Ute Vi, it, 17.
PeStnfn« ptaimn w <$e!©vf«i,
V liubllani, v nedeljo 22. Januarja 1922. Pešam. it. BO par.
MUPREJ
Glasile Socialistična stranka Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva pa prazniku vsak dan.
Uredništvo in uprav ništrc: Ljubljana, Frančiškanska ulica ti-J.
Slane mesečno 7 din., celoletno SL din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankrrajle in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Še ni
Gospod Emil Stefanovič, ki smo se i ga zadnjič ljubeznivo spomnili, ni bil sa- i mo kot diplomat mož izrednih sposobnosti, ampak se tudi kot žurnalist in pisatelj dobro razvija. V zadnjih »Delavskih Novicah« jc napisal lepo študijo o > Lopovih in usranetih«, kjer na koncu zatrjuje, da bo obesil svojo žomalistično kariero na klin. kar bo velika škoda. V isti številki je napravil tudi interpelacijo na našega žumalističuega poglavarja g. Smodeja, ki bo »Napreju«. kakor je upati. že pokazal. In ko vrši Stefanovič ta velika dela — ali naj izgine kakor meteor v temni noči V
Mi pravimo: do tega ne sme priti. Za.to bomo še enkrat povedali, kdo je ta Einii Stefanovič, vi bralci si pa to dobro, zapomnite!
V svojem spisu »Lopovi in usraneik (»Delavske Novice« št. 3) je ta Stefanovič svoje življenje sam popisal. V njem potrjuje, da teče po njegovih žilah v resnici prava diplomatska kri in da je bil ob prevratu glava naše diplomacije na Dunaju. Kot diplomat bi bil lahko Stefanovič ob prevratu pošteno kradel, vse bolj kot so drugi — on pa sploh ni kradel, ker je pošten. (Opomba uredništva: Tega že spočetka nismo tajili. Samo to smo prikrito mislili, da je imel g. Davidovič, ki ga je s poslaništva odslovil, enkrat v življenju vendarle prav in da tndi slepa kura zrno najde. Zdaj pa tudi to krivico lojalno popravljamo. Davidovič ni imel prav! Odkar smo imeli priliko brati spis »Lopovi in usraneti«, smo do dna duše prepričani, da ima Stefanovič v sebi precej diplomatske žile. Kamor bi ga poslali, povsod bi nam napravil takoj vojno. In takih diplomatov naša država rabi. ker imamo močno armado!) Ko je Štefano vič postal politik, .ie odkril iz čkrvekon ljublja Jožo Peska. (Tako daleč ga je zapeljalo torej v resnici človekoljubje, ne samopašnost, kakor smo zadnjič pomotoma poročali! Ured.). Nato je postal Stefanovič to. kar je. Kaj jc, si 'rt strahu pred g. Smodejem nc upamo povedati. Le iz zgodovine in iz Štefanovičevih spise*’ se da to približno sklepati.
Zato. dragi bralci Ju vi delavci, ki ste zašli ponevedoma v Stefanovičev:) družbo. vzemite v roke knjižico:
Moji zapiski z Dunaja. Spisal Emi! Stefanovič, advokatski kandidat. V l.jnb-Ijani 1921.
lam boste brati:
Par dni kasneje je bilo od zagrebškega Narodnega veča Dunajsko narodno veče potrjeno, kot konzularni agent pa je bil imenovan dr. Defrancesclii m kot vojaški zastopnik glasom br. 64 Pedsj 1918. sem bil imenovan jaz (str. 7.).
tiho?!
Stefanovič se polasti 17. novembra diktature.
Žc na strani /. je dobil Stefanovič utis, da ne gre toliko za stvar kot za to, kdo bo pravi poslanik ali pa vsaj posla-uiški svetnik nove države. Zato ie za-hteval, da se Narodno veče razpusti in da sc izroči vsa oblast civilnemu in vojaškemu zastopniku (str. 7.).
Da bi preprečil vsako širjenje boli-še viški h idej, je odredil Stefanovič, kakor se hvali na strani 10., naj se moštvo vsak dan poučuje po duhovnih In za to določenih častnikih o narodnih potrebah, o potrebi sloge, reda in dela.
»Opasne elemente smo odstranili v posebno barako.« (Str. 10.).
Na strani 11. je natisnjena prisega in vojaško povelje, ki ga je izdal diktator Stefanovič na dunajske jugoslovanske vojne ujetnike. To povelje je pesniško sestavljeno in tndi republikansko in bolj j ševiško ni.
Sploh je znal Stefanovič na Dunaju boljševizem imenitno kurirati. Na strani 18. pravi: »Z izborno hrano je prenehal tudi boljševizem, ki se je oprijemal praznili želodcev našega dijaštva.« Žal, da ni šlo vse ix) Štcfanovičcvem receptu. Drugi boljševizma niso znali tako kurirati m »med dunajskim dijaštvom, ki je bilo poslej izročeno zopet gladu, je pa začel kliti boljševizem. Akademiki, ki so bili v dobi dobre menze navdušenj nacionalisti, so prehajali v boljševlke.« (Akademiki, alt ste že brali nesramnejši napad na vašo čast? Op. ured,). »In ravno na Dunaju, kakor sem dobro informiran, se je udaril temeljni kamen jngoslovenski komunisu-čnf organizaciji.« (Str. 22.).
Veliki proces proti
Na koncu obdolžujc obtožnica 5 »narodnih gardistov«:	Rista	Mihajioviča,
Pera Savinoviča, Boška Vucelja, Slavka Maksimoviča in Dragomira Stankoviču, ker so po živinsko pretepali prijel rudarje. tako da je eden izmed njih radi batin umrl, drugega pa je ubil žandar, kakor hitro so dospeli v selo Husine. Za karakteristiko nesrečnih verskih razmer v Bosni, navajamo, da je vseh 350 obloženih rudarjev katoliške vere, izvzemih por muslimanov, vsi obtoženi »gardist;.« pa so pravoslavne vere.
Kakor trde očividci in tudi sama obtožnica, so bili nesrečni dogodki \ Ilusi-riah izzvani na ta način, da so hoten žan-darji po naredbi okrožnega načelnika Grudica nasilno prijeti tri rudarje (Slovence) in jih izgnati iz Tuzle v njihove pristojne kraje. To pa jc bilo čisto na-
Diktator Stefanovič zapriseže dr. Evgena Lampeta.
V tistih časih so bili pristaši SLS lucu republikanci, Stefanovič pa hud monarhist. V lastnoročno podpisanem članku pobija Stefanovič v »Slovencu« klerikalne prevratne elemente. Na Dunaju pa je zaprisegel civiliste, vojake, fajmoštrc in samega dr. Lampeta, ki je vzdignil pred Stefanovičem tri prste in dejal:
»Zaklinjam se nebom in zemborc itd., da ču očuvati nesiomljivo vero kralju svih Jugoslovena, Petru Karadžordže-. viču in njegovotn sinu Aleksandru. Tako mi Bog pomagao. Amin. Črtao i razusiišo.«
Dovolj teh žalostnih zgodb.
Sedaj pa prosimo, premislite at, oS-> govorite! Ali je čudno, da uas jc zmeSafcC in da smo smatrali najprej »Detavsfe. Novice« za »kapitalistični listič«, ki JnfSg s frazami preslepiti delavstvo? Pocteje pa smo opazili okrog njih tudi dosti .po*, štenih bivših komunističnih delavcev. Narn, ki poznamo Stefanovičevo zgodovino, se je zdelo to naravnost nemogoče. AR je mogoče, da bi dala Žorga aH Makuc temu človeku še enkrat roko, če bf vedela, kdo je? Ali je mogoče, da br tf-* pela, da stoji ta firma na čeht lista, ki MK ■ če zbrati okrog sebe tudi	,
krepko, v boju osivelo in. takih skokov-nevajeno silo, ki lahko gleda na trdo, pošteno in nesebično delo med protetarf--atom? Mislimo, da to.ni mogoče.
Oprostite nam trde besede: A kalebr' škorpijoni morajo biti trde, zakaj v tem je ozdravljenje delavskega pok.reta, da postanejo med nami nemogoči ljudje, ki. jih je vrgla užaljena samoljlubnost med delavske vrste!
Atila, imenovan tudi šiba božja za zavržene diplomate.
i rudarjem v Tuzli.
Tuzla . 17. jan. 19&2Š
vaduo nasilje od okrožnega . naČclaJfir. Grudica, ki je pred nav.edeniipi dogodki, izjavil deputaciji rudarjev, da lahko svobodno stavkajo, samo da ne bodo nasilno postopali proti onim rudarjem, ki hočejo delati. Rudarji so se ravnali po izjavi-okrožnega načelnika in tako so oni rit-' darji, ki so stanovali v državnih poslopjih že 24. decembra zapustili tu poslopja in odšli v bližnja sela. Tam so se popolnoma mirno zadržali, dokler niso prišiti, žandarji, da izvedeio nasilje. Če nc bi izdal okrožni načelnik Grudic tisto nesramno povelje, sploh nc bi prišlo do nesrečnih dogodkov v Husinah. pri katerih so izgubil? svoic življenje trije ljudje, mnogi rudarji pa bodo še dolgo čutili posledice batinania od »narodnih gardistov«, če nc bodo žc v bližnjem času morali prerano umreti.
Ko so prvi dan obravnave prebrali obtožnico, so pričeli z zaslišavaiijcm prvega obtoženca Karla Železnika. Ta je resen delavec, približno 42 let star. pravi tip nemškega delavca in čeprav Slovenec, že od mladega član socialistične stranke, v poslednjem času pripadnik komunizma, oče sedmih siromašnih otrok, od katerih ,ie najstarejša hčerka zblaznela radi govoric, da bodo njenega očeta obesili. Tako Železnik kakor Bračun, ki ie tudi Slovenec, odločno zanikata vse ono, kar jima očita obtožnica. Tudi Jože Ke-roševič, ki je priznal v preiskovalnem zaporu, da je ubil žandarja. sedaj za nkava vsako krivdo. Vsi podčrtavajo, da so v zaporih drugače govorili, in sicer eni iz strahu, drugi pa. ker so upali, da jih bodo potem čimprej izpustili. Tako na primer so rudarji in seljaki v zaporih ob-dolževali Železnika in Bračuna kot krivca rudarskih izgredov, pri obravnavi pa so izpovedali, da so to delali na pritisk od zgoraj, ker so jim dopovedovali, da morejo rešiti na ta način sebe. Tudi odločno zanika vajo, da so imeli zaloge dinamita in da bi se pripravljali, podreti brzojavne drogove, da se ne bi »buržoazija sporazumevala«. kakor je rekel po obtožnici Bračun. Zanikajo tudi. da jim je pisal komunistični tajnik iz Tuzle pismo, v katerem jim sporoča, naj se ne boje vojakov, ker so na njihovi strani. Za vse izgrede
Velikanske poneverbe pri n
Lansko leto je razburil vso jugoslovansko javnost škandal, ki so ga zagre-.
nekateri poštni uradniki pri ljubljanski glavni pošti. Ti ljudje so namreč več mesecev odpirali ameriška pisma in jemali iz njih težko prislužene dolarje, ki jih je pošiljalo svojim sorodnikom v domovino naše delavstvo v Ameriki. Oropali so na ta način veliko število naših ljudi in ta tatvina bi še dolgo cvetela, če ji ne bi prišel tta sled neki poštni uradnik, ki je celo zadevo naznanil pristojnim oblastim. Aretacija takozvanih »dolarskih princev« je dvignila mnogo prahu po vseh časopisih, čeprav so obletavali njihovi sorodniki uredništva in prosili, naj rte poročajo o »princih«, ker so iz ugled^ nih rodbin! Ovadba dotičnega noštnega uradnika pa je bila večjega pomena, kot so prvotno pričakovali. Kajti odkrili so ogromne poneverbe ne samo pri zagrebški glavni pošti, temveč tudi pri sarajevski, kjer so pred par dnevi odstavili od plače in službe ravnatelja poste in brzo-java Dekanica. Državo je oškodoval samo po dosedanjih ugotovitvah za nič manj kot 7 milijonov kron! Ampak to še ni vse, zakaj pri Dekanicu so našli originalno pismo, ki zelo kompromitira nekega sedanjega ministra, katerega ime uradni krogi še zakrivajo. Seveda se ne bomo prav nič čudili, če bomo v kratkem slišali, da so zadevo odstopili »pre-
Politične vesti.
'4- Prijateljske zveze, ki sc prično pri kanonih. V Belgrad sta prispela dva višja rumunska soldata, du podrobneje izdelata vojaško pogodbo med nami in Rumunijo. Škoda velike svetovne vojne!
VNEBOVPIJOČA KAPITALISTIČNA NESRAMNOST.
LDU. Kodanj, 20. jan. Društvo danskih delodajalcev je v pismu na združene strokovne organizacije na Danskem iz-
obtožujejo obdolženi rudarji okrožnega načelnika Grudica in pa žandarje, ki so pričeli streljati na žene in otroke ter jih batinati, kakor hitro so prišli v Mašino.
Dosedaj je bilo zaslišanih samo pet obdolžencev in en sodnijski izvedenec, pa se ta zanimiva obravnava nadaljuje in bo še dolgo trajala. Mi ji bomo pazljivo sledili in poročali o njej našim bralcem, končno pa se bomo povrnili k dogodkom. ki so vzrok velikega procesa, za katerega vlada velikansko zanimanje po vsej Bosni in Hercegovini.
Pričakujejo, da nekaterih obdolžencev splf>H ne bodo obsodili, čeprav zahteva državni pravdnik za vse kazen od enega do pet letv a za Jura Keroševica smrt na vešalih. če pa bodo nekateri rudarji obsoieni. bo njihova kazen precej mila. ker so že več kot leto dni v zaporih.
Kako bo s Keroševičem, še čisto nič rie vedo. Sicer pa bi morali vse obtožence osvoboditi, ker jih sodijo po kazenskem pravilniku kraljevine Srbije točka 104.. po kateri ne smejo nobenega obsoditi. če postopajo oblasti nezakonito, kar so delali ravno v našem slučaju. Upoštevati pa je treba med drugim tud? razpoloženje pri radarjih in Seljakih, ki ga je izzvala žandarmerija in policija s svojim nečuvenim -postopanjem.
Sreten fafršič.
iših poštnih ravnateljstvih,
iskovalni komisiji«, o kateri pa ne bo nekega dne nobenega duha in sluha, to pa samo zato. ker smrdi slučaj do i;eba in so udeležene odkritega zločina visoke »lične osebnosti«. Tudi pri nas okušamo sladkosti vseh mogočih skrivnosti ;n tako na primer dobro vemo, da so na vztrajnem delu gotovi ljudje, da bi časopisje in z njim javnost popolnoma pozabila na ogromno tatvino pri ljubljanski glavni pošti. Dosegli so že. da ne pridejo »dolarski princi« pred poroto, temveč pred senat, sedaj pa skušajo zabrisati tudi dan obravnave, Ljubljansko poštno ravnateljstvo je ostalo vkljub znai aferi brezbrižno kakor je vedno bilo. »Naprej« je na primer pred dnevi poročal o zopetnem oropanju denarnih pisem, okoli 500 po številu in pričakovali smo vsak dan, da poštno ravnateljstvo obvesti o tem novem škandalu, ki ga je preiskoval ministrski tajnik Popovič, naše časopisje, predvsem pa »Naprej«, ki se je prvi zavzel za oropano naše revno ljudstvo. Zahtevamo še enkrat in poslednjikrat pojasnila, sicer bomo temeljito zaropotali in to brez ozira na desno in levo. ker imamo pred očmi samo koristi našega bednega delavstva, ki je zaman pošiljalo domov težko prislužene dolarje na račun svojega zdravja, ki ga zapravlja v ameriških rovih in tovarnah
reklo izporc delavcev, katerih pogodba poteče dne L februarja. Izpora zadeva kakih SO.000 dclavcev. V poštev prihajajo med drugim gradbena stroka, železarska in lesna industrija, prcdilnicc. opekarne in ladjedelnice.
Dnevne vesti.
Da ne bo »Novi Čas« tako abotno vpraševal. Rad bi od nas zvedel, čemu je bil g. Tone Kristan, bivši minister, izvoljen v upravni svet neke zagrebške
banke. Mi sicer tega ne vemo, ker ne zasledujemo — kot človeka, ki nimamo ž njim nobenih opravkov —- kako pljuje in se. usekuje. To spada vseprej v področje takele vaške klepetulje, kakor j;: >Novi Čas. . Pač pa, če ste zelo radovedni in sc ne upate povprašati naravnost v Beljak, vam razodenemo svojo misel: Morda zato, ker se je zdel dotični bank? veliko bolj pošten in delaven inne lopov kakor novočasarski ideal g. Šušteršič. Če hočete, krščanski katoliki, spraviti g. Šušteršiča tudi v upravni svet. boste že morali odvzeti mesto kakemu drugemu koritarjn pri svojih bančnih pod jetjih.
Da smo duhoviti tiara priznava današnje »Jutro«. To smo sami vedeli, prec, ko smo začeli premišljevati o svojem naslovu »O, mein lieber Augustin etc.« in je bilo »Jutro« po par le žgačkajočih noticah že »hin«. Kaj bi se šele zgodilo, če bi našega Atilo nahujskali nanjga!
Popravek:	K	včerajšnji notici »De-
lavski riziko« naznanjamo, da je imenovani sodr. Ernest Šumev in ne Šinner.
Danes, v nedeljo se vrši shod v ljubljanskem »Uniona« za nravno povzdigo naroda. Pridite vso!
Csljje*
Iz seje občinskega sveta dne 16. januarja 1922. Župan prebere vest o zaroki kralja Aleksandra. Zapisnik zadnje seje se vzame na znanje. Predsednik finančnega odseka dr. Božič predlaga v imenu odseka, da se proda stara gimnazija okoliški občini za ustanovitev ljudske šole., kar naj bo ceuieno po priseženem cenilcu. Sprejeto. Prodaja se zemljišče na Kralja Petra cesti med Vošnjakovo in mestno hišo po ceni 100 K za m8, toda pod pogojem, da se napravi najmanj 6 stanovanj Zadružni zvezi. Koren predlaga dodatno k temu pogoje, da sc začne že to sezono zidati. Sprejeto. Centralna kurjava je bila v mestnih šolah že enkrat popravljena. Monter pravi, da ne bo nobeno popravilo več držalo in je zato treba cevi, ki so luknjaste, nadomestiti, kar bo stalo približno 100.000 K. Sprejeto. V Samostanski ulici se naj napravi še ena električna svetiljka, ki bo razsvetljevala tudi sosedno ulico. Odobre se podpore raznim dobrodelnim društvom ter podpore, nabavni prispevki itd. nekaterim osebam. Podpore za sokolski izlet v Šoštanj se odkloni. Debate so se udeležili: Rebek, Prokoršek, s. Koren, s. Leskošek, dr. Kalan, dr. Božič, Žabkar. Podžupan Žapkar predlaga, naj mestna občina ponudi erarju v nakup Aleksandrovo vojašnico in augmentacijsko skladišče za 6,451.244.75 K. Sprejeto. Med debato je vprašal s. Koren g. župana, ali so že vsa prodana zemljišča plačana in če so, kako se je naložil kapital, ker še da danes v tem oziru nimamo nobenega poročil«. Gospod župan odgovori, da je dosedaj plačal samo g. dr. Kalan zemljišče, ki mu je bilo prodano. Vse drugo še ni poravnano. 7, izkupičkom sc bodo v prvi vrsti plačasli dolgovi, ker to zahteva vlada. - -Grobarju na mestnem pokopališču se zviša plača od 300 na 500 K poleg naturalii. V domovinsko zvezo oziroma zagotovljen je bil sprejem vanjo: po pridobljenem državljanstvu Ivanu Bršaku. Mariji Kroflič. Ivanu Strebecu, Jožefu Tratniku, Jožefi Planinc, Heleni Žuraj. Od učitelja Pregelja sc bo sodnijsko iztirjal dolg za seženj drv (401 K) z obresti vred. Zaradi najemnine Kumerjevega posestva, ki ga ima v najemu g. dr. Golič, se bo postopalo po § 85. občinskega reda, ravnotako
zaradi najemnine lovskega društva »£i-.nigkeiU, ki inia pogodbo od 7. novembra 1918, torej od tedaj, ko je bil magistrat že faktično prevzet od Narodnega sveta, do leta 1944. z letno najemnino 300 K za -lov in posestvo, čeravno bi stara pogodba veljala do leia 1925. Obe. sv. g. Sedlar poroča o mestnem kopališču in predlaga, raj se naredi načrt za zgradbo kopališča, ki bo pripravno kot zimsko in letno kopališče. Županstvo naj stopi z gospo Paulus v stiko zaradi odkupa zemljišča na savinjskem obrežju, ki bi bilo 'najbolj primerno za zgradbo novega kopališča. Obč. sv. Janič poroča o obrtno-tržnem odseku ter o naredbi, ki ukinja občinska sodišča, in se izreče proti maksimiranju cen. Hoče, da se pripusti nadzorovanje cen samemu tržnemu komisarju. S. Koren nastopi proti predlogu tega 'odseka, ki je bil ovržen. Sprejme se sli-jčen predlog, kot ga je sprejel ljubljanski ,občinski svet glede izvoza mesa. — Na koncu predlaga s. Koren dva nujna predloga, katera sta bila po debati, ki sta se tje udeležila dr. Božič in Žabkar, sprejeta: 4- Županstvo občine mesta Celje naj stopi v stik z vsemi zastopniki avtonomnih .mestnih občin Slovenije in naj na ta način omogoči skupno gospodarsko konferenco glede reševanja stanovanjskih in aprovizacijskih vprašanj. 2. Finančni odsek se naj nemudoma pobavi z nujnim vprašanjem in financiranjem zgradbe stanovanjskih hiš. Po posvetovanju se naj bavi izključno z zgraditvijo stanovanjskih hiš.
Sijajna zmaga pri glasovanju za 8-urni delavnik v tovarni H. VVesten v Celju! Dne 14. januarja 1922. je delavstvo odločevalo z tajnim glasovanjem o Sur-niku. ker je g. fabrikant želel uvesti začasni 9umi deiavnik. Izid volitev je sledeči: pri 730 zaposlenih delavcih in mojstrih je bilo oddanih: za 9urnik 17 glasov, za 8urnik 709 glasov, ostali so se glasovanja zadržali. Celjski proletariat je odločno pokazal, da ne mara dr. Žerjavove-načrta za podaljšanje dela.
Pekovski mojster Kiirbisch. je svojemu pomočniku odpovedal službo, ker je oženjen in trezen ter priden za delo. Gospodje bi pač najraje imeli pijance in kvartopirce. O zadevi bomo Še podrobno poročali.
Tukajšnji stanovanjski urad sklicuje ita 24. januarja ob 20. v mestno posvetovalnico anketo, na kateri se bodo posvetovali, na kakšen način bi se da*a rešiti stanovanjska beda. Povabljeni so Imenoma vsi celjski kapitalisti, tudi Nemci. Bo-mo videli?
U strank®.
Celjsko okrožno tajništvo sklicuje za nedeljo, 5. februarja 1922 ob 9. okrožno
konferenco v Ceiie, mala dvoran i hotela I »Union« s sledečim dnevnim redom: i. Poročilo okrožnega odbora. H. Ustanovitev m namen krajevnih volilnih odborov. 111. Strankin tisk. IV. Volitev delegata v izvrševalni odbor. V. Razno. Pravico do udeležbe imajo vse organzacije. katere odgovarjajo strankinemu statutu. Zaradi velike važnosti te konference opozarjamo vse krajevne organizacije, da sigurno odpošljejo svoje delegate. — F. Koren, okrožni predsednik.
Iz str©k. gibala.
Trboveljski škandal pred Narodno skupščino. Na seii te skupščine 20. t. m. je dajal minister za šume in rudo odgovor na interpelacije naših poslancev glede te afere. Vnela sc je burna debata, o kateri danes radi pomanjkanja prostora, žal, ne moremo poročati. Storili bomo to v pondeljek s notrebnimi komentarji. Na koncu je bilo sklenjeno, da bo vlada čuvala nad izvršitvijo S. točke me/ine pogodbe, da se povišajo draginjske doklade sorazmerno s cenami življenskih potrebščin.
Pekovski pomočniki pozor! Opozarjamo pekovske pomočnike, naj ne iščejo dela v Ljubljani tako dolgo, dokler ni rešeno mezdno gibanje. Upamo v delavsko solidarnost!
Pozor, čevljarski pomočniki! Čev-liarski pomočniki v Ljubljani in okolici se nahajajo v mezdnem gibanju, čevljarski pomočniki naj ne iščejo dela v Ljubljani, dokler ni mezdno gibanje končano’
Dramatični odsek »Svoboda« Vič-Glinee gostuie v nedeljo, dne 22. m. v Sokolskem domu na Viču z igro Lovood-ska sirota, igrokaz v 4. dejanjih. Začetek ob pol 8. zvečer. Med odmori sodeluje tamburaški zbor »Svoboda«. Predprodaja vstopnic pri g. Uran na Glincah, g. Jfe-ločnik v Rožni dolini in v društveni sobi »Svobode« v soboto od 7.-9. zvečer in v nedeljo od 9.—12. in od 2.-4. popoldne.
Kulturni vestnik.
Zlkovci nastopijo 23. t. m. v ljubljanski Filharmoniji z naslednjim sporedom: B. Smetana: Kvartet »lz mojega življenja«: L. van Beethoven: Kvartet op. 18 št. 2: A. Dvorak: Klavirski kvintet. — Pri zadnjem delu sodeluje poleg članov Zikovega kvarteta (R. Zika 1. violina, 1. K. Sancin 2. violina, L. Černv viola in L. Zika čelo) tudi naš priznani pianist in skladatelj kons. prof. Janko Ravnik. --Vstopnice od 10—2 Din. se dobe v pred-
prodaji v pisarni »Glasbene Matice« v Ljubljani.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obtoženec Maks Žagar, rojen 9. septembra 1896 v Šoštanju, pristojen v Šmartno ob Paki, kat. vere, samski, urednik »Napreja«, nekaznovan, je kriv, da je radi svoje nepazljivosti izšel v štev. 208 lista »Naprej« , z dne 15. septembru 1921 članek pod zaglavjem »Nova doba«, ki tvori hudodelstvo in je s tem zakrivil prestopek po členu 111. zakona z dne 15. oktobra 1878 št. 142 d. z. in se obsodi ra-ditega po št. 5 navedenega členka in z uporabo § 266 in 261 k. z. na 800 K globe, eventuelno na 4 dni zapora, po § 389. k. pr. v plačilo stroškov kazenskega postopanja in po § 39. tisk. zak.,-aa objavi sodbo v 14 dneh po pravomočnosti v navedenem Ustu na istem kraju in z istimi črkami, kakor je izšel žaljivi članek.
Razlogi.
Obtoženec sc zagovarja, da navedenega članka pred objavo ni bral in ker tvori ta članek objektivno hudodelstvo, je krivdorek opravičen. Kazen je odmeriti po št. 5 navedenega členka. Olajšilno je priznanje in neoporečnost, obtežilno ni nič. Glede na te prevladujoče olajšilne okolnosti in glede na stan obtoženca se je kazen z uporabo § 266 in 261 k. z. okrajšala in oziroma zapor v denarno kazen spremeniti, radi česar je tista krivdi primerna in zakonita. Druge določbe sodbe so v navedenih mestih zakona opravičene.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
odd, 111., dne 14. decembra 1921.
Potrato, 1. r.
Rudarji iz Zabukovce: Vaš dopis smo prejeli, žal, prepozno, da bi ga mogli še danes priobčiti. Zgodilo sc bo to v pondeljek. Predvsem ni bilo več časa, da bi ga že danes objavili, raditega, ker je pisan s kopirnim svinčnikom in moramo tak dopis ves prepisati, zakar pa zjutraj n: več časa. Pišite prihodnjič s Črnilom! Pozdrav!
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SS.l).
Odgovorni urednik: Franee Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Izjava.
Podpisani Feigel Pavel, pekovski mojster v Celju, preklicujem dolžitve, ki sem jih dne 10. decembra 1921 izgovoril o g. Korenu Franjo ter se mu zahvaljujem za odstop sodnijskega zasledovanja.
Celje, due 19. januarja 1922.
Feigel Pavel.
Razpis službenih mest
Pripravljalni odbor za ustanovitev „Trgovske banke, d. d. v Ljubljani" razpisuje službena mesta, in sicer:
mesto ravnatelja, prokurista, internista, arbi-tražerja ter še druga uradniška mesta,
kot korespondentov, knjigovodij itd. ter mesto 1 sluge in tekača. — Ponudbe je vposlati z navedbo dosedanjega službenega mesta in zahtevka glede plače do 10. svečana 1922 na naslov: Pripravljalni odbor za ustanovitev Trgovske banke d. d. v Ljubljani, poštni predal št. 27.
    ...................
Priporočamo tvrdko
n
Liubijana =
. Petra nasip St 7.
za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine
za šivilje, krojače, čevljarje.
Srajte, kraval", žlice, vilice nit i.t.d.
na droliFj in dsbclo.
I
J
Naročajte „NAPREJ“
t
TRGOVSKA B A SS K © B. B. V LJUBLJANI
lafeiSo na subikripclo delnic.
Trgovci, iodustrijalci in obrtniki ljubljanskega in mariborskega okrožja so sklenili ustanoviti ostane v rokah izključno trgovskega, industrijskega in obrtniškega stanu in kateri naj v prvi vrsti strijalcev in obrtnikov, ter se naj v najkrajšem času razširi na teritorij cole Jugoslavije.
Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 28. novembra 1920, št. VI. 3388, dovolil ustanovitev delniške družbe z
lasten denarni zavod, kateri naj varuje interese trgovcev, indu-
jmenom
Trgovska banica d. d, v yubliani
in so bila tozadevna pravila od deželne vlade za Slovenijo s sklepom z dne 11. januarja 1922, št. SO/22 potrjena.
Po § 5 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 10,000.000 K in je razdeljena na 25.000 v gotovini polno vplačanih delni«,; po 400 K. Delnice se glase na prinosca. Delniška glavnica s-j bode s sklepom občnega zbora zvišala na 30,000.000 K z izdajo na-daljnih delnic.
Glasom pravil zamoremo izdali najprej osnovno glavnico po 10,000.000 K, katero oddajamo v javno subskripcijo, i. s.
25«©$®	po 4£&® SC notvisnate.
Teno za podpisane delnice je pri subskripciji plačati v gotovini.
Delnice se stavlja na subskripcijo po sledečih pogojih:
1.	Delnice	se prepusti po kurzu 400 K več 80 K za emisijske stroške.
2.	Delnice	par jcipirajo na čistem dobičku poslovnega leta 1922.
3.	Delnice	se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic.
4. Keparticijo delnic izvrši pripravljalni odbor.
Rok za podpisovanje delnic, so prične dne 20. januarja 1922 in neha	dne 4. februarja 1922.
Prijave sprejemajo: V Ljubljani: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ter Slovenska trgovska delniška družba, v Mariboru pa Kreditno društvo mestne hranilnice, Orožnova ulica 2.
Vsak podpisovale;; dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribirauib delnic in o vplačanem znesku. Subskribentom se hode o dodelitvi delnic poročalo. Ako bi s« posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, sc vplačani zneski pridrže in se bode dodelitev manjkujoeih delnic izvršila pri novi subskripciji, katera se razpiše takoj po obenem zboru. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o podpisanih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in. dodeljenih delnic. Deinice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil. Po § 16 pravil daje na opčnem zboru vsakih 25 delnic po en glas.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1922.
Dolenc- Franc, lesni industrijalec, Škofja Loka. Aruejc Ana, lesna trgovka, Jesenice. Golob Franc, tovarnar, Ljubljana*Vič. Gerkman & Lcnasi, veletrgovina, Ljubljana. Gaspari & Faninger. veletrgovina, Maribor. Gajšek Martin, trgovec, Maribor. Hartman Peter, trgovec, Ljubljana. Hedžet & Koritnik, veletrgovina, Ljubljana. Hoclinegger & drugovi, lesna industrija, Maribor. Hudovernik & Co., lesna industrija, Radovljica. Javornik Josip, lesni industrijalec, Žalna. Ilc Ivan, lesni trgovec, Ribnica, Jug & drug. lesna trgovina, Maribor. Dr. Irgolič Fran, industrijalec, Maribor. Dr. Kobal Alojzij, Ljubljana. Kostevc Ivan, veletržec, Ljubljana. Korenčan Ivan, veletržec, Ljubljana. Koražija Ivan, trgovec, Maribor. Kravos Ivan, sedlarski mojster, Maribor. Križnič Alojz, lesni industrijalec, Maribor. Liileg Alojz, veletrgovec, Ljubljana. R. Lukman, veletržec, Ljubljana. Majer Fran, trgovec, Maribor. Meden	Viktor,	veletržec, Ljubljana. Medica Fran, veletržec, Ljubljana.	Mencinger Tomaž, veletržec,	Ljubljana.	Novak	Fran,
brivski	mojster,	Maribor. Oset Miloš, trgovec, Maribor. Pinter & Lenard,	veletrgovina, Maribor.	P iv! jako vic	Nicifor,	carinsko	iti
'spedicijsko podjetje, Maribor. Pogačnik Anton, lesna industrija, Podnart. Pogačnik Franc, veletržec, Ljubljana. Dr. Rekar Ernest, lesni industrijalec, Jeseuice. Ing. Rudež, grajščak in lesni industrijalec, Ribnica. Rus Ivan, lesni industrijalec, Loški Potok. Sava, lesna industrijska družba, Ljubljana. Skaberne A. & E., veletržec, Ljubljana. Soinmbiichler Franc, gozdarski mojster, Tržič. Sepec M. & E., veletržec, Maribor. Schmidt Oton, ravnatelj blag. oddelka Kmetijske družbe, Ljubljana. Sehnideritseh Alojz, trgovec, Maribor. Štancer Hinko, veletržec, Ljubljana. Stepic Peter, veletržec, Ljubljana. Popovič Janko, veletržec, Ljubljana. Tavčar Jože, veletržec in industrijalec, Maribor. Toman & Reich, veletrgovina, Maribor. Valjak Gjuro, trgovec in restavrater, Maribor. Weixl Vilko, veletržec, Maribor. Velka Gora, lesna industrijska družba, Ribnica. Verovšek Jurij, veletržec, Ljubljana. Worsche Karl,
veletržec, Maribor.
= Konsumuo društvo rudarjev v Hrastniku =
išče zanesljivega
trgovskega pomočnika
izučenega v manufakturi in špeceriji. Biti mora vojaščine prost.
Plača po dogovoru. Nastop takoj.
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva bila potom mestnega stanovanjskega urada prisiljena izprazniti svoje dosedanje trgovske lokale na Gosposvetski cesti št. 10 v lastno hišo na Dunajski cesti It. 11 poleg Figovca preje Agnola, ne da bi imela čas isto potrebno prevrediti.
Priporočava se za nadaljno naklonjenost ter bilje-živa z odličnim spoštovanjem
Zalta & Žilic
= trgovina železnine =
Dunajska testa Sl. 11. 8.1 u b RI a bi a Dunajska cesta it. 11. 1,1  - ""......."'m*........*    ' ....
MU: lirtljana, Ha testa 2.
Telefon St. 588.
Podružnice:
Ljubljana,	Maribor,
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470.	tel.	št.	133.
i. Mtro-Mtni in gumijevi pieMi rali trst
na drobno in debelo.
{ Glavno zastopstvo polnih I gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Waller Martiny, Torino.
Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov.
Beograd,
Knez Mihajlova ulica 3.