no v sebi. Oh, kako je lačen! K sreči je skodelica z mlekom še na mizi. Prime jo z obema rokama in nese k ustom, da bi pil... Viš jo. v mleku je pa muha!
Hlaček užaljen obstane. Prav ji j'e, grdi sladkosnedi! Kdo ji je rekel, piti Hiačko-vo mleko? Pa ga ne bo pila, utopila se bo.
Kako je prestrašena, kako obupno otepa z nogami! Po-tresava s krili, rad« bi vzletela — zaman. Ob vsakem gibu se Se globlje pogreza. Kmalu bo konec.
,. Uboga . mulia! Pravzaprav
Od nekod se je v Trstu pojavil zamorček. Kdor hodi mnogo po mestu ga lahko pogosto sreča, vedno nasmejanega, zadovoljnega. Ze dolgo mora biti med nami, saj pravi, da govori popolnoma po tržaško in da se sploh čuti Tržačana. To bi se dalo sklepati tudi iz slike, ki jo je naš fotograf posnel tam pri Ponterošu. S svojo belo sovrstnico se zabava s spuščanjem milnih balončkov in prav nič ju ne motijo pogledi mimoidočih, ki padajo po njiju kot na deveto čudo. Da, prav zares, kljub »veliki civilizaciji« so pri nas še ljudje, ki »e jim zdi prijateljstvo ornega in belega — čudo.
je pa to le prehuda kazen. Hlaček ji nastavi žlico: «Na, splezaj nanjo in izgini!« Toda muha je vsa iz uma. Namesto da bi se približala, se še odmika. «pa nič, pa 'nič, saj gre za tvojo kožo, ne za mojo.«
DAMSKI UAMBIT
Beli: Donner Crni: Kotov * 1. d4,	dS;	2. c4, e6: 3. Sc3,	cS;
4. Sf3,	Sf6; 5, LgS,	d:c;	6.	a4,
Lb4; 7. e4, L:c3 +; 8. b:c3. Da5; 9. e5, Se4; 10. Ld2, Dd5;, 11. Dc2. cS; 12. Le3, Sc6; 13. Le2, c:d; 13.	c:d.	Sb4; 15.	Del,	c3;	16.
0—0, Ld7;	17. Sel,	Tc8;	18.	f3,
Sd2; 19. L:d2, Sa2; 20. T:a2, D:a2; 21. Lg5, h6; 22. Ld3, h:g; 23. D:g5, Dd2; 24. f4, Lc8; 25. Dg3, g6 in beli se preda.
FRANCOSKA OBRAMBA
Bell: Fink Crni: Scherklrzik 1. e4, e6; 2. d4, d5; 3. Sc3, Sl«; 4. LgS, Le7; 5. e5, Sg8; 6. Le3, b6; 7. Dg4, g«; 8. h4, h5; 9. Df4, Sh6; 10. Sf3, La6; 11. L:a6, S:a6; 12. O—O—O, cS: 13. Sg5, Sf5; 14. Df3, b5; 15. Se2, Da5: 16. Kbl, b4, 17. Ld2, Tb8; 18. g4, h:g4; 19. D:g4; Sg7; 20. Sf4, Dd8; 21. S:f7, K:f7; 22. D:g6 + . Kf8: 23. Tdal, Lg5; 24. h:gS, Tg8; 25. Th7, Tb7; 26. Df6 + , Ke8; 27. S:e6, Dc8; 28. S:g7 + , Tb:g7; 29. T:g7 in črni se preda.
Oh n'e! Hlačka obide neizmerno usmiljenje. Ali ni bil domala kakor tale mu-ha vse te dni, ko ga je tresla mrzlica, da je pehal mamo in Ivanko od sebe? Ta skodelica mleka je za muho strašno morju, kjer bo utonila, nekaj kakor lista grozna tema, v kateri je plaval Hlaček.
Hlaček sledi muho z |lico. Ali je res ne bo zajel? Nožiče se ji že manj gibljejo. Pa vendar ne bo umrla? Hlačku se zdi nekako tako, kakor da je samemu zopet zboleti...
Slednjič je muha v žlici in
Hlaček jo izlije s kapljico mleka na pločevinasto mizico. Pa ne, da bi bilo že prepozno, ka-li? Živalca je klavrno obležala na boku. Krila so se ji sprijela, nožiče mirujejo — kakor krpica je. Menca se je res zadušila, utopila — po njej. je. Hlaček ‘jo nalahno dregne z žlico. Pozabil je na mleko. S strahom opazuje muho. Kar nič se ne gane, mrtva je.
Ne, ni mogo4e! Ali se je res nožiča zganila? Pač, zdaj pa že dve! Otira si drugo ob drugo, Nato si v naglici obči*.-, še obraz, To je pa lepo, gospodična! Napne vse sile, oprosti ,gi tretjo nogo in se' vleče po treh. Oho, zdaj gre pa hitro, Četrta je tudi že prosta, no pa še zadnji dve. Le s krili ima še sitnosti. Zaman si jih sladi, čedi, otira s tačicami: nočejo se odlepiti
bi* it c ti
U STRITAR )
Za ježo mož si osla je najel, imel je v mestu nekaj posla,
S seboj je tudi gospodarja vz'el, da naj mu vodi in poganja osla.
Poleti je bilo, vročina huda.
Osliček začne pešati od truda.
Ustavijo se, iščejo studenca.
Nič! Sence tudi nič! — Pač lepa sfinca ng strani oslovi. Mož vdnjo leže.
Vesel je osel, ko ne čuti teže.
«Kaj pa je to?« zavpije poganjač.
«Najel si osla, senca Pa je moja». «Kjer osel, tam je senca«; de jahač. Prepir se vname; da ne bode boja, kaj hočeta? Zadrega je velika.
Najbolje bo, da gresta pred sodnika. Sodnikova razsodba nam ni znana., do tega d% šg pravda ni končana.
in nočejo. Vendar bi dejal, da je eno... Daj, le pogumno! Je že. Cuj, že pobrneva zzzz... Desno krilo je prosto, levo se še prijemlje; pa ne dolgo. Muha se ubada, ubada.., zzzz... sta že obe nared. Prizadevno se sprehaja po dolgem m počez, pride, gre, se ustavi", se obrne sem, se obme pa še tja, ko da je kaj pozabila. Ha, viš jo... bzzz... je že odletela!
Vsaj zahvalila bi se bila! Hlaček je nekoliko užaljen, pa vendar zelo zelo zadovoljen.
hmc in Jakec
Mihec: Ne razumem časopisov. Glej: Železniška nesreča v Angliji;" trije mrtvi, 7 ranjenih. Listi posvečajo tej nesreči tri kolone. Nesreča na progi Turin — Rim; b' mrtvih, 8 ranjenih; štiri kolone. — Nesreča nia Semmeringu; 22 mrtvih. 9 ranjenih; šest kolon.
Jakec: In kaj najdeš čudnega na tem? Saj je pravilno.
Mihec: Da, toda poslušaj dalje:	Boji na Koreji, 400
mrtvih, 700 ranjenih. Listi pa to odpravijo s petimi vrsticami.
Jakec: To moraš razumeti, dragi Mihec. Človeštvo je že tako ustvarjeno, da se m zgraža nad mrtvimi in ranjenimi, temveč nad tem, če kaj funkcionira ali ne. Železniške nesreče kažejo na slabo in napačno službo; mrtvi v vojni pa dokazujejo, da dela vse brezhibno: Poveljstvo. vojaki in orožje
Toliko sem po uradih sr- pehčla in potila
da. pri moji duši. sinčka raje v drugič bi rodila!
Ekscelenc3'
it
Toda zdaj je vse končano, vsa imam že spričevala,
V našo ga slovensko šolo zdaj ponosno bom peljala.
Skromna- sem okeličanka, trdo delam., da živim; toda svojega jezika vedno zvesto se držim.
Cujte me. slovenske zene od Devina do Doline: Naša naloga jf sveta da naš rod tu ne izgine!
Zemljo, ki nas je rodila, s solzami smo napojili in s krvjo sinov najboljših naših hrabrih oplodili.
Mar naj padejo v pozabo naše muke, naše žrtve?
Mar naj. ga ne bo za nami, ki častil bi naše mrtve?
Kernu r mati je Slovenka, ta Slovenec večno bodi! Sin slovenske matere le v slovensko šolo hodil
prtljJf
Novinar:
kor vidim, je vaša naiasla za en velik Gotovo ste si nakupil' 9 da jih 1
go lepih stvari, ua j-seie svojcem v Evropo- 1 De Gasperi: Motite se, gi prijatelj. V tem ko?®' sem jim d01"1'.
obljube, ki
Astronomi* nopouor
Venera: Luna se tt»fp
tožila, da ji ni Pr.aV'jjr tam doli na Zemlji
imenom »sate^i skupi*8
jo z
vendar nima nič satelitskimi državam'. ;
. v 3
Mars: Kako da ne- „
telitske države Je ko težko priti kakor #*
19*
Venera: Dobro. P°ve ^
bom in mislim, d® 80 voljna.	^
Mars: Le potolažiIP * ko še dodaš, da bodo no ljudje prej priš'1’
Rusih odgovor
NOVINAR: Ali mi morete povedati, tovariš Gromiko, zakaj niste podpisali mirovne pogodbe z Japonsko?
GROMIKO: S takimi malenkostmi se mi ne ukvarjamo. Saj smo že podpisali poziv za svetovni mir.
Organizacija Združenih narodov
m njene znamke
minul
28. marca tega leta jc bila pod-, tih. Teh osem osnutkov pisana v New Yorku med pred- rabili za Drvih pc'na-, .wt: ** stavniki Svetovne poštne zveze iti Organizacije Združenih narodov konvencija, s katero je bila ustanovljena Neodvisna poštna služba Organizacije Združenih narodov. Znamke Združenih narodov bo uporabljalo tajništvo Organizacije v New Yorku in bodo veljavne za frankaturo tudi v vseh onih krajih, kjer bodo Glavna skupščina ali druge organizacije Združenih narodov imele svoja zasedanja. Kot valuta teh novih znamk je bil uveden ameriški dolar.
Prvemu natečaju za osnutke novih znamk se je odzvalo večje število umetnikov ki so predstavili šestintrideset osnutkov, od katerih jih je bilo osem spreje-
ZA BISTRE GLAVE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii um mm .
Hviziinlin
7*~1
VODORAVNO: 2. stara poljska prestolnica, 8. roman Maksima Gorkega, 10. kralj Izraelcev (okoli 972 — 933 pr. n. št.), 12 staro-1
ga nasprotja, 16'. reka v Nemčiji, 18. tobak (srbohr.), 20. staroslovanski veznik. 21. pristanišče na otoku Krku, 22. žensko ime, 23.
slovanska boginja smrti, 13. glas- začetek baleta, 25. samec domače beni pojem, 15. figura zanikana-1 živali, 26. tuje moško ime, 27
otok v Sredozemskem morju, 29. jugoslovanski film, 31. čeprav, 33. gorovje v Avstriji (fonet.), 36. kazalni zaimek, 37. ovalna skleda, 38. kozaško moško ime, 40. podzemski prehod, 41. pritisk, 42. rimski cesar, 43. pristanišče v Franclji, izvozna luka za sadje, 45. evropska reka, 47. vrsta nasada, 48. mašna potrebščina, 51. spletek ženskih las, 52. koliba, kolnica.
NAVPIČNO; 1. ime igralne karte, 2, država v Aziji, 3. igralna karta, tudi starorimska utež in novec, 4. muza pesništva, 5. staroslovanska pijača, 6. prevozno sredstvo, 7, službeno sporočilo, 8, geslo, 9. ljubkovalno ime za očeta, 11. leposlovna zvrst. 12. orožje, 14. neresnice, 15. gorovje v Siriji, 16. pripadnik Slovanov, 17. grški otok, ]f). delo, izdelek, 21. par, red, vrsra, 24. sel. kurir, 25. kratica za glavni odbor. 26. dva enaka soglasnika, 27, slovenski pisatelj, 28. nemški spolnik, 30. vrsta pijače, 32. Ober, 34. kemična prvina, 35. vojna (srbohr.), 36. starorimska vrhnja obleka, 39. mesto v Italiji, glavno pristanišče za promet z Vzhodnim Sredozemljem, 40 pasma, 43. mesto v Arabiji, 44. prečni drog v kozolcu, 46. zločin, 49. grška črka, 50. kratica za jugosl. vojsko.
rabili za prvih Pe katere bodo pričele '“V .
EnaJ5'
koncu tega meseca.	.
bo frankovnih, našle«1)' letalske. Za frank°vl'.' # P so sprejeli šest osnli „^e’pih cer. l. — Prapor Zdru»3g?
rodov. 2. — Sedež °rgt7(jr.. . Nevv Yorku. 3. — Cilj' * )lf-so: n5'1*!
narodov, to pravičnost. 4.
pravna«**. *. - CloveČ^V vice. 5. - Pomoč tnl^M Dve svetovni polcbD*_ j,},8 bodo naslednje. 1, H/.' ,
15, 20, 25, 50 cents » p, tj Dva naslednja osnutka^ ^
uporabili za štiri le'2,1^, |1
vrednosti so naslednje.
25 cents. Na vseh zjf,/ napis «Združeni na jezikih in sicer v * francoščini, španSčinh ■ jff in ruščini. Verjetno b1* je izšle tudi spornih5" ^ f zaradi tega se smatra, prve tovrstne znamke fr Šveda grofa Bernadott^g* tragično umrl pri P® pj|r, med zidi in Arabci v Poleg tega, da 'bodo Združeni narodi sv0jjrf3'U' so že nekatere drug«. tjp U dale v teh povojnih 1 znamk, ki poveličuje)«'	os „
cijo Združenih nar0 Hra*iliJ* njene organizacije. B
leta 1945 izdala znamk, na katerih J;od(Jv
zmaga Združenih
 	   "	I	tS&Jj
silami Osi. Mala reP« Marino je leta l94“ast
organizacije UNRRA- a {a*1
minsko znamko "a ''r.jiiciiU
___________________ .	Uktull	r	Ji
v***Hitije	a
Je istega leta Izdalaa	2«f /
J	.Ig	/jV’	.(JV
turni veji Organi
narodov, to je u sesd-Jj
Do.cehnn ynamkO Z3_
J' jj (P
posebno znamko za,.“"(r3® pf kov. Poleg tega j'tudj <P fr poštna uprava ižd®** Rje V liki zasedanja orga" en »'V rizu leta 1948 serijo ^
Na čast pomožne
zacije UNICEF je	■
v Avstriji posebna.^ otr^l
MARK TVVAIN
iPubtdmiScim
Ilustriral Bogdan Grom
XXI.
m
rj
Tom se je ločij od Hueka. Pol ure ga m bilo, Igvohal je, da je v sobi št. 2 v najboljši gostilni mlad odvetnik. V drugi, manj odlični gostilni, jc bila št. 2 uganka. Gostilničarjev mladi sin je dejal, da je soba vedtio zaklenjena in da nikoli nihče ne pride in ne odide drugače, kot ponoči in da v sobi straši. «Pazi», je rekel Toni Hucku, ko sta »e sešla, ((zadnja vrata te št. 2 vodijo v zaprto stezo med gostilno in staro opekarno«.
1
Tisto noč sta Tom m Huck postavala "koli druge gostilne če* deveto. Tom je o-paaoval iz daljave ste. zo, Huck pa vežna vrata. Nihče ni izstopil na stezo ali odšel iz nje; nihče, ki bi bil podoben Spancu, ni zapustil gostilniških vrat Dečka sta st domenila, da bo Huck zamijavkal, če se bo stemnilo, Tmr. pa se bo splazil k št. 2 in preizkusil ključe. Toda noč je ostala jasna, Huck se je naveličal straže in se jt opolnoči spravil spat v prazni zaboj za Slad kor.
2
V torek in sredo sta imela dečka zopet slabo srečo. Četrtek Pa je bolje kazalo. Tom se je umaknil z doma, s staro tetino kositrno svetilko in z veliko ruto za zasenčanje. Nihcc ni prišel niti odšel po stezi, vladala je tema. le daleč je bilo čuti bobnenje grotna. Tom je prižgal - vetilko jo zavi] v ruto in šel s Huekom proti' gostilni. Huck ie bil straža, Tom pa ;e je prebil do steze. Nenadoma je zasvetil žarc]{ luči in Toir. je švignil mimo Hueka rekoč: ((Beži. beži!«
šiling. Na njej Yid^,obU f , steguje roke protiJ, t0jt''■ J simbolu združenih ‘in(g3 ,4 priliki petega
danja UNESCO v f’<(d OZN), ki jebilolf^V
je italijanska ooš'"8 v promet dve z"a pjtti v’ ■-
je naslikan Palazzo J ej^ cah, kjer jc bilo ^	j
,„11 JV
drugi pa Je staroš'^ n>]'A
•žitvil£
korejska republik" serijo znamk o zdrrJa in Južne Koreje, ‘
m Južne N°rejc;ikazan3 Ji
teh znamk sta p ^dru^r^
ja Organizacije ^reje. ', > rodov in Južne	drUl^Ji
pa je zemljevid	prinUU
pa je zemijev,*
iz«!* d'
glja. ki je le^-^-niK
UNESCO kar tri
Je kemik v^vojem^^
na drugi šola v J'k,[Ca, gu, na tretji P" j*. u naročju goloba m
NOVE ZNAfJf
CONA A' ',o1
Dečka sta pribežala do zapuščen-, mesnice. Komaj sta našla zavetje, je izbruhnil vi-liar. Tom je zajel sapo in rekel: ((Grozno je bilo, Huck! Tiho sem preizkusil ključe, toda še obrniti se nista hotela. Vrata niso bila zaklenjena, odipri lem jih In skočil v sobo. Odgrnil sem svetilko in zaglt. dal Joeja, ki je spal na tleh. Imel je sta ro obvezo čez oko. Razen steklenice in joozarca pri Joeju in sodov ter drugih steklenic nisem videl ničesar, To so sobe s ctrahovi
V petek zjutraj je Tom zvedel, da s- je vrnila Becky, ki je pregovorila svojo mamo da bo priredila drugi dan otroško zabavo, pik.-nik. Povabila je tudi Toma.
Drugo jutro je bila mladma zbrana pri starših od Becky, ki so najeli za Izlet poseben parnik, Ko sta tekla po cesti navzdol, }c Tom rekel Becky:	»Namesto,	da
bj šla k Harperje-■dm kot hoče tvoja oiainn bova šla k Douglasovi vdovi, ki •») imela sladoled«.
5
Parnik je ustavil ob gozdnatem zalivu. Družba je šla v gozd 'n kmalu je odmevalo iz njega veselje. Preizkusili so vse 'gre, nato jedli, naenkrat so se odpravili v jamo. Pripravili so cele svežnje sveč in že so plczaij na grič in pili v votlino, Vsa vr-»ta je previdno stopala navzdol v glavni mv. Luč je medlo osvetljevala visoke ■dcale. Od glavnega rova so se odcepil; ožji rovi. Ko so prišli iz jame, so bili umazani od ilovice in vo-'kn Zvonec na paml. lili je že klical.
H
I
Huck je bil že na stiaži, ko so pri svetli e luči s parnika. Ura je bila deset, ugašale ro luči, odbilu jt enajst in zapfll so gostiln . Povsod je bila tema. Huck je na straži opazil dva možakarja. ki sla šla mimo, in eden je menda nosil skrinjico. Gotovo st« šla spravit zaklad. Ali naj kliče Toma? Ne bo ga klical, Huck lo zdrsnil za neznan cema in se je kakor mačka, bosonog, plazij tik za njima v takšni razdalji, da ga nusta mogla opaziti.
Ul
1 tV 9
TRST - C
priložnostna z.na^aoiaji v rojstva silkarjaJ8. ^
rjav"- prl,<j((t;
s preti-°>kom barvi ^9 Ur«
JUGOSLAVIJA l
znamka za	r
Na znamki so p B(ir3' L izdelki. 3 dim K e«t's j mena. pod slik« ,,51».	^
bački' VeleM.!"®1 '^10'$ /, ŠVEDSKA. -	J,	ffS
note Irankovne Q KrO jp« io kola d nor j a v"'J s() o®'
Na obeh znamK"h
kron«.
— portret n0v«* O«1^, vi stava Adolfa	.	30	\
“ -J&£‘41
isudlslov)
IJanske vojn^ ^g
tret sudisti£"*jgV. na znamki i*
OBRAZI
IIS^V GRAPI V SPOMIN)
človeka.
*° ttn ^ -A 7 oreš mimo.
ne da bi
*«iJC® w,B8a *«y fftob-Sili fcTti V:^ornin. kot sto
«J*L; *» Sl Jih s,
«*?.’ n n pride
ki »j jih sreča t. Pa “se , i ti pride naproti člo. ~AA ZMjenie. ki
*.fci
v^tSK^ rafciy'*ta
**-	*	-MWC°i	«8	razumeta.
Sj*
A
i	Z^KlMyiNLEOM	MED	AMERIŠKIMI	IZSELJENCI j
SLO VENSKI USTI V AMERIKI
o naši	akciji	za	zgraditev
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiHiniiiiHUniiniiHniHUiniiiiiniinHinjnimimiini,,,!!!,
sktovoa
'fta vez tova~
* * *
,S,	&il	dobro-
S baitn * •inehmavski m de.
!*’ h mu V / maU> zem-
S 1» dajala komaj za Hum * F/f/vka- °stalo je
loas^f J^rknkiTi. plete-% Se jjZv tn peharjev Kc Vn*3ovoho0k Vrvic stopil Slobn, ^°' ^ name napra. Sl o£i -JSvtedal me je
Jdkolf^^<m’ da ga ni-
jSii ;i	^	n®.
S lot !»«*«»■
da <ic	olajšalo	na-
^ noroft? 250 otr°čje izide-L*. lio zani. što *°sr!*et?kla °d tistega
5w ronet“ ^
<&* 5‘" l» zapustil v r* So ™dorasla otroka.
* , mu 3e btio že
S* 2SS* *««. Sel
p MSEr*** ** * pt
S "u*fca- Zatiral je
? ^ Pr£l£ZStOVsko boleii-
bjdE*£**> ™rtjo sina.
nad zasu-"da7Jlnb.cek- ki <nna-. >* KdrVainym p0Čiva čl°-ž'
*ii
ZA
KULTURNI
BOM
Za Kulturni dom v Trstu so
prispevali:
Cainero Kristina 1000, Peternel Slavica 1000, S.S. 5000, Tofoliutti Ida 1000, Brišček Antonija, Briščifci 500, Dol jak Ivan, Samatorica 500, G. G. 2000, Bradač Ana 100, Pečar Maks, Lonjer 1170, Stojkovič Anton 500, Mahnič Andrej 2000, družina Gombač, Lonjer 1000, Benčič Cvetka 1000, Rado Rauber 1000, Verbi Albert 2000, Liper Jože 1000, Prelič Angel 1000, Sosič A. 1000, Je-lušič Fran 500, Boštjan Žagar 1000, Veirbi Ana 500, N. N. 2000, Pahor Rudolf 1000, Za-
«<ie
kk
nekaj sorodnikov
ze odšli in je bliž-
SL? nkc,Zdn- ?°9rebci. Te-u^ievo to lzcrPdno in že
* ' °bs£aj l!0 sfcre®ei krčevit
i®r *f.?L zdi?lo se mi je, sS° dfblo ri671"?. stresa mo-v^^belj L da 90 zrušil.
* c««, je so mu igrali
Pomoči v mio-^	d0	muka
deiai:
bo ***? df-In, An-o st-a ostala tako sa-
seje
MČHi pr&J? se mu/prej
Pri--,,	-	",u	1>TK3
Jr* sem !l?zno nasmehnilo.
eJ mu m Pr1*
^?**i. PolŽJ* že stel iz
prizoru ni zlo•
,^ra^ i„^te m“ T°' wm
od)^-;i>z>'aMnaI- fcot *e Ž^dria upognjena vS fco? 3t s Ustim >8 Ad °P Prvem sreča-
**Sd	\eti■ BH i*
ki^>aniž	hvaležnosti za
' k m-s/J^ki uri nevih-Oroztla. da ga zruši.
uK * * *
S -,?„.Grapi
k še kot SO-
/ek Porabil nedeljske Zrx čitanje Icnjig.
°b oknu.
je vzbujala k s knjigo v
W Oddal-IŽMiaL gnoja na V ‘<rrnJy hPvo. kjer bo Sjl^efcejP1™- Seveda mu ^ rt 'n me* ", , sani je po-, * °T!1 pripoved o.
je po-
,	pripovedo.
'fia/^nej življenja, ki sem
H
*Znov ^vlknju lahko
ziT® 3le gospodaril Ci ia * kmh m se prito-S' »"oenese^6 STnn sniotila, ^-eic 0	pobrala
fiŽ^adn mi je. da se ic
fe.*5 *o ifnpP mtl Na veliki lit;	tonske	oblasti iz-
h ,u0s j„ ' “Q moramo zapil Šlir, m Slo UTnakniti. Tcne-«a /?. fcj Jl.« . Olano Kalco, * tam,—k imel tako rad,
Nikoli. No.
Trpel Pa je
'kŽ^Stil
^Itij°^Kan-e S ■ ‘,u. iv />' \i:cano k Povelje je bilo
? 4 del si/ so medtem že JU, s ta f l°reiuje. Bolečina
C šn- VS! smo
5^1 72G21
2^’J, pa 30
da u*? S€ začeli širiti ^kn^doZ,ato }n rase ne-j»! 2- Toni l na*a slovenska ^iLekt. r);.,e to novico ve-kiuto En, prepričan, da
S-es- Ko se”‘ >'a
>i 6 k°t nf e Bulije obi-
hi<i?olHov,olZan' ie b‘l i*s hl/hli Z?/1 me je s tis
K^Vs.it.v
k> preri
tistimi v meni "ezji ponos in za-
iihk v vas'?1bo<i’ltvii0 ssm SŽPoza/Si in se podvizal.
tj.*& »rečaiW\N.a pra°U Prž nekako potrte-»S K da i„ J0710- k‘ mi je ■Scbt n J. J?nC ~ umrl. te ie ? /do udaril po */dela ta noviža. C4 ,u bor,~m Premišljeval, C. L ^hih ^Pripovedoval o
5(1 Pol-r piI sem v hi.
KL°<l nkt°pbn in se podi S«'1 Zadtu-’ k ič oa ”i bi!
'SC.^no ttei- 0l'T02 f
v&sf?? jBzrts
MtloŽkd/ /// spcštova-J odn/ j/sem titov. WVi sen, ^ -eie'>Jo ntj-ico jJlj, »d
nosil
"d de J vedno ___________
a»« Vr/J/ rani in jo
S\,teiko odit? '• mu soohnrf n gozdove,
°*iea7jlC in- le^
>■ Se	Od	dni
bo//Arijam ^ipa tna,i trgati ve-
9a naroda. Itudf fci
Ote i°ra i' "-^ VbS zn
Cgnrev
Smo
l* reaii'” "r,lH‘a. ». h <a- Za?9rac ^,ma’ Prii-edi(, >. 8*b 1!*5l
^ Trs, 1951
dtel Anton 1000, Škerlj Janko 500, N. N. 1000, Rado in Mojca Rauber 1000.
IZ GORICE: Figelj Marija 240, Podgorski pevski zbor 1200, Stekar Anton 500, Bogataj Marija 5000, Bbltar Ernesta 1000, Jelinčič Mira 1000, Pavlin Erika 500, družina Mozetič 1000, družina Boškin 500, dr. Gruden Josip 2000, Damir Feigel 1000, Nanut Viljem 2000, Svetličič Anica 500, družina Pavlin 1000.
Skupaj L 48.710 Prejšnji znesek » 4,932.616
L 4,981.326
Kakor je našim čitateljem že znano iz raznih poročil v našem dnevniku, je Odbor za zgraditev kulturnega doma v Trstu naslovil apel za zbiranje prostovoljnih prispevkov tudi na slovenske, izseljence- v ZDA in drugih državah Amerike. Razen pokojnega slovenskega pisatelja in rodbljuba Louisa Adbmiča so se za to pomembno akcijo zavzeli tudi drugi ugledni in vplivni ameriški izseljenci, med njimi pisatelj Etbin Kristan, narodni delavec Rogelj, pravnik Grandošej, in drugi posamezniki. Tudi vrhovna slovenska organizacija v ZDA, SANS, je glede te akcije y stikih s tržaškim odborom. Skratka, graditev slovenskega kulturnega doma v Trstu je močno zainteresirala slovenske izseljence, ki o tern tudi razpravljajo v svojih insel jem iških časopisih. Ker imamo nekaj številk teh časopisov pri roki, želimo, da tudi naši tržaški či-tateljj zvedo, kako nam mislijo pri našem velikem delu pomagati naši bratje v tujini.
List eDomovinm. ki izhaja v Buenos Airesu, in ki je po-
svetil skoraj četo svojo stran požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu ter naši akciji za zgraditev Kulturnega doma, je 15. avgusta objavil na vidnem mestu vest, da smo v Trstu že začeli s pripravljalnimi deli za samo graditev in pravi med drugim: aKakor smo že večkrat omenili, zbirajo sred stva za zidanje Kulturnega doma naši Ijv/tje na Tržaškem, v Jugoslaviji in po vsem svetu. Zato, bi bilo želeti, da se tudi mi v Argentini kaj zganemo, da damo naš dar za. stvar, katera bo ponos meh Slovencev in dokaz, da žive v Trstu Slovenci, ki so se skozi stoletja zatiranja znali ozdržati.s O naši akciji za zgraditev Kulturnega doma piše list «Pro-letarec», glasilo jugoslovanske socialistične zveze in Prosvetne matice, 8. avgusta poroča ta list, da je v Ameriki zasnoval nabiralno kampanjo za Kulturni dom v Trstu William Gran-došdk iz Teksasa, ki da je ustanovil celo nekak odbor, ki se imenuje vAmerican Committee for the Construction oj the Kulturni dom»
V svojem nadaljnem komen-
tarju pravi list «Proletarec»: «Pismo o svo-jem pod vzet ju je Grandošek tudi nam poslal in pravi, da bo šel med rojake v Kalifornijo in jih skušal pridobiti za svoje podvzetje v prid gradnje Kulturnega doma v Trstu». Toda «Proletarec» je nadalje mnenja, da «to ne zadostuje. Posameznik, tudi ako bi bil med našim narodlom širom po deželi znosi, ne bi mogel uspb-ti. Treba je za vsako tako pod-vzetje zaledja — in zaledje je organizacija. Ako bi to akcijo vzel na pr. SANS pod svoje okrilje, bi prispevatelji vedeli, komu pošljejo. Posamezniki so lahko uspešni vsak v svoji naselbini.,)
Redno in mnogo piše o naši akciji tudi «Glas naroda», ki izhaja v New Yorku in ki je najstarejši list slovenskih delavcev v Ameriki, v svoji številki odi 15. avgusta poroča tudi on (po Proletarcu) o prizadevanjih izseljenca Grandoška in sc pridružuje «Proletarčeve-mu» komentarju. Med drugim pravi:
«Res je, SANS, ki je v preteklosti imel že mnogo kampanj, bi lahko mnogo storil tu-
msiu minul se nn zi na
Zaključki iz primerjave prometa med italijanskimi pristanišči in Trstom
Del tržaškega pristanišča.
Zadnjič smo s točnimi statističnimi podatki pokazali, kako vsako leto priplove v naše pristanišče vedno manj ladij z italijansko zastavo in vedno več s tujimi zastavami. Ta primerjava bi bila še pGraznejša, če bi upoštevali med ((italijanskimi* ladjami one, kj so dejansko tržaške in one, ki so resnično italijanske in po tem bistvu za naše pristanišče prav tako tuje, kot so na primer egipčanske, angleške ali ameriške.
Brez dvoma je tak položaj za nas zelo neugoden, ker tuje družbe zaslužijo pri prevozili, ker te ladjte v tujih pristaniščih popravljajo, jih oskrbujejo in tako zaposlujejo svoje
delavce in svoje ladjedelnice.
To pomeni, da razne ameriške in drug'e družbe na račun našega pristanišča zaslužijo dvakrat. To nam tudi razlaga slabo zaposlenost naših mornarjev in naših ladjedelnic.
Vendar ni to edina in največja škoda, ki izvira iz tega stanja. Tuje družbe postavljajo svoje ladje na proge proti Trstu samo takrat, kadar jim je zagotovljen zelo vitok dohodek in kadar so zadostile potrebam svojih pristanišč in pomorskemu prometu svoje države.
Tako delovanje tujih družb in tujih držav je popolnoma razumljivo. Slovenski pregovor pravi, da si j'e še bog najprej sebi brado ustvaril1. Celo več
!
A
u
Prva ladja na pogon s Plinsko turbino, britanska dvanajst, tisoč tonska tankovska ladja «Auris», bo pričela prihodnji mesec ob northumberlandski obali s poskusnimi vožnjami. Ladjo «Auris» so zgradili leta 1947 v ladjedelnicah na reki Tyne. zgradili so jo za preiz-kuševanje novih varnostnih naprav do udobnih naprav za posadko in modernih metod za spravljanje tovora. Ker tvrdka British Thomson-Houston Co., iz Rugbya, ni pravočasno dobavila plinske turbin^ je začela tankovska ladja «Aurts» obratovati s štirimi diesel-elek-tričnimi motorji normalnega tipa. Ladja je sedaj zasidrana v reki Tyne, da v njej namestijo novo plinsko turbino. Med vrstami ladijskih motorjev je tudi ta, da ima plinska turbina samo dva premična dola. Nevarnost okvare je manjša, ker je tudi obraba plinskih turbin manjša Od navadnih motorjev. Nadaljnje prednosti plinskih turbin so: manjši obratovalni stroški, relativno manjša teža in potrebuje tudi majbin prostor.
» * •
V našj dobi napredka tehnika in znanost tako stalno napredujeta, da nas že nič 'eč ne preseneča. V kratkem času smo prišli od prvih negotovih poskusov mehaničnih poletov do letal z nadzvočno brzino,
od prvih šibkih radijskih signa. lizacij do televizije, od avtomobilov z 20 km na uro do mo. dernih aerodinamičnih meteorjev, ki vozijo nad1 300 km na uro; da niti ne govorimo o tem, kaj vse je v zadnji svetovni vojni človek izumil za uničevanje svojih vrstnikov in kar vse, vključno atomsko bombo, velja za napredek.
Vse to nas je ((razvadilo* v tem smislu, da je nastala nekaka rova doba čudežev, neko pasivno duševno stanje, v katerem se ljudje že ničemur več ne čudijo, vrhu tega pa pričakujejo še od: znanosti rešitev prav vseh problemov.
To stališče, ki pač dobro razlaga spoštljivi strah, ki g'a ima večina navadnih smrtnikov ored' znanostjo, je pa popolnoma zgrešeno in je zato pravilne, da sc od časa do časa od avtoritativne strani pove, da ni vse mogoče in da je za vsak napredek potrebno več let študija, trudapolnih, dragih in če-sto nevarnih poskusov v laboratorijih.
Po odkritju atomske energije so mnogi lahkomiselni preroki napovedovali, da bodo v kratkem energijo uporabljali na ne-številne načine; predvsem so pa govorili o ladjah, avtomobilih in centralah na pogon z atomsko energijo. Kar zadeva ladje, je pa drug <imerodajen» glas še pred kratkim izjavil, i
da bo mogoče ladje na atomski pogon zgraditi šele čez mnogo let.
« * *
Chrysler razstavlja v mnogih krajih Združenih držav avtomobile. katerih motorji in karoserije so napravljeni iz posebne prosojne plastične snovi. Tako si lahko vsakdo natančno ogleda delovanje posameznih delov.
V Makedoniji so začeli obirati bombaž. Letošnji pridelek je znatno večji od lanskega, pred. vsem zaradi večje hektarske obdelave.
lahko_ rečemo. Ko že ni naših — tržaških — ladij, ki bi vo-zile blago iz našega pristanišča, je zelo dobro in edino rešilno za naš tranzitni promet dejstvo, da ga opravljajo tuje družbe s svojima ladjami. To ]e^ žal zaenkrat edina trdna točka, ki omogoča, čeprav v majhnem obsegu, povečanje tranzitnega prometa skozi Trst. Seveda pa prav zaradi tega, ker Trst preživlja kronično pomanjkanje ladjevja in rednih pomorskih preg, tranzitni, promet ne raste v taki meri, kot bi lahko. Za visoko razvit pristaniški promef. je odločilno ravno ladjevje in številne redne pomorske proge1, To je osnovna zahteva vseh izvoznikov, Avstrijci na primer niso tako nespametni, cla -bodo čakali v Trstu mesece ladjo svobodne plovbe, če pa ima Hamburg ali katero koli drugo severno pristanišče dovolj rednih prog.
Tega stanja je brez dvoma kriva politika italijanske vlade. Rim ima tudi tukaj škarje in _ platno v rokah in ravna z našim pristaniščem več kot po mačehovsko.
Prav v tej zvezi so zanimivi podobni statistični podatki, kot smo jih objavili zadnjič glede Trsta v odnosu z Italijo.
V tej zvezi nas zanima samo eno. Ali je položaj v italijanskih pristaniščih podoben položaju v Trstu? Ali tudi v italijanska pristanišča plove večno več' ladij s tujimi zastavami?
Brez dvoma je, da tudi italijanska pristanišča trpe na pomanjkanju ladjevja. Vojna je pustošila in prizadejala velike vrzeli. Vendar je povojna obnova (in to predvsem zaradi velike pomoči ZDA, in ne pozabimo, da je skoraj vsa po-moč Marshallovega načrta za Trst odplula v obliki novih ladij v Italijo) napredovala z izredno velikimi koraki To je prav in pozdravljamo 'tudi mi, saj nam je pri srcu napredek vsakega naroda in vsake države.
Prav je. da se krepi italijansko brodovje in nič nimamo proti temu.
Ni pa prav, da se krepi tudi na račun sredstev, ki jih je dal Marshallov načrt Trstu.
Prav tako ni v redu. da z različnimi izgovori naši in rimski uradni krogi zavirajo razvoj našega pristanišča in na-šbga tranzitnega prometa. Mi ne zahtevamo od Italije nika-kih darov in nočemo škoditi italijanskemu prometu in italijanski mornarici.
Praktično razpolaga z naši-
mi sredstvi in našim brodov-jem Italija. Italijanski centralni statistični institut celo vključuje pristaniški protnet Trsta v celoten italijanski promet m
najdemo med podatki o prome- „	,	-	—
tu različnih pristanišč tudi šte-1 Ser n™1®)0 uspeha, o čemer pri-
vilke, ki se nanašajo na Trst. ^a,’° bvtom*,-	—=----
Slika, ki velja za italijanska
d'i za Kulturni dom. Ta organizacija je s svojimi preteklimi kampanjami, med. tujimi za Otroško kliniko v Ljubljani, za katero je zbrala čez 160 000 do-IdrjBv, dokazala, da lahko najbolj uspešno reši tudi to vprašanje. Nedavno je SANS zbral tudi 11.000 dolarjev za pomoč slovenskim otrokom in materam. SANS je sodeloval tudi pri kampanji za pravično rešitev Trsta m je zbral na tisoče podpisov, s katerimi so ameriški Slo-vlnci apelirali na predsednika Trumana, da se Trst priključi matični državi Jugoslaviji.
V Ameriki je tudi dosti društev, ki so jih ustanovili pri-mcrski Slovenci. Mnogo teh društev je v okviru ABZ, SNPJ, SDZ in drugih podpornih organizacij. Druga so kulturnega značaja. Zopet pri raznih naših Narodnih domovih, ki jih ameriški Slovenci ima mo v ZDA veliko št"ei)ilo, je dosti Primorcev, Kraševcev, Vipavcev itd., ki bi sodelovali pri akciji, da se pomaga tudi tržaškim rojakom zgraditi njihov lastni Kulturni dom.
Graditev Kulturnega doma za tržaške Slovence je zelo važna in potrebna akcija. Ni primorskega Slovenca, ki bi se tega ne zavedal.
S svoje strani pozivamo vse naše rojake, ne samo primorske Slovence, ampak tudi ostale Slovence v Združenih držamh, da podprejo to važno akcijo!,.
Iz tega pisanja izhaja torej, da je med izseljenci y ZDA in Argentini živahno zanimanje za našo akcijo in da lahko pri. čakujemo od nje dobrih rezultatov, saj, so ta -poročila že- nekoliko zastarela in so med tem časom njihova prizadievanja prav gotovo že napredovala do konkretnejše organizacijske o. bilke celotne akcije v ZDA v prid našega Kulturnega doma. Poudariti pa je treba že sedaj razveseljivo dejstvo, da so se za akcijo zavzele različne nazorske struje, ki obstajajo med izseljenci, kar bi lahko služilo za- vzgled tudi nekaterim pasa-mernikom pri nas, ki si iz svojih ozirih strankarskih interesov prizadevajo sabotirati to veliko narodnoobrambno akcijo. Ti posamezniki pri tem si-
Sleparija v Beneški
vodovodi
Sloveniji
Glasilo beneških Slovencev «Mataju-r» in drugi slovenski časopisi so večkrat poudarjali zahtevo beneškega prebivalstva. naj jim oblasti zgradijo vodovode, kj bodo oskrbovali vasi s pitno vodo. Vendar so le-te doslej pokazale za tako nujne potrebe prav malo zanimanja.
V mnogih vaseh so prebivalci mislili, da je samo pri njih preskrba z vodo tako pomanjkljiva. Ko pa je pričel izhajati njihov list »Matajur*, ki je postal res pravo njihovo glasilo, so iz njega spoznali, da vladajo take razmere kot v po-sameznih vaseh v vsei Benečiji.
Beneški Slovenci že stoletja trpijo in prenašajo na svojih ramenih težak jarem. Za svojo borno zemljo »o vedno plačevali velike davke. Domača gru-da jih ni mogla preživljati, zato so odhajali v tujino, da si prislužijo denar in plačajo davke izkoriščevalskim italijanskim oblastem, ki se spomnijo na beneško ljudstvo samo pri
pobiranju davkov in novačenju.
Kljub temu da je prebivalstvo vedno, pa čeprav s težkimi žrtvami, vestno izpolnjevalo svoje državljanske obveznosti. jim oblasti niso nudile niti najnujnejšega. Po vsej Benečiji s0 številni studenci, katerih vodo bi lahko izkoriščali za dobre vodovode. Furlanom, ki žive v nižinah, so preskrbeli pitno vodo, ki so jo zajeli v beneških studencih. Pri tem niso oblasti gledale na stroške, ki so potrebni za zgraditev takih naprav. Pravilno je. da so Furlanski nižini preskrbeli dobro pitno vodo. Nujno in pravično pa bi bilo. da bi tudi Benečanom zgradili vodovode, saj tudi oni, kot Furlani plačujejo redno davke
Ker imajo Italijanske oblasti vendarle interes, da izkoriščajo to prebivalstvo in njihovo zemljo, so prisiljene, da jim nekaj nudijo. Z minimalnimi javnimi deli skušaj,: d kazati, da le skrbijo za tamkajšnje prebivalstvo.
Poglejmo malo. kakšno je stanje v vasi Dreki v občini Grmek v vzhodni Benečiji. Tu so sicer pred časom zgradili vodovod, ki črpa vodo iz zelo šibkega studienca. Zato se dogaja. da ostanejo vaščani brez vode. če 14 dni ne dežuje.
Drug primer nesmotrne graditve vodovodnih naprav kaže vodovod v vasi Hlasta iz ob-čine Grmek. Ta vas je ena izmed redkih, ki se ponaša z vo dovodom. Pod vasjo So namreč zajezdi studenec ter blizu njega montirali vodno črpalko ki poriva vodo v vise ležeče 'naselje H asta. Ljudje se sprašujejo, zakaj niso pri gradnji vodovoda raje uporabili močan izvirek pri Sv. Martinu, ki stoji nac vasjo Domnevajo da niso zajeli vode pri Sv Mar-tmu, ker bi bili stroški' neko-liko višji.
Tako ravnajo oblasti, kadar gre za potrebe ljudstva. Ko pa ■majo pred očmi svoje raznarodovalne cilje, tedaj jim no-oena vsota ni previsoko. Ge bi bilo v Hlastah nekoliko več
otrok, ki tamkaj prav gotovo zgradili poslopje ONAIR (O-pera Nazionale Asaistenza Italia Redenta), t. j* raznarodovalne organizacije, ki se peča s poitalijančevanjem slovenske predšolske mladine in pri tem bi jim bilo prav malo mar koliko milijonov bi za to potrosili.
Taka je torej v praksi «skrb» italijanskih oblasti za življenjske potrebe beneškega prebivalstva. Kljub vsej svoji zvijačnosti in gostobesednosti v obljubah pa ne bodo uspele prepričati Benečanov o svoji pravičnosti. Benečani vedo, da imajo za plotom arug cilj, in to je raznarodovanje Slovencev in postopno uničevanje slovenskih kmetij Ni tj s sleparijami pri gradnji vodovodov, cest itd., niti z obljubami in »skrbjo* zanje ne bodo uspele prikazati, da so prijatelji ljudstva in da mu želijo dobro. Benečani jih sodijo po dejanjih in ta dejanja jih prikazujejo kot njihove sovražnike. kot raznarodovale« in protislovenske elemente. I. P.
pristanišča, je ugodnejša od tržaške. V italijanskih pristaniščih se sicer počasi, a zato tem bolj vztrajno zmanjšuje vpliv tujega brodovja in redne proge krepijo z ladjami pod domačo zastavo.
Rimska vlada pač skrbi za svoja mesta in ravna kot s tujcem z našim (kljub velikemu vpitju in ((razumevanju* potreb).
Pa pustimo besedo centralnemu statističnemu institutu italijanske republike.
Podatki, ki jih ta institut objavlja, se'žal nekoliko razlikujejo po načinu zbiranja in razvrščanja od podatkov naše Trgovske zbornice. Vendar se da iz njih potegniti precej točna primerjava. Za osnov0 vzemimo zopet prihode, ker Se bistveno ne razlikujejo oči odhodov. V prvih šestih mesecih lanskega leta je znašal delež italijanske zastave 41% vseh priplulih ladij. V prvih šestih mesecih letošnjega leta pa je znašal isti delež že 47%.
Isti odnosi nam dajejo za Trst naslednjo sliko in so računanj na osnovi junija lani in letos. Lani je bilo 34% vseh priplulih ladij pod italijansko zastavo, letos pa le še 32%.
Torej v Italiji delež domače zastave raste, pri nas pa pada, ker žal vozijo naše tržaške ladje pod italijansko zastavo. Poudarjamo še enkrat, ca bi bil odstotek še mnogo bolj porazen, če bj lahko ugotovili promet resnično tržaškega bro-dovja.
Ta slika nam pa drami nekatere zanimive misli in vprašanja. Zakaj Italija gospodarsko zapušča Trst? Ali se morda le ne boji italijanska, vlada, da bo nekega lepega dne morala vrniti našemu mestu u-grabljeno premoženje. Ni drugega pojasnila za njeno obnašanje, ker so tržaške proge le preveč dohodne, da bi se splačalo tako zlepa jih prepustiti tujim konkurentom in s Iem prekiniti starodavno tradicijo.
Menimo, da nam čaje točen odgovor tisti člen mirovne po-goobe, ki pravi, da mora Ita-hja prepustiti ozemlju nad katerim je prenehala njena suverenost, tudi vso državno imo-vino. Tako v Italiji kot v Trstu pa je _ velika večina brodovja združena v vladno-dTžav-no družbo «Finmare».
Za Italijo bi bila kaj neprijetna zadeva prepustiti tako lep plen, kot je tržaško bro-dovje, iz svojih grabežljivih rok. Ne more biti drugega razloga za zapuščanje starodavnih pozicij in za prepuščanje zelo lepih trenutnih zaslužkov, kat jih ustvarjajo ladje na tržaških pomorskih progah, tujcem, kot zelo bridka bodoča perspektiva — izvajanje mirovne pogodbe. V tem primeru bi morala Italija prepustiti vse ladje, ki so vpisane v tržaški pomorski register in ki pripadajo tržaškim pomorskim družbam, in to predvsem največji — Tržaškemu Lloydu.
Rimska vlada se je zelo potrudila, da bj jo podoben ukrep čim manj prizadel. Zato že leta krade ladjevje, zato ga krade celo po vojni. Zato sta morali oditi ((Satumia* in «Vul-cania* iz Genove v Neapelj in zato bosta tudi prepisani v neapeljski pomorski register.
Dejstva nam govore zelo bridko resnico. Ni v interesu rimskih vladnih (čil a j tudi finančnih) krogov krepiti Trst.
Od krepitve tržaškega brodovja imajo ti krogi dvakrat izgubo. Prvič, če krepijo Tret, slabijo oni del tranzitnega prometa, ki Trstu zaradi političnih razlogov jemljeta Benetke in Genova. Drugič pa obstaja zelo žalostna možnost — izgubiti ugrabljeno.
Italijanski strahopetni rimski volk pa zelo nerad izpusti iz svojih zob plen. ki ga je tako dolgo držal.	S.	B.
čajo tedbnski seznami prispevkov v našem listu, ki so se z vztrajnimi napori našega delovnega človeka dvignilj že dcslej do 5 milijonov lir.
—en že
ALI POVZROČA OZIROMA POSPEŠUJE KAJENJE RAKA NA PLJUČIH?
KAJENJE JE VSEKAKOR ŠKODLJIVO
Dve skupini zdravnikov, ena ameriška in diruga angleška, ki sta ločeno preiskovali zadevo, sta prišli do enakega zaključka: pretirano kajenje povzroča močno povečanje umrljivosti zaradi raka na pljučih.
Nevarnost je večja za kadilce cigaret kot za kadilce pip, je pa vseeno, če se dim vdihava ali ne.
Poročilo angleških zdravnikov sveta za zdravniška raziskava-nja so predložili spodhjj zbornici. Napovedujejo, da bodo iz. vedli preiskavo predelovanja tobaka in s tem odkrili vzrok vpliva tobaka na pljuča. Glede tega obstajata dve domnevi: da tobak naravnost škoduje nežnim in življenjsko važnim dihalnim organom, druga pa. da tobak slabi organizem in s tem pospešuje razvoj raka.
v m\M metalurškem
Minah! bodo delali todi čez zimo
Na gradilišču največjega industrijskega objekta jugoslovanske petletke, metalurškega kombinata v Zenici, se bo delo čez zimo nadaljevalo v skoraj nezmanjšanem obsegu. Podjetje «Konstruktor», ki gradi novi kombinat (razen koksarne), bo čez zimo zaposlilo pretežni del svojih 4000 gradbenih delavcev, ki bodo delali večinoma y. notranjosti novih velikih industrijskih dvoran, ki so že pod streho ali pa bodo do zime pokrite, tako na objektih nove velike valjarne «blu-ming», plavža, jeklarne, kovačnice itd. Do konca leta bodo dovršena zunanja montažna dela na veliki dvorani glavne valjarne ((bluroing* in z njo povezane divorane za srednjo valjamo. Dvorano kovačnice sedaj pospešeno pokrivajo in. obzidujejo, nakar bodo nadaljevali delo v notranjosti im zgradili zlasti temelje za velike im težke stroje. Cedalje bolj se razvija tudi delo v zvezi z moni-tažo strojev im tehničnih naprav v raznih objektih. Zadnje ledne pa so zlasti pospešili dela pri izkopu nove struge za reko Bosno. Ta dela morajo biti končana do zime. medtem ko bodo čez zimo oblagali obalo s kamnom.
Vzporedno z gradnjo novih zeniških obratov, se nadaljujejo tudi dela za modernizacijo im razširjenje starih valjarn, ki bodo imele po dovršeni mehanizaciji ter dograditvi novega obrata grobe proge in globinske peči za žarjenje ingotov, za 50 odst. povečano zmogljivost. Navzlic temu pa bo zmogljivost novih valjarniških obratov z modernim «blumimgom» in valjčnimi progami za končno valjanje profilov še mnogo večja v primeri s staro valjarno. Samo srednja proga nove valjam« bo imela letno zmogr ljivost 180.000 ton profilov, to
je toliko, kolikor je znašala predi vojno vsa proizvodnja valjanega jekla v Jugoslaviji. Celotna proizvodnja kombinata pa bo po končani zgraditvi presegala 500.000 ton izdelkov na leto.
Da bo ta ključni objekt jugoslovanske industrializacije čim-prej dovršen, bo podjetje ((Konstruktor* letos izkoristilo vse možnosti za nadaljevanje gradbenih del v zimskem času v notranjosti novih objektov. V ta namen bo podjetje v kratkem izvršilo vse priprave. Delavski svet Konstruktorja je sklenil; da se mora do zime zbrati na gradiliščih ves gradbeni les, da ne bo zunaj propadal; do 15. oktobra pa morajo biti vse barake in menze preskrbljene z drvmi, da ne bodo za kurjavo uničevali gradbenega lesa. Cez zimo bodo gradbene delavce po večini namestili po zidanih zgradbah. Podjetje je že preskrbelo potrebne slamnjače. tople odeje in drugo posteljnino za vse tiste delavce, ki bodo zaposleni tudi pozimi. Naposled bo do konca leta za svoje delavce postavilo še eno veliko delavsko - uslužbensko restavracijo z dvorano za kinomato. graf in kulturno-umeiniške prireditve.
m lope prodam
OLAJŠAVE PRI IZPLAČEVANJU
Naslov na upravi lista
COSTIH ms-TRSI
Ul. Zanetti št. 6 - Tel. 7559 (poleg Trga sv. Frančiška)
TOČIJO SE PRISTNA VIPAVSKA, ISTRSKA VINA IN KRAŠKI TERAN.
DOMAČA KUHINJA S POSTREŽBO MRZLIH JEDIL.
Priporoča se TONE GULIČ
iiiiiiiiniiiiiiiiniiiiii
vam nudi najboljše jamstvo
Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, jn krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd.
Slaromana Ivrdka luliak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089
TRGOVINA
Trst, Ul. G. Vnsnri 10
OGLEJTE)
si nase izložbe •
i n
Dospela nam je nova pošiljka jesenskih čevljev za ženske in moške
(fcinuiSf®
0
&
J*i&[f>Uthnnie montain
ctniVtahiHi /inV/ci«, hnniMuiih naprav tv't hlepafobtuo
MIZARSKA DELAVNICA
MIHELJ JOŽE
lili
TRST Ul. Polonio 3
ApVp/pitta obakoutetna itiizub-bhrt dela po itfjoilnilt cenah
Dotok hladnega vlažnega zra-
\/DC \il £•	ka se a»d«ljuje. Zaradi tega
V |\ r JVl r	že Predvidevati nestalno vreme
z menjajočo se oblačnostjo in vmesnimi razjasnitvami. Možnost manjših padavin, tudi v obliki neurja. Veter.
STRAN 8
ZADNJA POROČILA
30. SEPTEMBRA 19&1
iiiil
gjjjj
=!ii;
jiiHiijpi
r 'lili!
M
■ ■
W ffll
HiiiiiHifr 1 - ' JStfT” UMiiMO-- i	'lili1'	W....... '	"	Ott	la	jt-	SKiSii
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 16.30:
Pojo slovenski zbori; 17.00:
Slavni dirigenti. — Slovenija:	_	,
19.30: Verdi: Olello, opera v 4 dej. TJ a 18.30: Slavni pevci. — Trst I.: 21.30: opera Čarobna piščal, izvaja dunajska ope vodtotvom W, Furtwaenglerja.
Po neuspešnem uooni v
bo Peron poosiril pritisk
Po izgonu opozicijskih poslancev je parlament izglasoval smrtno kazen in druge ostre ukrepe - Ravvson ni zbežal v Urugvay? * Odstop mornariškega ministra
BUENOS AIRES, 29. — General Benjamini Menendez, dten odi glavnih voditeljev včerajšnjega, upora je bil aretiran skupno z drugimi trinajstima častniki, med katerimi sta dva polkovnika konjenice in dva častnika letalstva.
Z druge strani Pa se zdi. da general Ravvson, ni imel opravka z uporom, V Montevideo namreč zanikujejo, da je Ravvson pribežal y Uruguaj. Sinoči je neki člani njegove družine prinesel na vojno ministrstvo pismo, v katerem general Raw. son izjavlja, da ni imel nobenega opravka z zaroto.
Medtem javljajo, da sta bila pri včerajšnjem spopadu na Čampo de Mayo dva mrtva in trije ranjeni.
Uradna poročila zatrjujejo, da se je upor omejil na področje Buenos Airesa, toda simo. či je v poslanski zbornici pe-ronisrtični poslanec Eduardo Co-tem omenil poizkuse1 vsitaje v Mendozi ob vznožju And.
Po neuspehu upora je sedem letal s 50 častniki odletelo v Urugvaj. Urugvajsko zunanje ministrstvo je javilo, da so pod-vzeli potrebne ukrepe za povečanje nadzorstva nad potniki.
laajauni in letali, ki potujejo med' Argentino in Urugvajem. V skladu z mednarodnim pravom je urugvajska yiada sklenila; 1. Razorožitev vs;h vojakov, ki pridejo i2 Argentine z letali; 2. internacijo teh elementov; 3. urugvajska vlada bo Obvestila argentinsko vlado, da bo orožje in letala, zaplenjana omenjenim elementom, na razpolago argentinske vlade. Argentinske častnike, ki so prišli v Urugvaj, ibodb imeli kot politične begunce.
Ukaz, ki določa obsedno stanje v vsej državi in ki odreja takojšnjo ustrelitev vseh pripadnikov vojske, ki so sodelovali v uporu, je bil sinoči o-dobren v obeh zbornicah med zelo burno sejo. V začetku seje so peromistični poslanci »prijateljsko povabili« opozicijske poslance, naj zapustijo dvorano, Ker so opozicijski radikalni poslanci to odklonili, so jih apo. zorlli. da ne bodo mogli govoriti, in res niso mogli priti do besede, čeprav so to večkrat poskušali ter so nato zapustili dvorane.
Zvedelo se je tudii, da je minister za mornarico, rezervni admiral Enrique Garcia, podal
ostavko in za novega ministra je bil imenovan kapetan Oii-vieri.	J
V parlamentu so predložili} načrt zakona, ki odvzema državljanstvo častnikom, ki so zbežali y Ur.ugvaj, ter zaplenitev njihovega premoženja.
Vladni tisk danes v glavnem ponavlja, kar je že Peron izjavil v svojem včerajšnjem govoru. Poluradni list «Democra-cia» piše, da se dokaz o tujem izvoru zarote lahko najde v dejstvu da so v ZDA vedeli za podrobnosti gibanja, še preden je prišlo do upora. List »El Li. dier» pa pravi, čta so zarotniki hoteli ubiti Perona, ker da bi bilo na ta način »mogoče Wall Str.eettu položiti refoe na milijon Argentincev in jih poslati na bojišče na Korejo«.
Tudi argentinska komunistična stranka j*1 izdala poročilo, ki pravi, dia je »vojaški državni udar poizkus, ki so ga izvršili reakcionarji v službi ameriškega imperializma, zato da bi postavili Argentino podi nadzorstvo ZDA«.
Ameriški «New Yorlc Times«! Pa je objavil danes zelo oštet uvodlnik. v katerem pravi, da je včerajšnji dogodek toliko
Sličica iz korejske vojne- nabor jutnokort jakih vojakov v S'eulu
bolj tragičen, ker bo še bolj okr -pil Peronov položaj. »Peron, ima sedat izgovor, da uvede strogo nadzorstvo, v imenu zakona in reda. Brez strahu /ahko izvede čistko svojih so-
vražnikov in oseb. ki jih ima za nezaupme. Največja nevarnost je, dia bo sedaj Pero« v takem položaju, ki mu ibo omogočil nov korak naprej na poti. splošne diktature«.
jsriff.«
|V	c	Jtft*	*!»•	!.	■	,
. .
»»»Hi
Partizan četrtič premagal Povprečni rezultati
lahkoatlete pariškega Racmga
Zaradi hladnega vremena so bili doseženi le povprečni rezultati - Boljše čase sta dosegla Šegedin na 3000 m z zaprekami in Ceraj na 5000 m • Crvena zvezda je tretja
BF,OGRAD, 29. — Partizan je četrtič premagal lahkoatletsko ekipo pariškega Racinga. Po včerajšnjem prvem delu troboja med Racingom, Partizanom in Crveno zvezdo so Pa. rižani vodili s sedmimi točkami razlike, dar.es pa je Partizan nadoknadil zaostanek in zmagal s 158 točkami pred Racingom, ki jih je nabral 144. Tretja je Crvena zvezda.
Danes so bili doseženi povprečni rezultati. Od boljših rezultatov bi navedli Segedinov čas r.a 3000 metrov z zaprekami (9:08.8) in Cerajev na 5000 metrov (14:47.2). Francoz Fre-yer je dosegel na 110 metrov z zaprekami čas 15.2. Ottenhei-mer se je revanžiral Lacroixu za poraz v Parizu, vendar njegov čas zanj ni najboljši. Partizan je dosegel sedem prvih mest. Racir.g pa tri.
Tehnični rezultati:
110 m z zaprekami: 1. Freyer (R) 15.2, 2. Lundberg (Švedska,
izven konkurence) 15.5, 3. Rebula (P) 15.9.
6.85. 2. Miličevič (CZ) 6.72, 3. Radovanovič (P)	6.70.	(Prvi
Francoz je bil šesti).
Met diska: 1. Krnjajič (P) 45.24, 2. Krivokapič (P) 44.40, 3. Daro (R) 43.05.
Štafeta 4 x 100 m: 1. Racing 42.2, 2. Partizan 42.2, 3. Crvena zvezdai 44.6.
Junak
severne stene
Eigerja v Ljubljani
Eden najznamenitejših nemških alpinistov A. Heckmair se mudi v Ljubljani, kjer bo predaval o svojem zmagovitem podvigu:	preplezanje severne
stene Eigerja, ki je zahteval toliko smrtnih žrtev, da je švicarska oblast prepovedala vsako plezanje v tej smeri. Po 3
dnevni borbi se mu je posrečilo premagati najstrašnejšo steno v Alpah. — Letos je preplezal slovito steno Grand Jousses. V snežnem metežu sta se s spremljevalcem, kateremu so zmrznili prsti, na čudežen način izvlekla iz stene.
SAINT ETIENNE, 29. — Na šestdnevni kolesarski dirki v Saint Etiennu je bila danes zju. traj na prvem mestu dvojica Caput - Chapatte. Sledili so jim Carrara - Lapebie, Bucher. Von Buren in Ziege - Voggen-reiter, ki so zaostali za en krog. Italijana Pozzi - Bergomi sta na 14 mestu, 9 krogov za trenutnimi prvaki.
* * *
Na teniškem turnirju v Wem. bleyu je Pancho Gonzales premagal Pancha Segura s 6:2, 6:2, 2:6, 6:4.
200 m: 1. David (R) 22.1, 2.
Sabolovič (P) 22.3.
Skok v višino: 1. Dimitrije-Vie (P) 1.85, 2. Priamo (R) 1.80.
Kladivo: 1. Gubijan (P) 51.81, 2, Berec (P) 51.55. 3. Laurent (R) 47.63.
3000 m z zaprekami: 1. Sege-
din (P) 9:08.8. 2. Djuraškovlč (P) 9:14.8, 3. Pratt (R) 9:21.8.
5000 m: 1. Ceraj (P) 14:47.2, 2. Ilič (CZ) 14:48.0, 3 Cetinlč (P) 14:49.1. 4. Licat (R) 14:51.0.
800 m: 1. Ottenheimer (P)
4:55.0, 2. Lacroix (R) 1:55.3. 3. Jaur.et (R) 1:57.0, 4. Kereše-vič (P) 1:57.1.
Skok v daljavo: 1. Brnad (P)
Javornik zmagal
v gorski dirki na Bledu
LJUBLJANA, 29. — Tržaški kolesar Javornik Giorgio je danes zmagal na mednarodni gorski dirki Bled - Pokljuka (19 km). Tako si je tržaški tekmovalec priboril zmago v gorski tekmi, ki jo vsako jesen prirejajo na Bledu, (lani so tekmovali v vzporzu na Vršič lz Kranjske gore; zmagal je VValter Rinaldi).
Tehnični rezultati:
1. Javornik Giorgio (Trst) 48:24; 2. Petrovič Veselin (Partizan) isti čas; 3. Rožman Oskat (Branik. Maribor) po 11”; 4,
Ročič Vid (Partizan) po 32”; 5. Stanko Stjepan (Partizan) po 32”;	6.	Apollonio	Bruno
(Proleter, Koper) po 46”; 7. Ri. naldi Walter (Proleter) po 56”; 11^ Kuret (Trst) po 3’39”; 13. Zanut Guido (Trst) po 3’50”; 14. Tamaro (Proleter) po 3’54”; 19. Cimoroni (Trst) po 5’19”; 28. Luglio (Proleter) po 8’14”.
BEOGRAD, 29. — Danes je v Zrenjanjinu domači Radnički premagal v rokoborbi italijansko moštvo Fermi z 10:6.
na ilalilanshem lahhnalletshem prvenstvu
Tekmovanje je znatno oviral dež, ki je padal ves čas
MILAN, 29. — Ako že včerajšnji prvi dan tekem za italijansko lahkoatletsko prvenstvo ni prinesel posebnih rezultatov. je bilo to tem manj pričakovati danes, ko je ves čas tekmovanja padal dež, ki je razmočil proge in zaletišča. Tako so danes postali nekateri lahkoatleti državni prvaki z deloma povprečnimi rezultati. Klub Pro Patria je pa doživel še dve nezgodi, ker je pri štafeti 4xlQ0 prvi tekmovalec starta! brez palice, tekmovalec na 100 m Nay Oleari pa je bil diskvalificiran, ker je zašel v drugo progo.
Skakalci v višino so občutili težave zaradi razmehčanih tal že Pri 1,78; pri tej višini si je tudi pretegnil žilo Albanese in je odstopil od nadaljnjega tekmovanja, da bi lahko še tekmoval v teku na 100 m z zaprekam:. ki bo -jutri.
Rezultati današnjih tekmovanj:
400 m Z zaprekami (3 seroifi-nali, najboljši časi:) Filiput 56:7, Mondini 56.9, Emanuelu 57.3.
400 m (3 semifinali, najboljši časi:) Siddi 49.4. Porto 50. Ta-rabella 50.3.
200 m (6 predtekmovanj, naj-boljši časi:) Gross; in Montana-ri 22.4, Dondero 22,5.
100 m finale: Leccese 10.9, Montanari 10,9, Eenna 10,9, Frizzoni 11, Grossi 11. Iz rezultatov se jasno vidi da je bila borba za mesta zelo ostra, tako eUj je bilo koma-j mogoče ugotoviti vrstni red na cilju.
1500 m finale:	Maggioni
4:02 2, Manzutti 4.04, Nocco 4.06.6.
100 m z zaprekami: (4 predtekmovanja, najboljši časi:) Rizzi (Edera. Trst) 15.6, Albanese 16.0, Dusio 15,9.
10.000 m finale: Reppicelli 32:05.8, Pellicioli 32:07.
Disk: Tosi 50,27, Consolini 50.08. Aghen 41,76. Yečna med-
sebojna tekmeca Consolini in Tosi sta se ustavila pri 50 m, kar je za njiju manj navadno ter premalo in tako se je zgodilo, da je zmagal Tosi, čeprav se bol:l pogosto zgodi, da zmaga Consolini.
Skok p daljavo- S skokom 6.73 je zmagal sprinter Nay Oleari in pustil za seboj Ardiz-zoneja, ki ima v svoji aktivi že tudi skok preko 7 m. pa je danes skočil le 6-62; enako tudi Contin.
Štafeta 4 krat 10.0: (3 semifi-nali, najboljši časi:) Gallarate-se 42.5, Gancia 43.4, CUS Rim 43.6.
Štafeta 4 krat 400 finale: Brescia (Mondini, Sioli, Jmba-sciati. Filiput) 3:25.5, La Patria Carpi. 3:27.3, Trionfo Geno-vese 3:29.8.
Skok p, višin p:	Campangher
181, Albanese 178, Berti in Ber-nes 173.
Železniška nesreča
v Italiji
SALERNO, 29. — Danes zve-
čer je na postaji Contursi vlak. ki je priha jal iz Potenze, trčil ob tovorni vlak, ki je stal na tiru. Nekateri vozovi so bili močno poškodovani. Medi potniki ni nobenega ranjenega. U-vedli so preisikavo. dia v ugotovi odgovornost za nezgodb.
Skala porušila
dve hiši
PESARO, 29. — Danes se je nad Plivio di Pesaro odtrgala ogromna skala in popolnoma porušila dve hiši, eno pa močno poškodovala. Bojijo se, da je pod ruševinami ostala štiriletna deklica, ker jo pogrešajo. Dvajset oseb je ostalo brez strehe. Na kraj nesreče so prišli tudi gasilci in funkcionarji tehničnega urada, ker se bojijo, drugih plazov.
NOV SOVJETSKI MSNEVERI KINO V ZVEZI Z NEMČIJO?
Sovjetske oblasti odstranjujejo žične ovire na meji med obema deloma Berlina - Pred novo sovjetsko politiko glede Nemčije
BERLIN. 29. — V nemških krogih, ki' so blizu sovjetske nadzorstvene komisije, izjavljajo, da je Sovjetska zveza »pripravljena (v primeru združitve Nemčije) umakniti svoje zasedbene čete v kratkem, ne da bi čakala na podpis mirovne pogodbe in tudi ne na začetek tozadevnih pogajanj, seveda Pod' pogojem, da tri zahodne države podvzamejo podobne ukrepe«. V istih krogih ne vedo. ali bodo Rusi v kratkem sporočili ta svoj namen. Daje se pa razumeti, da ni izključiti kaj takega.
Moskovski radio pa je danes oddajal članek berlinskega dopisnika «Pravde», y katerem se komentirajo Adenauerjeve izjave glede volitev. List piše med drugim! »Adenauer je dejansko zavrnil predloge vzhodnonemškega parlamenta glede splošnih volitev v vsej Nemčiji. Predložil je namreč program v več točkah, ki naj bi po njegovem jamčil svobodo svobodnih volitev, Toda glavna točka v tem programu je: izvesti volitve ne pod nadzorstvom nemškega organizma, pač pa pod nadzorstvom ameriškega bloka OZN«.
Medtem so sovjetske oblasti v sovjetskem sektorju Berlina ponoči ukazale odstraniti večji del cestnih ovir, ki so preprečevale dostop na sovjetski sektor. Do sedaj niso uradno pojasnili vzroka za, to. Oblasti v zahodnem Berlinu so večkrat zahtevale odstranitev omenjenih ovir kot dokaz iskrenosti Grotewohlovih predlogov za vzpostavitev nemške enotnosti. Občinske oblasti vzhodnega
Ijajo, da konservativni volilni proglas ruma nobenih novih e-1 men to v razen onega, da s pridržki sprejema znaten del laburističnega programa.
Ministrski predsednik Attlee pa j« danes govoril v Slaithwai-te ob SO. obletnici tamkajšnje laburističn«, sekcije. »Pripravljeni smo — je dejal Attlee — v vsakem trenutku govoriti s Sovjetsko zvezo in njenimi predstavniki. Mislim, da bodo Rusi. ko se bodo zavedli sile demokracije, bolj pametni in da bomo konec koncev lahko prišli do kakega »modus viven. Si«.
Nekateri hočejo, da iJi mi uvedli močno zunanjo politiko. Kaj 4) pomeni? Ali rnorda to pomeni, da je treba potegniti meč iz nožnice? Sprejeli smo pokornost zakonu; naša dolžnost je podpirati oblast Združenih narodov«.
Nato je- Attle- dejal, da je laburistična stranka stranka miru, ter jedbdal: «Njkoli ni mislila,da je vojna neizbežna. Po gostoma CCvzrcSivcjnomedsebojni strah. Poskušali smo na vse načine perpričati sovjetsko vlade, <sa ji ha noben način ne grozi napad. Mi nikakor ne ždimo ogradnega ozemlja, ki je pod njeno oblastjo, in tudi ne sovjetskih velikih virov. Nimamo
p_a nobenega- namena pesnema-
obliko sovjetske vlade, ker mislimo, da je naša mnogo boljša in mnogo bolj napredna od njihove«.
Razgovori
Bradley • Ridg way
TOKIO, 29,	— Poveljstvo
Berlina izjavljajo v današnjem j OZN na kratko javlja, da sta poročilu, da so ovire odstrani-! se general Bradley in Ridgway li. zato da ugodijo »željam pre- danes zjutraj razgovarjala o bivalstva in političnih
krogov
zahodnih sektorjev«. Oblasti vzhodnega Berlina izjavljajo tudi, da bi bilo z uvedbo skup-nihgpohcij.-kih ukrepov na vseh sekTOrjih mogoče boriti se proti kontrabandu in zajamčiti na ta način redne dobave. «Ce se bodo začela vsenemška pogajanja in bo prišlo do svobodnih volitev — zaključuje poročilo — bodo izginile še zadnje ovire ob mejah med sektorjem in sektorjem ter med področjem in področjem«.
Poveljniki zahodnega Berlina so bili obveščeni, da bodo še pred koncem dneva odstranjene vse ovire.
Zupan zahodnega Berlina Reuter je glede odstranitve ovir izjavil: #To je dokaz, da je bila uprava vzhodnega Berlina prisiljena sprejeti voljo berlinskega ljudstva, ki želi vzpostavitev prave r.«emške enotnosti v svojem mestu«.
Reuter je pripomnil, da bi morale oblasti vzhodnega Berlina podvzeti še druge korake, in sicer uvesti svobodo tiska, svobodo politične dejavnosti za vse stranke in izpustitev političnih kaznjencev.
Pred letno konferenco
angleških laburistov
SCARBOROUGH. 29. — Dva tisoč delegatov iz vse države je začelo prihajati v Scarborough v severnovzhodhi Angliji, kjer se bo v ponedeljek začela letna konferenca laburistične stranke.
_ Medtem je ožji odbor štirih članov izvršilnega odbora stranke mrzlično pripravljal laburistični volilni proglas, ki ga bo morala konferenca odobriti. V tem odboru so minister za načrtovanje Dalton, glavni tajnik stranke Morgan Phillips, znani sindikalni voditelj Sam VVatson in voditelj levega krila stranke Aneurin Bevan.
Zvedelo se je, da so se popolnoma sporazumeli. Načrt proglasa je sestavil Morgan Phillips. V laburističnih krogih jav-
vojaških vprašanjih «skupnega interesa za glavni stan in to področje operacij«. Navzoči so bili tudi glavni člani glavnega stana ameriškega poveljstva na Pacifiku. Tudi admiral Joy, voditelj delegacije v Kesongu. se je danes sestal z Bradleyem.
V, zavezniškem glavnem stanu ne dajejo nobenih pojasnil, koliko časa bo Bradley ostal v Tokiu, in tudi pravijo, da ne v;edO,, kdaj bo šel na Korejo.
Medtem pa že 48 ur čakajo na kitajsko-korejski odgovor na Ridg\vayevo poslanico, s katero ie predlagal, naj se kraj pogajanj določi drugje. Nasprotno pa ie pekinški radio danes obtožil sile OZN. da pripravljajo obširne operacije za Izkrcanje na Severni Koreji. Dalje pravi radio, da pripravljajo zavezniške čete izkrcanje na vzhodni in zahodni Koreji ter na severnem delu polotoka in da hočejo potisniti Kitajce in severne Korejce do reke Jalu ter bombardirati njihova oporišča v se-vernovzhodni Kitajski.
Glede vojaških operacij poroča današnje poročilo osme armade, da go sile OZN južno-vzhodno od Kumsonga odbile več sovražnih napadov, severno od Jongčona pa so ustavile nasprotnikov napad. Na področju Jangu so se morale sile OZN nekoliko umakniti zaradi nasprotnikovega napada. Po. zneje so prešle v napad. Sever-nozahodno od Jangu so sile OZN odbile več nasprotnikovih napadov.
V TBSTC
RoMetti. 15.00: «Filiplnski gveril-ol» T. Povver, M. Prešle. Excetsior. 15.00: «Nancy gre v Rio« G. Povvell, A. Sothern. Fenke. 15.00: «Ana Kareni na« Greta Garbo, Fr. March. Filodrammatieo. 15.30: «7, suličar-ski nabija« E. Flynn, P. Wy-rnore.
Arcobaleno, 14.00: »Okinavva« R.
VVidmark, W. Palance.
Astra Rojan. 15,15: »Velika zaseda« R. Cameron, F. Tuker.
AJabarda. 14.30: «MorSki roparji v krilih« V. Lake, J. Garfield. Armonia. 14,00: «Noč v Casablanci« Bratje Manc.
Azzurro. 14.00: «Mali planinec«, U. Ferrari, E. Sannangelo. Belvedere. 14.00: «Ivana d’Arc», Ingrid Bergmann.
Garibaldi. 14.30: »Zarota v San Franciscu« G, Lougan, A. Fer-gans.
Ideale. 14.30 «Nebeško kraljestvo« S. Reggiani.
Impero. 14,45: «Jaz sem Caoataz« Italia. 14.00: »Nočem te izgubiti«
B. Stanwyck, J. Lund.
Kino ob morju. 15.00: «Sovraštvo»
D. Dick, F. Love.iov.
Marconi. 14.00: «Maršalova mi-
ijenka« L. Parkes, M. Chapnvan. Massimo. 14,00: »Pepelka« W, Di-soey.
Moderno. 14.00: »El Paso« Payne, G. Russell.
Novo Cine. 14.00: «Tri dni slave«
E. Flynn, J. Sullivan.
Odeon. 14.00: »Tulsa, ognjena o-zemlja« S, Hayward, R. Preston. Ra<Uo. 14.30: »Pesek« M. Stevens,
C. Gray.
Vlale. 14.00: »Pravica do ubijanja«, H. Bogart Savona. 14.00: »Indijanska ljubica« J. Stesvart, D. Paget. Vittoria. 16.00: «2ena dneva« T.
Povver, L. Darnell.
Vlttorlo Veneto. 13.15:	«Crna
vrtnica« Tyron Povver.
RADIO
JIKH081.0VAS8KE CONE TE ti TA
NEDELJA 30.J.1951
Poročila ob 8.00, 13,30, 19.30 in 23.05 — 7.45 Jutranja glasba. 8.15 Jutranja glasba in radijski koledar. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Poje Komorni zbor Radia jugoslo. vanske cone Trsta p. v. Lovca Ladota. 9.30 Mladinska oddaja: Dedek pripoveduje. 10.00 Polke in mazurke. 13.45 Glasba po željah. 14.30 Zaključek opoldanske oddaje. 16.30 Pojo slovenski zbori. 17.00 Slavni dirigenti. 17.50 Reportaža: Na ribiški ladji. 18.00 Plesni ritmi na klavirju. 19.00 Pesmi z juga. 19.15 Športna poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zaključek večerne oddaje.
trst n. (
Poročila ob 8-15. 13'* ’ bJ' i< 23.15 - 8.00 Jutranj*jgffll
Vesela glasba. 9.00 Kmeti jp
o *ja T.nhlfa fll8Sb3* ** •**.
vcst;id	 ,	„u„
daja. 9.30 Lahka
rr.orna glasba. D-*?.? io.oO®*
simfonične variacije-melodije do melodije. • li ritmi. 13.00 Glasba 14.30 Popoldan v operi, p
rada lahkm °™c,	,620
cert ruskih balalajk- 1 •	^
jazz zasedbe. 17.00	i?
do rad posluša. 18-°°Jlj H*
ao rad posiusa.
janka. 18.30 Slavni P*£lt t
Delius: Koncert za vlf'™vern«;
P
kester. 1925" Operne * 20.00 Slovenske P/ Športna kronika. 20.J5
Športna kronika. 20.35	fg«
ba. 21.00 Z domače knMf* ce. 21.30 Lahka 8>as*%3 tboven: Koncert št 4. in priljubljene melodije-černi ples. 23.35 Polnoči* r
trst «• 3,1*
8.45 Operna glM*»-J*, ka glasba. 13.25 OrkJ®* Cergolija. 15.30 Dunaj»U Jp 16.30 Prenos i metnih tekem za .Ui}! Gs!*^ žavno prvenstvo,	-
cert Velikega simf0.n‘ ,ijSh,i stra belgijskega ra<;‘a'vna. 'K S. Bacha in BeetlkM* M Športne vesti. 19.10 Pl ba.. 19.40 Športne vesn. ^ robna piščal: Mozartova f ^ izvaja dunajska opera
stvom w. F urtwaengierj»'
JtSOSLOVA*^
CONE PONEDELJEK ^jfŠ
6.45 Jutranja S^ll' koledar, 7.30 ZaklJ«** oddaje. 13.45 15’ tangov^ slovanskih oper. l4, ^ pol«:
14.35 Slovenske narodne^?
perni kvintet. l5-°°,afŽ Stt**8f poldanske oddaje. iMj'jeli
slovenske K. Meška. — igra. 19.00 Samospevi." jr skladateljev. 2100 SjiW_ p France Bevk «S rebrn	J
orkester št. 3 v c-molu.|f
ka in plesna glasba . poročila v slovenšoim- i
5.30 Jutranji selo na delo. 6.40 nihala 7.10-7.30 5107611^:11^
pihala. 7.10-7.30 Slovenj »
ne pesmi. 12.00 Opol«fyI.J cert- Georg F. Haen*'., ^ Mozart, Josef Haydn. n" jl»^
iviozart »uset n-j-	f'
thoven. 12.40 ZabavnAL V 13.00 Pester spored jU*™
rodne, vokalne in_j^uja
glasbe. 14.00 O šporu >' oslji-kih. 14.10 Italijanska,io*jjiJtj
španska lahka	jjiiPj
bavna glasba. 16-wr,;LjnU> in komorne glasbe maninova jn Skrjabina-^j j, ^ rodne pesmi poje ški zbor »Angel Bf* Maribora p. v. AlWJ* p«, 17.30 St e n da 1: Italijan*1,^ V
\n BA Tl - )    nldčha. * .M
17.50 Baletna glasba-
kovni pogovori. 1®-1
N I, O V E 5' 1 J A
6.30 Jutranji pozdrav. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in pregled jugoslovanskega tiska. 7.15 Veder jutranji spored. 8.30 Igra godba na pihala komande Armije v Ljubljani pod vodstvom Stjepana Dieska. 9.00 Iz prevodne delavnice Mileta Klopčiča. 9,40 Dopoldanski simfonični koncert: L. v. Beethoven, Eugen Joehunv, Ludvig. 12.00 Lahek o-poldanski koncert. 12.40 Zabavna glasba. 13.30 Zelel-i ste - poslušajte! 16.00 Vesele in poskočne melodije. 17.00 Pisan spored narodnih pesmi. Sodelujeta sopranistka Franja Senegačnik in Avgust Stanko. 18.00 Uganite kaj Igramo! 19.15 Rumbe In sambe. 19.30 Giuseppe Verdi: «Otello, opera v 4 dejanjih. Vmes po prvem dejanju: Športna poročila. 2230 Iz Cervantesovih Zglednih novel -22.50 Za oddih in zabavo.
kovni pogovori. i»-» bussy: Suite bergaffl^j^oft. Zabavna glasba. 20.00 koncert orkestra Slov?® ji. monije: L. M. SkeTJ3",, Gljer, N. Rimskl-KoMa* TRST XU Poročila ob Khlo !*)$> 19.45 in 23.15 -	10	V
glasba In koledar. ‘hter-Li Fess: Pantomlna za oj'1.- jj w-B’ranck: Preludij, Kora* jj; 13.00 Operetna glaS ,7'30
Športna kronika, 20.1®/j ba. 20.45 Lahka girice > virski koncert P^e,So:
Sancinove. 21.20 EBeS. n ■
20 Lu 0V32 50(('
ska rapsodija št. L * 'peetJUf;
skl moški zbori- 22j00^ ork^jd
Koncert za violin0 Jiasb*>tof*-
•ii SR	ruvrna ** u P’
22.38 Pestra operna 5; jz Faleihan: Tri seren»oc
23.35 Polnočna glasba.
TRST 1	,...
7.45 Jutranja	gtare,(>1
dalni orkester. 14, mance. 14.30 Vesela
12
Lahka glasba. 19-l5rJjttrt- Iff
^und sjcioud.	ry\\v-v
pranistke Mirette
Jazz. 20.33 Orkester “j
ctlllja. 21.30 Sim Tržaškega fllharmom^raa^jf
1 t/.ct»i\cga mudi«*-. caro«i »
straf pod 'vodstvom^
vonija. 22.40 Moderni 20 kester F. Ferrarija-
glasba,
KIS
SOLIDNA POSW
TOČNA IN
vem nudi edino dobro znsns
PLESNI
j«
ČAP
TRST - UL. RISMONDO 4 : TEL. 8
fiiiiiiiinilllliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiMlIlliilliiilllitii
n«"1
10.
•I "»Im
Hersey
H1E0SIIA
PREVEDEL: VLADIMIR BREZOV NIK
V Gionu se je obrnil proti desnemu brenu reke Ote; nenehoma je tekel vzdolž nje, dokler ni zopet priSel do ognja-Ker na drugem bregu ni gorelo, je slekel srajco, se sezul in sko il v vodo. V sredini reke, v zelo deročem toku, ga je popadel strah, zatel je omahovati — tekel je že približno sedem milj ~ in se potapljati. Molil Je; »Gospod Bog, prosim, pomagaj mi preplavati. Nesmiselno bi bilo, da bi zdajle utonil,, ker sem edini človek v tem mestu, ki ni ranjen!« Pognal se je naprej in je dosegel nekoliko niže sipino.
Ko je zlezel na breg, je tekel dalje ob vodi; v bližini prostornega smtovega svetišča ga je znova zaustavil ogenj. Obrnil se je na levo, da bi prišel okoli njega; po neverjetno srečnem naključju je srečal — svojo ženo. v naročju je nosila njunega nebogljenega sinčka Pastor je bu duševno tako zbit, da ga nič več ni moglo presenetiti- Svoje žene ni objel; rekel je samo: »O, ti si zdrava!« Povedala mu je, da je prišla malo pred eksplozijo iz Uside domov. Hiša se je podrla nanjo in na dete, ki ga je imela v naročju. Opisovala je, kako so jo razvaline stiskale in kako je sinček kričal. Skozi neko režo je videla nekaj dnevne svetlobe. Z eno roko Je počasi razširjala odprtino. Kake
pol ure pozneje je slišala prasketanje gorečega lesa. Nazadnje je odprtino tako razširila, da je lahko skozi njo porinila dete. Cez nekaj časa je še sama zlezla za njim. Povedala mu Je. da namerava nazaj v Ušido. On je odvrnil, da želi videti svojo cerkev in pomagati ljudem lz svojega društva sosedov. Slovo je bilo ravno tako kratko In zmedeno, kakor srečanje.
Okoli gorečih hiš je prišel na vzhod, na prostor, ki je bil prej namenjen za slavnosti. Ta prostor so določili v primeru potrebe za evakuacijo. Zdaj je tam zagledal strahotne prizore: nepregledne vrste opečenih in krvavečih ljudi. Opečeni go stokali: »Mizu, mizu! Vode, vode!« V bližnji ulici le našel posodo, v neki hiši. na razbiti školjki pa vodno pipo. Pipa ni bila pokvarjena; trpedm neznancem je začel raznašati vodo. Tako je napojil približno trideset ljudi. Kmalu pa je ugotovil, da izgublja preveč časa. «Ne zamerite,« Je rekel tistim okoli sebe, ta so zeljno iztegoval roke proti njemu, »mnogo drugih Je še, ki Jim moram postreči.« Tekel Je stran. S posodo v roki se je obrnil k reta. Skočil Je v gramoznico, kjer Je videl na stotine hudo ranjenih. Tl niso mogli vstati in se oddaljiti od gorečega mesta. Ko so videli nepoškodovanega, pokoncu stoječega človeka so začeli: «Mizu, mizu. mizu!« Ustregel jim je. Prinesel je vodo iz reke -• to pa na žalost ni bilo prav, ker Je bila voda zaradi plime nekoliko slana. Dva ali trije mali čolni so prevažaU ranjence iz Asanovega parka; ko je prvi čoln pristal, se Je pastor zopet glasno opravičil in skočil vanj. Prepeljal se je v park. Tu, med grmovjem, Je našel nekaj ljudi iz svojega društva sosedov. Ti so prišli sem, ker Jim je tako že prej naročil. Našel je tudi precej znancev, med njimi tudi očeta Kleinsorgeja in druge katoličane. Svojega dobrega prijatelja Fukaija je takoj pogrešal. «Kje je Fukal-san?« je vprašal.
«Ni hotel z nami,« je pojasnil oče Kleinsorge. »Drvel je nazaj.«
Ko je gospodična Sasaki slišala glasove sotrpinov pod razvalinami cinkarne, Je začela z njimi govoriti. Njena najbllžnja soseda je bila neka visokošolka, ki so jo iposlali v tovarno na delo. Ta ji je povedala, da ima zlomljeno hrbtenico. Gospodična Sasaki Je odgovorila: 'Ležim tukaj in se ne morem ganiti. Odtrgalo mi je levo nogo.»
Kmalu nato je zopet slišala, da nekdo hodi po razvalinah nad njo. Sel je nekam v stran in dobro je slišala, da je ta kdor si bodi začel kopati. Kopač je rešil nekaj zasutih. Med njimi tudi visokošolko. Ko je ugotovila, da nima zlomljene hrbtenice, je sama prilezla izpod razvalin. Gospodična Sasaki je poklicala rešitelja, ki je začel kopati v smeri proti njej. Moral je odriniti veliko knjig, predno je napravil predor do nje. Zagledala je njegovo oznojeno lice. «Ne morem se ganiti,« je odgovorila. Reševalec je razširil rov; svetoval ji je, da naj poskusa z vsemi silami izlesti. Knjige pa so preveč pritiskale na njene boke. Moški je zapazil, da leži na knjigah knjižna omara, na ujej pa težek tram. »Počakajte,* je rekel, »grem po cepin.«
Dolgo ga ni bilo nazaj. Vrnil se ie s}abe volje. Kakor, da si je svojega mučnega stanja sama kriva. «Nikogar ni, da bi vam pomagal,« je kriknil v predor, »skušajte se rešiti sama.«
»To ni mogoče,* je odgovorila, »moja leva noga...« Moški je odšel.
Dolgo, dolgo nato je prišlo več moških. Tl so Jo potegnili izpod razvalin. Leve noge ji ni odtrgalo. Bila pa Je zlomljena in hudo razrezana. Stegno in golen sta tvorila med seboj na zunaj odprt top kot. Odnesli so jo na neko dvorišče. Deževalo je: V dežju je sedela na zemlji. Pozneje, ko je začelo močneje
to7
deževati, je nekdo ranjencem naročil, naj gredo v ■ zaklonišče, »pojdite z menoj.« ji je rekla neka razcapaj*. ^ »Sai lahko skačete po eni nogi.* Deklica pa se ni h10* j ^ in Je še naprej ostala na dežju. Neki moški je Prlr\„% plošto strešne pločevine. Napravil Je nekako nasf^fj zasilno streho, pod katero jo je v naročju prenesel- ** V<j zelo hvaležna. Pod to zasilno streho je prinesel še h piK 3 z odtrgano dojko in moškega, ki so mu opekline o* , ^ kožo z obraza. Nato so osameli; nihče več se ni br ® p. U| Nehalo je deževati. Popoldan je bil vlažen in soP%s večeru Je za> ela čudna trojica pod poševno pločevin precej neprijetno dišati.	.
okraju
N 0^'ef
Prejšnji predsednik društva sosedov v u«*,g vsi katoliški duhovniki so pripadali temu okraju " _,u giten človek z imenom Josida. Ko je bil še na £	1	r
zaščite proti zračnim napadom, se Je pogostoma	se J*
ogenj morebiti pogoltnil celo Hirošimo. nikdar^ p» u
dotaknil Nobori-ho. Bomba mu Je podrla hišo- I4-1 , jz P ’ j SlOge orimela na nrpflen tiram-	or«	^	hilo
noge pripela na prečen tram; lahko ga je bilo v sike hiše pa tudi iz ulice, po kateri so tekli mimo njega i gospa Nakamura z otroki
:a Je bilo vv7g vA bežali ljudjne;, gl* gl t ntroki i	njS0'	jji)
z gospodom Fukaljem na hrbtu — zapazili pa Ifuja19, le neznaten delič splošne bede, ki Jih je vse 06 mjdi g, se ni zmenil za njegovo klicanje na pomoč. Toliko su=9 ,
Drnslln T.fl	Ho	ara	Vnt	iwooiwowriltra	Tli	-
prosilo za pomoč, da ga kot posameznika ni »“U po, ^ in vsi drugi so bežah mimo; Nobori-ho je PoS njeifl’^sl< zapuščen kraj — le divji plameni so razsajali P0.^ Jošida je videl leseno misijonsko hišo, edino se,s ,jaJ0 daleč naokoli; videl Je kako jo z vseh strani nadgljeva1>i‘
______________________________________   setno^>
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6. Ke*a ^
_	v*.	.	i	 K_____n>n/\	tmmmmm	~	.	..«■_ ll.l_ Mn	___ i-Afflh* -	->	^
TiRFnNlATVO- ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon Stev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA
o an — Telefonska St 73-38 OGLASI: od 8.30 - 12 in od 15 -18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-•	’	upravni	100,	osmrtnice	90	lir.	Za	FLRJ:	za	vsak	mm	širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-Il., Tel. 11-32, Koper, Ul, BattistJ 30!a-T Tel. 70
Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln	z0-2-'
Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tisk« V' ^