391SlovenSki čebelar 11/2016 letnik CXviii ČEBELARSKI TURIZEM menitosti. Obisk v Derventi je potekal prav v dneh občinskega praznika, zato smo imeli priložnost obi- skati tudi veliki »Derventski vašar«, na katerem se družijo in zabavajo številni domačini in obiskovalci. V treh dneh so se društvene vezi še utrdile, po- leg tega pa smo spoznali tudi nove ljudi, njihovo de- lo in izkušnje, predvsem v čebelarstvu. Organizatorji obiska so se izkazali kot zares gostoljubni ljudje in odlični gostitelji, zato je prav, da se jim tudi na tem mestu zahvalimo za edinstveno doživetje. Po prije- tnem in poučnem tridnevnem bivanju smo z nepo- zabnimi vtisi zapustili Bosno in Hercegovino in se še nekaj dni pogovarjali o doživetem. S ponosom bomo poleg uspehov in dela našega društva pred- stavljali tudi prijateljstvo s čebelarji iz Dervente in Bosanskega Broda ter še naprej utrjevali meddru- štveno sodelovanje. Za ČD Črnomelj Valentin Kuhar Čebelarska ekskurzija ČZS v Črno goro (I. del) Čebelarji Črne gore so v minulih letih večkrat obi- skali Slovenijo ter pri nas iskali informacije in usme- ritve za razvoj tamkajšnjega čebelarstva. Ker smo med seboj dobro sodelovali, smo se v ČZS odločili, da bomo v okviru svojih letnih čebelarskih ekskur- zij črnogorskim čebelarjem vrnili obisk in odpotova- li v Črno goro. V tej mladi državi so nas gostoljubno sprejeli in o našem obisku celo poročali v poroči- lih na javni televiziji. Vse dni obiska nas je spremljal predstavnik Čebelarske zveze Črne gore (SPOCG – Savez pčelarskih organizacija Crne Gore) g. Vla- do Radulović. Pot nas je vodila skozi Liko, Dalmacijo in Hercegovino do Črne gore, nato pa skozi Nikšič v glavno mesto Podgorica, kamor smo prispeli v ve- černih urah. Črna gora je država, ki se v marsikaterem pogle- du še razvija in dohaja preostale evropske države. S svojo bogato turistično ponudbo je zelo privlačna za turiste, to pa s pridom izkoriščajo domači čebe- larji, čeprav je veliko stvari še neurejenih. Predvsem za turiste z evrskega območja je privlačno, da Črno- gorci kot državno valuto uporabljajo evro. Črna gora ima 620.000 prebivalcev, ki živijo v 23 občinah. Če- belarji so povezani v 25 čebelarskih društev, ki so združena v krovno čebelarsko organizacijo na rav- ni države. Predsednik čebelarske zveze g. Radule Miljanić je volonter, ki si zelo prizadeva za napredek čebelarstva. SPOCG je najboljša organizacija na po- dročju kmetijstva v Črni gori, zato jo podpirata tudi vlada in ministrstvo za kmetijstvo. Podoben položaj je tudi v Sloveniji, to pa potrjuje nujnost stanovske povezanosti in enotnosti v pogovorih z državo. Tudi čebelarji v Črni gori so bili vedno med bolj izobraže- nimi ljudmi. Čebelarski center Hiša medu Drugi dan obiska smo se na prve čebelarske oglede najprej odpravili v Danilovgrad. Tam so leta 2014 odprli Hišo medu (Kuča meda), nekakšen če- belarski center z različnimi servisi, ki jih potrebujejo čebelarji. Hišo medu so zgradili s pomočjo države. Z opremo, ki so jo kupili s sredstvi fundacije Združe- nih držav Amerike (USAID), pa čebelarjem ponujajo izdelavo satnic iz njihovega lastnega voska. Najmanj- ša količina voska, iz katerega čebelarjem izdelajo sa- tnice, je 50 kg. V čebelarskem centru so še manjša čebelarska trgovina, proizvodnja invertnega sirupa in sladkornih pogač za prehrano čebel ter sejna dvo- rana za predavanja in sestanke. V Hiši medu sta nas sprejela predsednik SPOCG Radule Miljanić ter podpredsednik vlade dr. Petar Ivanišević. Podpredsednik vlade nam je predstavil črnogorsko čebelarstvo in dejavnosti, ki so usmer- Od leve proti desni: predsednik SPOCG Radule Miljanić, predsednik ČZS Boštjan Noč in podpredsednik črnogorske vlade dr. Petar Ivanišević Fo to : M B Stroj za izdelavo satnic zadosti potrebe celotne Črne gore. Fo to : M B 392 SlovenSki čebelar 11/2016 letnik CXviii ČEBELARSKI TURIZEM jene v problematiko na področju čebelarstva. Ob tej priložnosti je povedal, da je nekega dne med vrača- njem s službene poti v tujini na naslovnici časopisa (Times) videl čebelo. To se mu je zdelo nenavadno, zato je prebral članek. Informacije o tem, kaj se do- gaja s čebelami po svetu, so bile strah zbujajoče. Čebele izginjajo, čeprav ni znano zakaj, marsikje se že pojavlja problem opraševanja rastlin. Razmišljal je, kako lahko pomaga čebelarjem v svoji državi. Ko so se pozneje pogovarjali o tej problematiki, se je porodila ideja o Hiši medu, v kateri naj bi organizirali izobraževanja čebelarjev, tako da bi ti pridelovali ka- kovosten med in da bi znali zaščititi čebele. Potrebo- vali so tudi prostor za izdelovanje pogač in satnic za čebelarje. Imeli so politično podporo, da so te zami- sli lahko uresničili v eni stavbi, zdaj pa imajo že nove načrte za razvoj črnogorskega čebelarstva. Priznal je, da se učijo od nas. Podpredsednik vlade se je še pohvalil, da je bila Črna gora prva država, ki je pod- prla pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel. Predsednik SPOCG g. Miljanić je dejal, da imajo v Črni gori čebelarje za »konservativce«, ki bi žele- li imeti brezplačne ugodnosti. Menijo, da to ni do- bro, zato v petnajstih letih niso nikomur dali ničesar brezplačnega (denar), temveč je bila vedno potreb- na nekakšna participacija. Zaupal nam je, da imajo težave s preprodajo in ponaredki medu, zato si želijo bolje zaščititi interes čebelarjev, porabnikov in drža- ve. V Črni gori morajo hrano uvažati, saj je sami ne pridelajo dovolj. Porabniki so premalo ozaveščeni, zato se ne ozirajo na izvor pridelka ali njegovo sveži- no niti na to, od kod je bila pripeljan in koliko časa je bil skladiščen. Gledajo predvsem na najnižjo ceno. Ne poznajo akcij, kot npr. kupuj domače ali pridela- no v Črni gori. Etnovas s pridihom medu Po ogledu Hiše medu smo se odpravili proti go- ratemu narodnemu parku Durmitor. Ustavili smo se v Šavniku, v t. i. etnovasi, kot so poimenovali naselje turističnih bungalovov. Tam smo bili gostje poklicne- Odprava slovenskih čebelarjev v Durmitorju Fo to : V la do R ad ul ov ić Na policah je mogoče videti sortni med s paše, ki je v Črni gori ni, veliko medu se prodaja brez nalepk, dobra čebelarska praksa pa se bo še morala uveljaviti v večji meri (črno satje v medu). Fo to : M B Popravek V SČ 10/2016 se je v prispevek Marije Sivec »Neverjetna čebelarska Poljska« na str. 349 pri- kradla napaka. Besedilo, ki je vsebovalo napako, se pravilno glasi: »… je v čebelarstvu Bartnik 1600 čebeljih družin in na letni ravni imajo opravka z 2000 tonami odkupljenega medu in medu la- stne pridelave …« Uredništvo 393SlovenSki čebelar 11/2016 letnik CXviii ČEBELARSKI TURIZEM ga čebelarja g. Čirovića, ki nas je pogostil z medom. Tega uživajo skupaj s sirom in ocvrtki. Razkazal nam je nekakšen čebelarski turistični butik, ki sicer šele dobiva svojo pravo podobo, a bo lepo dopolnjeval turistično ponudbo etnovasi. Dan smo nadaljevali z ogledom lepot narodnega parka Žabljak in ga skle- nili z ogledom čebelarstva g. Komlena Kalpačine in domačo pogostitvijo. G. Kalpačina je ves svoj pride- lek medu že prodal mimo vozečim turistom na pokri- ti obcestni stojnici. Kot opaža, postaja čebelarjenje v goratem delu vse težavnejše, saj so poglavitni viri medenja zaraščajoči se travniki, v gozdu na tem ob- močju pa naj ne bi bilo paše. Čebelji pridelki in kakovost Na evropski ravni bi Črnogorci radi zaščitili svoj med, vendar še nimajo popolne podatkovne baze fizikalno-kemičnih in mikroskopskih lastnosti me- du, pridelanega v Črni gori. Naravne danosti v tej državi čebelarjem omogočajo le pridelavo cvetlič- nega in gozdnega medu. Povprečni donos medu je 15 kg/panj na leto, vendar letos narava v Črni gori ni bila naklonjena čebelarjem, saj je letina podpov- prečna. Zelo radi bi vzpostavili tudi svoj laboratorij za interno kontrolo medu, vendar jim primanjkuje strokovnjakov, ki bi jim pomagali pri tem. Zdaj lah- ko pošiljajo med zgolj v državne laboratorije, ki iz- vajajo plačljive analize samo določenih parametrov (radioaktivnost, antibiotiki itd.), vendar tega zaradi velikih stroškov ne počnejo. Usmeritev glede do- bre čebelarske prakse nimajo, prav tako ni ureje- no zdravstveno varstvo čebel. Na tem področju so največji problem varoje in različni virusi. Občutno jim primanjkuje tudi veterinarjev, specializiranih za čebelarstvo. Pridelava drugih čebeljih pridelkov je izjemno majhna oz. jih pridelujejo le za svoje potre- be. Velike težave imajo zaradi uvoza nekakovostnih satnic, ki vsebujejo parafin in druge primesi, ter s ponaredki medu – tak med smo na lokalnih prodaj- nih mestih opazili tudi sami. Čebelarska steklena skulptura Med Slovenci je mogoče najti nešteto talentira- nih ljudi, ki zmorejo narediti izjemne stvari. Navdih za takšne dosežke ali kreacije so tudi čebele. Eden izmed tistih, ki so ga navdihnile čebele, je g. Matijaž Gostečnik iz Slovenj Gradca. Sam sicer ni čebelar, vendar čebelari veliko njegovih sorodnikov in prijate- ljev. Je eden redkih, ki obvladujejo taljenje stekla s postopkom fuzije. S tem se ukvarja že 20 let. Po iz- obrazbi ni steklar, saj je končal višjo šolo za organi- zacijske vede, vendar ga je inovativna žilica privedla v steklarsko obrt. Tudi mesto Slovenj Gradec, kjer ustvarja, leži na nekdanji poti, po kateri so stekle- ne izdelke iz pohorskih glažut prevažali na Dunaj in drugam po svetu. Znamenite glažute so bile najbolj dejavne na prelomu z 18. v 19. stoletje, slavna prete- klost in znanje pa sta ohranjena le še redkokje. G. Gostečnik ustvarja izdelke domače in ume- tne obrti ter umetniške izdelke, vse od nakita, de- korativnih steklenih krožnikov do steklenih skulptur z različnimi vsebinami. Prvi izdelki, ki so jih navdihnile čebele, so bile čebelice v steklenih kapljah medu, ki jih je po naročilu izdeloval za državni protokol in Banko Slovenije. Pozneje, ko je sledil prizadevanjem za razglasitev svetovnega dneva čebel, kandidaturi Slovenije za kongres Apimondie 2021 v Celju ter polemikam glede zastrupljanja čebel in posledično človeka, so ga te teme znova privedle k čebelarskim motivom. Predstavil nam je steklene skulpture, ki vsebujejo logotipe čebelarskih organizacij, ipd. Ste- Fo to : M B Fo to : M B DOGODKI IN OBVESTILA