CEJE. 26. FEBRUAR!A 1976 — ŠTEV. 8 — LETO XXX — CENA 2 DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ S2DL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC I UREDNIKOVE MIZE Dragi bralci, tokrat se nenavadno obračam vam. Tudi mene je prizadelo ravnanje v trgovini »Center« na Tomšičevem trgu kot nam ga je opisal 75-letni Anton Resnih in smo ga med Pismi objavili v prejšnji številki. Tudi sam večkrat brez košarice kupujem v Centrovi samopostrežni trgovini na Otoku. Pa kaj takega sploh ne doživ- ljam, celo več, zadovoljen sem s postrežbo, z odnosom. Zato primera ne posplošujem. Toda, naslednji dan po objavi sem vendarle pričakoval telefonski pogovor: Žal nam je, da se je to zgodilo, ukrepali bomo, javno se tovarišu Resniku opravičujemo, ali kaj podobnega. Pa nič. Mar lahko do človeka, ki nosi že os7ni križ, ki je 60 let trdo delal, bil pošten — tako brezsrčno, nekulturno, nečloveško (prihranite mi na- števanje, da ne rečem kaj neprimernega), imamo tak odnos? In ko smo ga že izkazali, ne najdemo besed v opravičilo. Vidite, to me je prizadelo! Prepričan sem, da še marsikoga med vami. __ . .. . _______________ VAS UREDNIK Stran 7: NI ŽENSKIH VPRAŠANJ - Stran 13: MLADA POGUMNA SRCA Peta seja centralnega ko- miteja ZKS je opozorila na problematiko neposredne frakse v razreševanju vpra- šanj družbenega razvoja. Do- ločila je smer in metode se- danje in prihodnje aktivno- iii za uveljavljanje družbeno političnih organizacij. V eni prvih letošnjih številk Nove- Iga tednika smo skušali na kratko povzeti, kje smo na našem širšem območju v Uveljavljanju novih odnosov, » čem so premiki doseženi Od starega k novemu, ki hkrati omogočajo, da v pri- hodnje hitreje dosegamo l^ružbenoekonomsko preobra- zbo. Nedvomno je praksa na Hršem celjskem območju že doslej bila naravnana v to inier. V tem je peta seja to ^ravnanost potrdila in jo ^ovič spodbudila, i Ne bi pa seveda mogli tr- diti, da se sklepi pete seje v "sem obsegu dovolj hitro Uresničujejo. Gre tudi za ne- katera ključna vprašanja, ^la pomembna za uveljav- ljanje vloge družbeno poli- tičnih organizacij v samou- pravnem sistemu, katerega se stavni del delovanja te orga- nizacije so. Opozorila v tej smeri so s pete seje zelo konkretna. Na primer, delovanje tako- imenovanih političnih akti- vov v občinah. Ocena, da njihovo delovanje ni vselej v skladu s potrebami na- daljnjega družbenega razvo- ja in, da ga včasih celo ovi- ra, ni iz trte zvita. Zdi pa se, da je prav v tej smeri v občinah vloženo premalo naporov. Okoli delovanja po- litičnih aktivov so bili stor- jeni v glavnem le organiza- cijski ukrepi. Politične akti- ve so »omejili« od razširje- nega sestava na ožjega. Zdaj so v njem le predsedniki vodstev družbenopolitičnih organizacij in občinske skup- ščine. To je za koordinacijo dela med temi dejavniki naj- brž ra-iumno. No, idejno po- litična nevarnost je ostala. Ostala pa je zato. ker se hi- treje ne spreminja stil dela tega telesa, ki ima predvsem in edino delovno usklajeval- ni značaj. Gornje zapažanje ilustrira nekaj takšnih usedlin vče- rajšnje in še današnje prak- se, ki se nemalokrat javno manifestira tudi v postopkih dogovarjanja, sporazumeva- nja in političnega odločanja. Niso redki primeri, da se pred organi odločanja pred- logi rešitev opredeljujejo kot dogovor v političnem aktivu, kot nekaj, kar je že dogo- vorjeno na najvišji ravni. Pot bi sicer morala biti dru- gačna. Pobuda političnega ak- tiva bi morala najti najprej pot preverjanja tehtnosti re- šitve, argumentiranja, pre- učevanja v zato oblikovanih delovnih telesih. Negiranje teh metod pomeni zanemar- janje graditve politične akci- je ■ med delovnimi ljudmi, ima prizvok odločanja v ime- nu ljudi. V uresničevanju ci- ljev, ki jih s tem želimo do- seči, zato odpori, nezavze- tost, brez najširje podpore. Drug primer. Konkretno odločanje o stvareh iz pri- stojnosti izvršnega sveta ob- činske skupščine postavlja izvršni svet v položaj, da sprejme ali ne sprejme ob- veznost, dogovorjeno izven skupščine, katere izvršilni organ je, in ki ji je odgo- voren za svoje delo. še na en primer bi veljalo opozori- ti, katererga negativne posle- dice je čutiti tudi v medob- činskem sodelovanju. Gre za odgovornost delovanja med- občinskih institucij in dejav- nosti. Ta odgovornost je ne- razdelna, neprenosna le na eno občino. Nobena občina ne more sama terjati in spe- ljati hkrati nobenega ukrepa, ki posega na področje skup- ne odgovornosti. Niti v kad- rovskih rešitvah, niti v po- slovni politiki. Normalno je, da pobuda za urejanje teh vprašanj pride iz ene občine, nenormalno in nesprejemlji- vo pa bi bilo, če je pobuda hkrati že rešitev, dejstvo, ki ga morajo druge občine post festum sprejeti. Mnogokdaj je takšnemu ne- premaganemu stanju iskati vzrok v prakticističnem pri- stopu, v časovni stiski in nujnosti rešitve. To pa seve- da ne opravičuje tega ravna- nja. Kajti, kolikor prej se bo- mo urejanja vprašanj druž- benoekonomskega in politič- nega razvoja lotevali siste- matično in načrto, na daljši rok, toliko prej bomo pre- magali sedanje težave, ki nam včasih, zaradi nerodnosti po- stopkov povzročajo še večje težave, ki jih narava stvari zasluži. BOJAN VOLK NAMESTO PODPISA ■ * tretje leto gredo fifiladi prostovoljci v eno- tah TO iz laške občine pohod po sledeh XIV. divizije. Vsako leto je postajal pohod bolj vo- 'aški in letos je bil že sestavni del vojaškega urjenja, da bi dohiteli tovariše, ki so ^e odslu- žili JLA V dveh dose- danjih pohodih so mladi iz laške občine sledili Štirinajsti od Okroglice do Dobrne. Letos so prehodili pot od Dobrne do Rečice ob Savinji. Na cilj so prišli vsi. Skle- nili pa so, da pojdejo drugo leto spet — od Sedlarjevega do Okrog- lice. Reportažo o poho- du objavljamo na 13. strani. (Foto: T. Košir) 2. stran — NOVI TEDNIK št. 8 — 26. februar 1976 Samoypravna delovna skupina v praksi si cesto zastavljamo vprašanje, kako hi- treje v celoti uresničiti ustavno dejstvo, da naša druž- bena ureditev temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in na odnosih med njimi. Temelj teh odnosov je družbeno ekonomski položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja, da s tem, ko dela s sredstvi, ki so družbena lastnina, neposredno in enakopravno odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije, uresni- čuje svoj osebni, materialni in moralni interes.. Če hočemo zagotoviti in uresničiti postavljene cilje, moramo najti take oblike, načine in metode organizi- ranosti delavcev, ki bodo zagotavljale kar največjo neposrednost vsakega delavca v odločanju o vseh po- membnih zadevah dela in življenja v TOZD. Ocena, ki smo jo napravili v Celju, kaže. da se kot oblika uresničevanja neposrednega in odločilnega vpli- vanja vse bolj uveljavlja samoupravna delovna skupina: V tem so doseženi bistveni uspehi, saj se*rezultati ve- dno bolj jasno kažejo v težnji po kvalitetnem spremi- njanju samoupravnih odnosov in organizacije dela, prav tako .pa tudi v posameznikovem miselnem svetu. Z organiziranjem delavcev v samoupravne delovne skupine hočemo doseči, da bo vsak delavec bolj svo- bodno in racionalno tiresničeval pravice, še posebej pa obveznosti in odgovornosti. Pri tem ne gre zanemariti dva vidika: .prvi je v tehnološkem procesu neposredno med seboj povezanih delavcev, drugi pa je prostorska povezanost delavcev pri opravljanju tehnološkega pro- cesa, če torej izhajamo iz te osnove, je bistveno, da v okviru samoupravne deloime sku.pine zagotovimo pristne medčloveške odriose. kjer bodo neformalni od- nosi dejansko zagotovilo, da bodo delavci na mnogo- bolj temeljit način razpravljali o posameznih predlo- gih, zavzemali stališča, dajali smernice in usmeritve svojemu delegatu v DS TOZD in sprejemali določene samoupravne odločitve. V samoupravne delovne sktipine se naj torej orga- nizirajo delavci v vseh tistih TOZD. kjer so za to po- dani tehnološko-prostorski pogoji. Pri tem pa je treba upoštevati načelo, da tako organizirane delovne skupine ne bi smele š'teti več kot 25 delavcev. Samoupravna delovna skupina tudi omogoča uresni- čitev ustavne zahteve, da delavske svete in druge orga- ne upravljanja v TOZD sestavljajo delegati iz vseh de- lov delovnega procesa. Hkrati pa omogoča boljše izved- be zborov delovnih Ijtidi. Skupine imajo določene pristojnosti tudi v okviru pravic in dolžnosti, ki so določene v samoupravnem sporazumu, o katerih delavec samostojno odloča; tako pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev pri delu. odločanje o delitvi dela sredstev za OD, razporeditev letnega dopusta ipd. Naj še omenim, da samoupravna delovna skupina predstavlja tudi sindikalno skupino kot stalno obliko delovanja delovnega človeka v okviru sindikatv. Zastavlja pa se še eno vprašanje: kdo naj vodi sa- moupravno delovno skupino. Verjetno bi bilo najbolje, da je vodja delegat v DS TOZD. ki bi bil hkrati tudi predsednik dela zbora delavcev. To pride seveda'v po- štev tam, kjer ima vsaka delovna skupina svojega de- legata v DS. Kjer pa v DS delegirata dve ali več .sku- pin, je treba najti drugo rešitev. O uveljavljanju samoupravnih delovnih skupin je pred dnevi razpravljal tudi koordinacijski odbor za uresničevanje ustave pri OK SZDL Celje. V razpravi o materialih so člani opozorili na dileme in različna mnenja, ki še obstajajo. Predvsem gre za vprašanje samoupravne delovne skupine kot del zbora delovnih ljudi, kot osnovo delegatskih razmerij in kdo naj bo vodja samoupravne delovne skupine. VIKI KRAJNC TKS CELJE KOMU DATI PREDNOST ? V zadnjih nekaj mesecih veliko govorimo in pišemo o tem, kako naj izgleda pri- oritetna Usta oziroma raz- vrstitev športnih panog v določenem kraju v Sloveniji. Ob tem moramo takoj p>ove- dati, da ne gre za ozke meje, ampak za republiško akcijo z željo, da telesna kulturna, kot izredno pomemben fak- tor, doživi še večji razvoj, kot ga je že. 2al ravno pri tem nismo povsod prdšli na čisto in zato tudi dileme, ki se vse pogosteje pojavljajo, posamezne skupščine TKS pa jih na najbolj možne načine poskušajo odpravljati in stvar normalizirati. To je seveda treba storita čimprej, kajti 1 vsako zavlačevanje in odla- šanje bi pomenilo stopnjo do nadaljnega nehitrejšega razvoja tega pomembnega področja. V Celju bodo o teh stvareh spregovorili na skupščini TKS, ki bo v torek, 16. marca. Predlogi so priprav- ljeni, želijo pa, da naj vse v prihodnjem obdobju izhaja iz resnične množičnosti, več pozornosti pa je treba posr vetiti tudi resničnemu vrhun- skemu športu. O predlogu za prioriteto, ki ga je podala republiška TKS in ki jebil objavljen v časniku Delo, je že razprav- ljal lO TKS Celje ter se ta- kole odločil: v prvi prioriteti naj bi bila atletika in košarka (tako je mišljeno tudi v republiki), v drugi pa smučanje (alp- ske discipline in skoki) ter rokomet, hokej na ledu in nogomet ter v tretji prioriteti naj bi veljala izjemna pozornost le posameznikom, ki bodo do- segli določeno vrhunsko ra- ven v tistih panogah, ki niso v prioritetah I in II. Se po- sebej naj bi veljala pozor- nost perspektiTOemu kadru. Celjski predlog je tako dan v razpravo, ki bo zaključena s skupščino TKS Celje 16. marca. Povedati je treba, da se s tem predlogom strinja tudi Ob<;inska konferenca SZDL Celje, saj se njihov odnos do športa in razvrstit- ve panog povsem ujema z odnosom, ki ga je zavzel lO TKS Olje. Ob tem je treba dodati to; Prepričani smo, da je celj- ski predlog bil dobro preštu- diran in da je dobro priprav- ljen. Za Celje lahko reče- mo, da nismo šli v dmgo skrajnost, kot v nekaterih mestih, kjer so »nabili« mno- žično šte\alo športnih panog v različne prioritete ter s tem v bist\ai ostali tam, kjer so bili. Pravilen je odnos do zimskih športov (širši po- men), pravilen do atletike in košarke, morda je delno pro- blematičen (ne v čistem po- menu besede) do rokometa, ki trenutno (in pravzaprav že dalj časa) bolje »kotira« kot košarka. Sicer pa vrata niso nikomur zaprta, saj so sestavljale! lepo zapisali v predlogu, da naj bi za prvo prioriteto (atletika in košar- ka) sestavili srednjeročna program, ostalo pa vsako le- to posebej verificirali. Dobra, da ne rečemo pa- metna, je rešitev s prioriteto tri, kjer lahko pridejo do iz- rarza vsi tisti pasamezniki, ki veliko dajo športu, kot ekipa pa ne pomenijo mno- go. Sestavljale! so vedeli, kak§. ne so. možnosti in tako so tudi pripravili predlog, pa sploh ni slab. Saj tudi pregovor pravi, pokrij se to- liko, kot je dolga odeja. S tem predlogom mislim, da ne bo v (3elju nobena šport- na panoga prikrajšana za na- daljni razvoj, kvečjemu ji bo pomagalo do še večjega raz- maha in uveljavitve. Sicer pa telesno kulturni delavci razmišljajte o tem! TONE VRABL SNEG UNIČIL LETALA v Lajšah pri !«»oštanju je prišlo do nesreče, kjor so Bila uničena tri jadrahia letala, Jast velenjskega AERO kluba. V' Lajšah so že pred leti začeli graditi manjše letališče, ob ka- terem so postavili tudi hangar za letala. V noči od 15. na 16. februar se je srednji del hangarja pod težo snega zrušil in tako popolnoma uničil tri jadralna letala. Po prvih oce- nali je škode za več kol štirideset starih milijonov din. Vzrok: po vsej verjetnosti v slabi konstrukciji strehe, ki ni /držala pritiska mokrega in s tem še težjega snega. Vsekakor je to huda izguba za velenjski AERO klub, ki je komaj začel dobro delovati, poleg tega pa tudi opozorilo, da je treba takšne objekte graditi takb, da prenesejo tudi težjo obre- menitev. Po vsem sodeč bi nekdo za to nesrečo mora! odgovarjati, saj ni kar tako izgul}lti tri letala. loto: LOJZE OJSTERŠEK VRH NAD LAŠKIM SREDNJEROČNO i Pred kratkim so se zbrali občani na Vrhu nad Laškim, da se dogovorijo o srednje- ročnem načrtu razvoja kra- jevne skupnosti do 1980. leta. Ko so govorili o svojih pri- hodnjih nalogah, so sklenili najprej pora\Tiati še nekatere račune iz časa gradnje nove ceste. Za krajevno skupnost je nova cesta velika pridobi- tev, saj so šele zdaj tod za- peljali prvi redni avtobusi. Ko bodo poravnali to obvez- nost, bodo šli skupaj s kra- jevno skupnostjo Marija gra- deč v akcijo za asfaltiranje ceste Lahomno—Tevče, hkra- ti pa bodo pričeli s priprava- mi za gradnjo kulturnega do ma na Vrhu. To pa bo isto- časno tudi telovadnica. V do- mu bodo tudi stanovanja za prosvetne delavce in morda še prostor za zdravstvene namehe. V srednjeročni načrt so uvrstili tudi napeljavo telefo na, ki bo približal Vrh osta- lemu svetu in prikrajšal mar- sikatero pot v dolino. Zavedajo se, da bodo te na- loge izvršili ne samo ob po- moči krajanov, marveč tudi ob sodelovanju gos.podarskih in družbenopolitičnih organi- zacij . Pa še beseda, dve o ude- ležbah na takšnih in podobnih razgovcirih. Ta namreč ni po- vsem zadovoljiva, če bi iska- li vzroke, bi lahko našteli ne- zainteresiranost krajanov do svoje krajevne skupnosti in v tej zvezi premajhno spozna- nje, da lahko s svojimi mne- nji in predlogi veUko prispe- vajo k razreševanju skupnih problemov. In še nekaj, med vzroki za slabo udeležbo do- mačinov na takih razgovorih je še dejstvo, da se jih red- ko ali slabo udeležujejo tudi povabljeni funkcionarji, ki so v občini in najrazličnejših or- ganizacijah izvoljeni za to, da med drugim pomagajo reše- vati probleme v krajevnih skupnostih. FRANC BRECKO IDA VIDAU IDA VIDAU - FIR- NAT; učiteljica iz Pre- bolda, ki sicer živi v Šempetru, je vsekakor ena izmed tistih pro- svetnih delavk, ki je ves svoj prosti čas na- menila napredku šolske in društvene telesne vzgoje. Aktivna telovadka TVD Partizana v Šem- petru je bila še od le- ta 1945, kjer smo jo srečali kot pionirko, kasneje se je pod do- brim strokovnim vod- stvom razvila kot mla- dinka v prav dobro tekmovalko v gimnasti- ki, saj je v letih 1951— 54 vrsta mladink iz Šempetra bila v II. raz- redu med najboljšimi v republiki. Izredno kili- co pa je Vidalijeva ču- tila za vaditeljsko de- lo. Kot mladinko jo že srečamo pri društve- nem vaditeljskem delu. Temu je ostala zvesta tudi po kočnanem uči- teljišču in ves čo.s svo- jega službovanja tako v Prevaljah, Preboldu in Šempetru, kjer danes vzorno vodi oddelek starejših članic, ki šte- je nad 25 žena. Takole pravi o sebi: »V svoji dolgi dobi učiteljskega poklica nisem otrokom vzela nobene ure šolske telesne vzgoje. Sama sem v mladih letih spo- znala kaj nudi dobra telesna vzgoja mladim. To je vsekakor najbolj- še vzgojno sredstvo, da ne govorim še o osta- lih prednostih pri teles- nem in duševnem raz- voju • naših otrok in mladine. Nič mi ni tež- ko, da sedaj poleg svo- jega razreda vodim tu- di prosti čas otrok v I. a razredu celodnev- ne osnovne šole v Pre- boldu. Otroci tako ra- di telovadijo, da sama uživam ob njihovem de- hi in razvedrilu. Vsak dan so deležni po 60 minut telesne vzgoje v prostem času. To je že nekaj. Pogrešam še več strokovne literature za to delo. glasbenih pri- pomočkov za ritmiko in gimnastiko ter ljud- ske plese. Pogoje ima- mo sedaj ob novi te- lovadnici v Preboldu kar dobre.« Razgovor je potekal še naprej kako kot ma- ti dveh sinov zmore ob celodnevni osnovni šo- li še vedno v Partizanu Šempeter ter v vodenju vsega gospodinjstva do- ma. In odgovor: »Vse gre, če je celotna dru- žina »zastrupljena« s to dejavnostjo. Moj mož je tudi aktiven delavec na področju planinstva in telesne vzgoje, pa tu- di oba sinova Radovan in Vili. Moj mož je bil aktiven smučar, tabor- nik, nogometaš, danes pa je zvest planinec. Starejši sin Vili je bil lani v ŠKIMC Štore proglašen za najboljše- ga športnika na šoli, mlajši Radovan je še v osnovni šoli v Šempe- tru. Celotna družina iz- koristimo vsak prosti čas, predvsem nedeljo za hojo v gore. Smo navdušeni planinci. Pre- hodili smo že Savinjsko planinsko pot, koroško transverzalo, prečesali Savinjske Alpe in Julij- ce. Sedaj je na vr- sti slovenska planinska transverzala.« Takšna je IDA VI DA- LI, ki živi in diha ob svojem poklicnem delu in v prostem času za napredkom naše ljud- ske zdrave telesne vzgo- je. Da bi bilo v naših vrstah le še več tako dobrih učiteljic in vzgo- jiteljic, pa bi tudi sta- nje v naši telesni vzgo- ji mladih bilo na naj- boljši poti napredka. $t.8 — 26. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 KRAJEVNE SKUPNOSTI UTRJEVATI VLOGO V KS KRAJEVNE SKU- PNOSTI: VEČ POVEZOVANJA Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL v Celju so člani obravnavali tudi gradivo o ustavnem po- ložaju krajevnih skupnosti. Gradivo so izdelali na p>od- lagi ankete med občani kra- jievne skupnosti Ljubečna, Center in Gaberje-Hudinja. Rezultati ankete kažejo na vTsto slabosti, ki se porajajo v delu krajevnih skupnosti. Tako je značilno, da se kra- jevne skupnosti preveč ogra- jujejo v svojem delu, da se ne povezujejo s TOZD, samo- upravnimi interesnimi skup- nostmi in drugimi krajevni- mi skupnostmi, da se v pre- težni meri ukvarjajo z vpra- šanji komunale. Delo dele- gatov je v krajevnih skupno- stih različno, veliko bolje de- lajo delegati za zbor krajev- nih skupnosti občinske skup- ščine, zelo slabo pa del^ati splošnih delegacij. Za dele- gate sploh pa velja, da ne prenašajo informacij iz skup- ščin nazaj v bazo. Zelo ma- lo so krajevne skupnosti na- redile tudi za to, da bi v njih zaživeM sveti potrošni- kov, pa tudi ostale komisije pri svetih krajevnih skupno- sti. Predsedstvo občinske kon- ference SZDL je celovito ocenilo predloženo gradivo. Člani so v razpravah poudar- jali predvsem nujnost iska- nja novih poti pri povezo- vanju krajevnih skupnosti s tozdi, samoupravnimi inte- resnimi skupnostmi in ob- činsko skupščino. Opozorili so tudi na večjo vlogo, ki jo morajo odigrati vse druž- benopolitične organizacije na terenu ter na iskanje novih oblik dela preko hišnih sve- tov, svetov potrošnikov in zborov stanovalcev. Predsed- stvo je v zvezi z razpravo o ustavnem položaju krajev- nih skupnosti Izoblikovalo tudi več sklepov. Med dru- gimi je sprejeilo sklep, da je potrebno izdelati podroben akcijski program, ki bi obli- koval poti za širšo vključe- vanje občanov v vse oblike krajevne samouprave. O celotnem gradivu v zve- zi z ustavnim p>oložajem kra- jevne skupnosti celjske obči- ne bodo govorili v začetku prihodnjega meseca tudi na posebni problemski konfe- renci SZDL. D. S. CELJE: KOLIKO ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI Po predlogu, ki je v rass- prawi, bi naj letošnji prora- čun celjske občine zagotav- ljal krajevnim skupnostim za njihove funkcionalne iz- datke pa tudi za financira- nje vzdrževalnih del na ko- munalnih objektih in konč- no krajevni skupnosti, ki bo organizator osrednje proslave v počastitev občinskega praz- nika, vsega skupaj 4,5 mili- jona dinarjev. Tak je pred log v skupnem seštevku. Ko pa je o njem razpravljal iz- vršni svet, je sklenil, da pr: delitvi sredstev na posamez- ne krajevne skupnosti ne bo vztrajal pri predlogu. Deli- tev je namreč silno zahtev- na in glede na potrebe vse- lej takšna, da se z njo ni- koli vsi ne strinjajo. Zato je predlog o razdelitvi teh sredstev samo ponudba iz- vršnega sveta celjske občin- ske skupščine, krajevne skup- nosti pa se lahko odločijo tudi za drugačno razdelitev proračunskega denarja. To je njihova pravica. Sicer pa je očitno, da bo slaba polovica skupnega zne- ska namenjena za osebne dohodke tajnikov krajevnih skupnosti. Izvršni svet celjske občin- ske skupščine je na zadnji seji med drugim sklenil raz- grniti načrt o gradnji magi- stralnega plinovoda Slovenije na območju celjske občine. V glavnem bi naj ta plino- vod potekal blizu hitre ce- ste. Pomembna je bila tudi razprava o pospeševanju kme- tijstva in preusmerjanju kme- tij v občini. V tej zvezi je tudi izvršni svet podprl pri- zadevanja za specializacijo v kmetijski proizvodnji, vendar je menil, da bi se morala razvijati tudi v smeri pride- lovanja vrtnin. To še pose- bej zaradi potreb prebivalcev celjskega mesta po teh pri- delkih. Sicer pa je i2wršnl svet še ugotovil, da se zade- va okoli ustanovitve samo- stojne temeljne organizacije združenega dela za fcmete- kooperante na območju celj- ske občine ni premaknila z mrtve točke in da akcija, vsaj zaenkrat, še ni dobila širše p>olitične podpore. M. B. MARIJAGRADEC: CESTE S PREDNOSTJO Minulo nedeljo je bil v krajevni skupnosti Marija- gradec pri Laškem zbor ob- čanov. Dopoldne je bil zbor za del krajevne skupnosti v Marijagradcu, popoldne pa za drugi ded v Reiki. Na zbo- ru, ki je imel na dnevnem redu razpravo o srednjeroč- nem programu razvoja obči- ne Laško, so bili zastopani občani po zaselkih. Razprava o kopici perečih problemov v tej krajevni skupnosti je bila živa, kar preglasna. Tre- ba se je bilo dogovoriti o prednostnem vrstnem redu urejevanj-a in moderniziranja cest. Vrstni red, ki je ob- veljal, je naslednji: cesta Bobek—^Reka, zaradi šole in avtobusa, ki ga kraju ob- ljubljajo že več kot 10 let. Sledi cestni priključek za Lahomšek, Trojax) in Gaber- no, in zatem asfaltiranje ce- ste Lahomno—Tevoe. Krajev- na skupnost naj bi bila ude- ležena v načrtovarvju regula- cije Savinje, ker bi s tem reših problem prehoda čez železnico. Zavzeli so se za gradnjo ti^ovine, to stavbo pa bi kombinirali tu s pro- stori za družbene organiza- cije in kulturno dejavnost. V Marijagradcu je i)otrebna tudi javna razsvetljava. Za urejevanje stranskih cest v zaselja so se domeniU za gramoz, ki' bi ga brezplačno dobili v Reki in na Ojstrem. Medtem ko se dolina odlo- ča za red in čistočo, za uved- bo odvažanja smeti, po dru- gi strani komunaloi iz La- škega vozijo v Lahomo sme- ti in jih nestrokovno depo- nirajo. Občani so se uprli takemu početju, zlasti ker so opozorili merodajne že pred meseci. Ni mogoče, da ena krajevna skupnost, da bi očistila svoje navlake, na- stelje smeti in podobno šaro k sosedom. J.Kr. LJUBEČNA: SKUPNI SESTANEK Pretekli teden so se v Ljubsčni na pobudo kra- jevne konference SZDL sestali delegati sveta kra- jevne skupnosti, delega- ti splošne delegacije in delegacije SIS, delegati stavlndh območij in pred- stavniki društev. Na skup- nem sestanku so razprav- ljali o ustavnem položaju krajevnih skupnosti in o delu krajevne skupnosti Ljubečne. Predsednik KK SZDL Franc Žveplan pa je posredoval analizo an- kete občinske konference SZDL, ki je bila izvedena tudi na območju krajevne konference Ljubečna. Dlje časa pa so se prisotni za- držali v razpravi o seda- nji družbenopolitični situ- aciji na območju krajev- ne skupnosti. Slišati je bilo, da je ta položaj v krajevni skupnosti ugoden. Posebej še po uspehih, ki jih pri- pisujejo resnejšemu delu v krajevni skupnosti. Pre- bivalci so zadovoljni s prizadevnim delom na področju odpravljanja ko- munalnih problemov. Ta- ko bodo letos asfaltirali cestišče, ki pelje proti Buikovžlaku in skozi na- selje Začret. V naselju Zepina pa bodo z asfal- tom prevlekli 300 metrov cestišča, ki pelje proti Ja,rmovcu. Pogovarjajo se tudi o napeljavi vodovoda do šole. V prihodnjih dneh pa bodo pričeti po- birati tudi 200 dinarjev po družini za postavitev mrli- ške vežice v Vojniku. Ugotavljajo, da je veli- ka škoda, da so pred le- tom zavrnili predlog o za- zidalnem načrtu, čakanje iia novi predlog zazidal- nega načrta pa pomeni tudi čakanje na hitrejši razvoj krajevne skupnosti. MILAN BRECL ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA K OBROBNIM PRIPOMBAM TOVARIŠA SENIČARJA L Popolnoma se strinjam z Vašim gledanjem: »Če je bilo, je bilo, ni pa s tem rečeno, da bo tako, kot je bilo. V naravi človeštva je, da stremi k razvoju, na- predku in spopoLnitvi. Ker smo ljudje, se tudi celjski muzejski in drugi kulturni delavci vključujemo v po- dobna hotenja. Ste v mojem odgovoru zasledili kaj nasprotnega? 2. Pozoren bralec je menda lahko ialuščil jedro odgovora na vprašanje o možnostih in nemožnostih ogleda celjskega muzeja. Povedala sem, da trenutno še nimamo realne možnosti za uvedbo drugačn^^a, daljšega rednega dnevnega časa za ogled muzeja, ne da bi to vplivalo na preostalo delo in preseglo fizične zmogljivosti obstoječega osebja. Povedala sem tudi, da smo v spremenjenih okoliščinah pripravljeni na dru- gačne rešitve! Ob tem ni niti več tako pomembno, kako je odprto v Kranju, Združenih državah, pa še kje. Izhajamo iz svojskih raamer, mar ne? 3. Vztrajam pri trditvi, da »neikateri« (podčrtala V. K.) ljudje pač ne bodo prišli v muzej, četudi bi bil odprt štiriindvajset ur na dan... itd.« Podlaga za trditev je, med drugim, več kot dvajsetletno delo v isti ustanovi in istem okolju (zelo osebno izkustvo!). Ali moremo zanikati, da so interesi ljudi še zelo raz- lično usmerjeni in včasih še oziki? V tem je najbrž toliko resnice kot v ljudskem reku, da je sosedov kruh boljši. Je v tem negacija zakonitosti zgodovinskega razvoja? Nasprotno! Nikjer nisem trdila, da z vztraj- nim osveščanjem delovnih ljudi ni mogoče raaširiiti m poglobiti interesov do skrajnih možnosti (do po- polnosti najbrž nel), tudi za kulturne dobrine. Da ta cilj še ni dosežen, je menda jasno. Zakaj bi sicer o tej potrebi prav v naši samoupravni družbi toliko razpravljali? Strpno in kulturno je, da ne obsojamo nekoga, ki še ni obiskal nekega muzeja, če ne mara Bachove ali pa pop muzike. Vi pa pravite, da »zapo- stavljam vse — ljudi!« 4. Ali nam hočete naprtiti tudi očitek, da se samo- zadovoljno zapiramo na Olimp, kamor navadno smrt- niki (beri: delovni ljudje) nimajo dostopa in vpogle- da? Z zavestjo pobie odgovornosti izjavljam, da smo denar, ki ga delovni človek (tudi VI in jaz!) plačuje za delo in obstoj Muzeja kot nosilca določene dejav- nosti, porabili, ga porabljamo in ga bomo uporabljali gospodarno in smotrno. Zanj smo opravili več, kakor bi mogoče kdo lahko pričakoval. Naše delo je javno in rezultati dostopni vsakomur! O tem ste se lahko pri ogledu našega muzeja prepričali tudi sami, če ste hoteli. Kakšen zaključek želite? Ste pozabili na ustavno načelo o svobodni menjavi v združenem delu? Ali pa ste hoteli reči kaj drugega? Namigovanja, pod- tikanja in posploševanja si delavci v zsdruženem delu Pokrajinskega muzeja ne moremo dovoliti! 5. Zaključujem prav tako s strinjanjem z Vami: približajmo še bolj Muzej občanom, saj je last nas vseh. Pridite v muzej, seznanite se z njegovo proble- matiko in pišite o njej! Pišite o njegovih zbirkah, pri- kažite njegove razstavne prostore! Prepričana sem, da bi serija prispevkov v Tedniku mnogo pripomogla k namenu. Morda celo več kot to in ono sedaj. (S svoje strani razpravljanje v-tej obliki In ravni zaključujem.) VERA KOLŠEK S svoje strani prav tako, hvala za povabilo in če bo urednik za to, kmalu na svidenje v Muzeju! MILAN SENIČAR IZLET KMEČKIH ŽENSK TUDI TOKRAT VROVINJ v redakciji smo dolgo tuhtali, kam bi letos popeljali kmečke ženske na naš tradicionalni izlet (že četrti) ob 8. marcu. Posvetovali smo se z Izletnikom in prišli do rjveii variant — Rovinja s hotelom visoke A kategorije EDEiN t,cr Poreča. Odločili smo se za Rovinj. Zakaj? Res je, da smo tam bili tudi lani. In ker smo bili vsi zelo zadovoljni, smo se odločili, da gremo tudi letos ponovno tja. Težav zaradi tega ne bo, saj bodo z nami potovale tiste, ki še niso bile na morju in s tem seveda tudi ne v Rovinju in še v hotelu EDEN. Nam, ki vas bomo spremljali, pa je tako vseeno, kam gremo. Moramo pa priznati, da imamo na Jbisk v Ro- vinju izredno lepe spomine in če je to, potem se človek tja tudi rad vrača. Torej, tudi letos v Rovinj v hotel EiDEN in to za dva dni, 19. in 20. marca! Iz Celja se bomo odpeljali v petek, 19. marca ob 10. uri dopoldne in vrnili v soboto proti ve- čeru, vendar še vedno tako, da bo vsaka udeleženka imela potem možnost prevoza do doma. Zbirališče bo na parki- rišču za našim uredništvom v Gregorčičevi 5. V Rovinju imamo prvi dan večerjo, naslednji dan zajtrk in kosilo ter dopoldne, če bo vreme lepo, vožnjo z ladjico. Bo pa še ne- kaj drugih presenečenj, ki naj zaenkrat ostanejo skrivnost. Poskrbeli bomo tudi za zdravnika, tako da nas tudi bole- zen ne bo mogla presenetiti. In zdaj vam preostane samo še to, da čakate poštarja, ki vam bo prinesel naše obvestilo, da boste letos potovale z nami na morje. V naslednjih dneh borno v uredrdstvu napravili izbor, kar pa bo najtežavnejše, saj smo dobili kar 310 prijav, prostora pa je za 100 potnic! V vseh pismih in dopisnicah pa med drugim piše — nisem še bila na morju, rada bi šla z vami itd. Mi bi radi popeljali vse, kar pa žal tudi tokrat ne bo mogoče. Kot smo zapisali že pred tedni — nekaj jih pa tako mora ostati, da bomo lahko pripravili naslednji, jubilejni, peti izlet za kmečke žeiiske, 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 8 — 26. februar 1976 V 2ALCU ____ ^^^^ ^^^^ ^w hI Bh ^H^B ^^^B ^^^^ ^^a!^ I I H ^^^^ H ^^^^k BlkB H..^ oJD B I HI I H IL I ■ H Lansko leto je bilo leto varčevanja na vseh ravneh, zato so morali vsi nosilci družbene in gospodarske aktivnosti tudi v žalski ob- čini sprejeti programe var- čevanja. Za prvo polletje leta 1975 pa je pokazalo, da je raz- voj zaradi zapletenih druž- benoekonomskih procesov doma in v svetu bistveno od- stopal od začrtanih ciljev. Tej ugotovitvi je sledila ši- roka E.tabilizacijska akcija, ki je dala v drugem pol- letju 1975 že prve rezultate. Tudi žalsko gospodarstvo se Je z vso resnostjo vključilo s svojimi akcijskimi progra- mi ter skupnim akcijskim programom Izvršnega sveta ter Skupščine občine v vse- jugoslovansko akcijo za sta- bilizacijo gospodarstva, kar 66 je konkretno odrazilo v izboljšanju poslovnih rezul- tatov občine v drugi polovi- ci lanskega leta, kljub težji gospodarski situaciji in vse težjim pogojem gospodarje- nja tako doma kot v svetu. Pan za leto 1975 je pred- videl 33 odstotkov nominal- no rast družbenega proizvo- da. Tako bi dosegli ob pred- videnem 23-od9totnem porastu cen, planirano 10 odstotkov realno rast družbenega pro- izvoda. Družbeni proizvod gospodarstva občine Žalec se je povečal nominalno za 36 odstotkov, kar je za tri od- stotke nad planskimi pred- videvanji in predstavlja real- ni porast okoli deset odstot- kov. Da je rast družbenega proizvoda občine Žalec v le- tu 1975 ugodna, kaže poda- tek, da se je tako v Slove- niji kot v celjski regiji druž- beni prodzvod povečal nomi- nalno za 25 odstotkov, tako da predstavlja 38 odstotna rast družbenega proizvoda v občini Žalec najhitrejšo rast te kategorije med občinami celjske regije. Delovne organizacije so predvidele 5 od.stotno rast zaposlenih v letošnjem letu, dosežena pa je dolgoročno predvidena 3 odstotna rast te kategorije. Tako je bilo skoraj dve tretjini rasti real- nega družbenega proizvoda doseženega ob povečani pro- duktivnosti dela ter ena tret- jina ob povečanju števila za- poslenih, kar kaže na izpol- nitev načrtovanega povečanja produktivnosti dela. V abso- lutnem znesku pa dosegajo v Žalcu še vsega 0,6 odstot- ka nižji družbeni proizvod na zaposlenega od Slovenije oziroma 5 odstotno rast te kategorije. Rast osebnih dohodkov je znašala 30 odstotkov (nomi- nalno), oziroma 3 odstotke realno. 1^ porast osebnih do- hodkov je povsem v skladu s smernicami resolucije So- cialistične republike Sloveni- je za leto 1975, ki zahteva počasnejšo rast osebnih do- hodkov od družbenega pro- izvoda. Akumulacija se je v letu 1975 povečala za več kot so planirali, saj dosega 36 od- stotno stopnjo rasti. Ce upo- števamo, da je bil v Slove- niji dosežen le 4 odstotni po- rast akumulativnosti, v celj- ski regiji pa je celo upadla, je rezultat žalskega gospo darst.TO toliko pomembnejši. V absolutnem znesku so že v devetih mesecih leta 1975 dosegli 24.927 dinarjev aku- mulacije na zaposlenega, kar je bilo za 46 odstotkov več kot v regiji in 29 odstotkov več kot v republiki. Visoka akumulativnost je pogoj ila tudi visoka investicijska vla- ganja in njihovo udeležbo v družbenem proizvodu. Kljub temu pa so dosegli le 31 od- stotno udeležbo investicij v družbenem proizvodu, kar se odraža v nizki udeležbi kreditov za osnovna sredstva v "družbenem proizvodu. In- vesticijska vlaganja bi lahko bila torej v žalski občini viš- ja, vendar se še vedno po- javlja stara napaka organi- zacij združenega dela in te- meljnih organizacij združe- nega dela, ki imajo prema- lo predloženih kvalitetnih in- vesticijskih programov banč- nim institucijam. Nelikvidnost je bila v lan- skem letu najtežji problem tudi v gospodarstvu občine Žalec. Na osnovi nalog akcij- skega programa je Izvršni svet že pričel konkretno ob- ravnavati problematiko po- sameznih organizoij združe- nega dela in temeljnih orga- nizacij združenega dela in reševati njihovo problemati- ko, JANEZ VEDENIK Velikokrat smo že pisa- li o tem, kako velike mo- žnosti so še v šmarski občini za zaposlovanje. To dokazuje tudi primer ob gradnji nove tovarne kondenzatorjev Gorenje v Rogatcu. Zasnove o iz- gradnji gospodarske.ga ob- jekta na območju Rogatca segajo že nekaj let nazaj. Konkretni dogovori med šmarsko občino in Gore- njem so obrodili sadove lansko leto, ko Je grad- beno podjetje Rogaška Slatina pričelo z deli. To- varna leži malo odmak- njena iz središča Rogat- ca v smeri proti Dobov- cu, tik ob glavni cesti. Proizvodna hala meri 46 krat 50 metrov, dodano pa ji bo še poslopje za upravo. Z deli so začeli konec avgusta, po načr- tih arhitekta Iva Prodana in statika Vita Cmka. Največ težav so imeli s pripravo terena, ker Je zemljišče mehko in so z utrjevanjem izgubili pre- cej časa. Predvidoma bo- do zaključna dela opra- vili v mesecu aprilu. Za- tem naj bi stekla posku- sna proizvodnja konden- zatorjev za hladilnike. Po besedah predsedni- ka izvršnega sveta šmar- ske občine Franca Mla- kerja, je nova tovarna več kot dragocena za ce- lo Občino, predvsem pa za krajane na območju Rogatca in tudi onstran Sotle. V tovarni bo zapo. slenih 70 delavcev, doslej pa se jih je prijavilo že 350. Tako s slovenske kot s hrvaške strani. Cez So- tlo je Straža s steklarno, v njej pa je precej za- poslenih tudi Slovencev. Iz podatkov je razvidno, da omenjena tovarna ne bo mogla rešiti proble- ma zaposlovanja na ome- njenem območju. Zato načrtujejo v Rogatcu tudi izgradnjo obrata rogaške- ga Korsa, ki pa bi z Go- renjem predstavljala re- šitev za velik del tistih, ki bi z zaslužkcttn v to- varni ostali tudi doma na posestvih — ki zaenkrat sama zase ne dajejo do- volj za preživljanje. D. M. LETOS PREBERI TUDI KAKŠNO CANKARJEVO KNJIGO, TOVARIŠ DIREKTOR! ^OmEKAH Modna revija TKANINE v Domu JLA združena z raz- govorom potrošnikov o cenah, Izbiri in modi Modnih revij smo v Celju sicer že navajeni, vendar bo ta, ki jo priprav- lja trgovsko podjetja TKANINA Celje, vendarle nekaj posebnega. Posebnega zato, ker se ne bo ome- jila samo na prikazovanje najnovejših modelov, temveč so poskrbeli tudi za novost. Po kratki reviji bodo namreč v sodelovanju z našim časopisom in Radiom Celje organizirali razgovor z obiskovalci revije, torej potrošniki, o vsem, kar bo potrošnike zanimalo. Že sedaj pa lahko predvidevamo, da bo tekla beseda o cenah, možnosti izbira- nja oblek v Celju, torej o vsem tistem, kar je za potrošnika najbolj aktualno. Pri TKANINI poudarjajo, da ne gre za reklamen razgovor, temveč pied- vsem za razgovor, ki naj bi povečal povezavo potrošnika s trgovcem. Zato bodo direktor TOZD MALOPRODAJA, ZVONE MIRT, predsednica sindikata, TRUIDiA TOMAŽIN in vodja oddelka »URŠKA«, MIRA GORSEHC odkrito spregovorili in odgovorili na vsa vpra- šanja potrošnikov. Takšen pristop je nedvomno zelo pomemben, saj je trgovčeva osnovna dolžnost zadovoljiti kupca. Zadovolji pa ga lahko najbolje le na način, da spozna njegove želje in predloge. Pri TKANINI so trdno prepričani, da je teh veliko, le da je povezava s po- trošnikom še vedno preslaba in so pre- mnogokrat omeji le na stik med kup- cem in prodajalcem. Prav z željo, da bi poglobili stike s svojimi kupci, se je TKANENA odločila za takšen pristop, ki je sicer prvi tovrstni korak, prepri- čani pa so, da ne bo zadnji. Zato so se odločili, da bodo najprej prikazali številne modele večernih ob- lek, cocktail oblek, plesnih oblek m še < posebej oblek za svečane priložnosti, ; ki so pomembne za življenjske tienut-i ke človeka, torej za poroko, maturo itd. Modele bodo predstavile insne ma- nekenke iz Ljubljane, komentirala pa jih bo modna kreatorka STA;&A GO- RENSEK. TKANINA Celje je povabila k sode- lovanju tudi trgovsko podjetje MEiRX, ki bo vsem obiskovalcem postreglo s kavico, ZLATARNE Celje pa bodo ma- nekene opremile z nakitom. Tako bo torej TKANININA priredi- tev imela dva dela. Najprej modna re- vija, takoj za tem pa pogovor s po- trošniki ob kavici. PRI TK.\NINI so se odločili, da bodo vstopnice brezplačne, \sj zainte- resirani pa jih bodo lahko dobili na oddelku URŠKA v veleblag()vnici TKA- NINA, ki je specializiran prav za ob- leke, kakršne bodo prikazane na mod- ni reviji. In seveda še informacija. Modna revija z razgovorom l>o da- nes teden, v četrtek, 4. marca, ob 17. uri v veliki dvorani Doma JLA. TKANINA vas vabi! »ERA« 10 LET V CELJU Pred meseci opuščeni pro- stori enote opekam na Lju- bečni pod Golovcem (nekda- nje Celjske opekarne) so pred dnevi postali novi de- lovni in žiivljenjski prostori okoli tridesetčlanskega ko- lektiva celjskega sektorja tr- govskega podjetja ERA v Ve- lenju. Naključje je hotelo, da so otvoritev obnovljenih prostorov povezali z deseto obletnico ERE v Celju in srebrnim jubilejem velenj- skega trgovskega kolektiva. Opuščeni opekamiški pro- stori so zdaj postali lepo urejena trgovska baza ERE. Za preureditev objektov, ki so bili predvideni za ruše- nje, je bilo treba dosti volje in trdega dela. Kolektiv celj- skega sektorja ERE pa je k vsemu temu dodal še pre- cej -udarni-ških ur. Zdaj so tu v primernem okolju. 2>druženi vsi na enem mestu. Konec je dislociranih obratov. Razen tega pa jim je ta korak odprl lepe mož- nosti za razširitev dejavno- sti. Od prodaje velenjskega lignita celjskemu potrošniku pred desetimi leti je ERA v Olju razvila izredno močno enoto, ki danes povezuje prodajo na malo in veliko ter skladišča. Zdaj je moč na enem mestu dobiti ves gradbeni material, keramič- ne ploščice, iaiolacijski ma- terial, elektro in vodovodni instalacijski material, sani- tarno keramiko, stavbno po- hištvo, tapete, gospodinjske aparate, kuhinje in še vrsto drugih drobnih reči, ki jih človek potrebuje pri gradnji ali obnovi stanovanja. Prodaja je urejena tako, da kupec najprej stopi v raz- staivno-prodajni prostor, kjer je vse blago lepo zloženo. Od tod dalje je pot logična. Možne so velike izbire, prav takšne kombinacije, piimer- jave in podobno. Velika pred- nost je tudi v tem, da je moč do skladišč priti z vse- mi vozili in da je parkirni prostor zelo velik. Kolektiv celjskega sektorja ERE se je lotil dela v pre- novljenih prostorih z veliko vnemo. Že takoj je uveljavil ra(zprodajo kuhinjskih ele- mentov iz opuščenega pro- grama Gorenja. Popust je od 50 do 80 °'o. Izredno lepi pa so tudi načrti. Se zlasti na p>odročju keramike in dru- gih dejavnosti. Ob ureditvi poslovnih pro- storov pa niso pozabili na druge, ki vplivajo na delov- no storilnost zaposlenih in na njihovo počutje. Tudi s te strani je opravljeno vse, seveda v okviru možnosti in pogojev. M. B. KONJICE: O PLANU Ob 7. uri se bo pričela v Slovenskih Konjicah seja ob- činske skupščine. Delegati bodo razpravljali in sklepali o vrsti predlogov, med nji- mi gotovo najpomembnejša pa sta predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v letu 1976 ter osnutek družbenega pla- na razvoja občine za obdob- je 1976—1980. V ostalih toč- kah dnevnega reda se bodo delegati dotaknili še vpra- šanj v zvezi z zazidalnim na- črtom mesta Slovenske Ko- njice, nadalje davkov obča- nov, štipendijske politike in drugih. D. S. SINDIKATI O STANOVANJIH Včeraj je bila v Celju seja občinskega sveta zveze sin- dikatov, na kateri so člani med drugim razpravljali o stanovanjski politiki v obči- ni ter o nadaljnjih nalogah sindikatov pri uresničevanju programov stanovanjskega gospodarstva. Več s seje, predvsem o rezultatih akcije »26 000 stanovanj«, ki smo si jo v letih 1974 in 1975 zadali v Sloveniji ter o konkretnih rezultatih stanovanjske iz- gradnje v celjski občini, pa bomo pisali v naslednji šte- vilki tednika. D. S. ŽALEC: ZA STABILIZACIJO v okviru začrlanili smernic mzvoja Kosprabi pa tudi o predlogu odloka o najvišji stanarini letos. In končno se bodo srečali še s poročilom izvršnega sveta o razreševanju vprašanj nadaljnjega razvoja Solčavskega. MB ■v Store: 1 leto dela Te dni, ali točneje povedano 28. februarja, poteka leto dni, odkar je bila ustanovljena osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije v okviru krajevne skupnosti Štore. Leto dni dela bodo mladi v štorah počastili na redni konferenci, ki jo bodo imeli jutri, v petek, 27. t. m. Ocena enoletnega dela osnovne mladinske organizacije T krajevni skupnosti Štore bo pokazala ne samo na izvrše- ne naloge, in teh ni bilo malo, marveč tudi na nekatere probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Mladi v štorah so se med drugim izkazali v akciji »očistimo okolje«. Aktivni so bili tudi ob krajevnem praz- niku, saj so pripravili več kulturnih programov itd. Pre- cejšnje težave pri delu imajo zaradi pomanjkanja lastnih prostorov. Ker pa se zavedajo, da bodo pri tem uspeli le tedaj, če se bodo izkazali pri delu, bodo tudi na redni letni konferenci sprejeli obširen delovni načrt za prihodnje ob- dobje. Zlasti si želijo več kulturnih prireditev. Zato bodo v načrt bržčas zajeli ustanovitev mladinske dramske sku- pine. To delo bodo opravili skupaj z mladimi v domu učen- cev v štorah. Svojo aktivnost potrjujejo tudi na i>odročju splošnega Ijudlškega odpora, vrh tega pa niso prezrli dneva žena. Zato bodo v počastitev osmega marca obiskali nekatere starejše krajanke in jim čestitali k prazniku. NAMIK BED2ETI NOVA SKUPNOST Celje bo v kratkem do- bilo novo samoupravno in- teresno skupnost. Inicia- tivni odbor za ustanovitev te skupnosti je v pone- deljek dokončno oblikoval predlog samoupravnega sporazumo o ustanovitvi občinske komimalne skup- nosti in predlog družbene- ga dogovora o komunal- nih dejavnostih posebne- ga družbenega pomena ter o načinu soodločanja de- lovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah. O obeh dokumentih je pred dnevi razpravljal tudi iz- vršni odbor predsedstva občinske konference SZDL in ju podprl kot primerne za javno razpravo. Predloga dokumentov opredeljujeta med komu- nalne dejavnosti posebne- ga družbenega pomena: oskrbo naselij z vodo, javno razsvetljavo, kanali- zacijo, oskrbo s plinom, vzdrževanje zelenic, čisto- če, \xrejanje ulic, trgov in cest, pokopališke in po- grebne dejavnosti, tržnice, parkirišča in še druge pKxiobne dejavnosti. O teh 25adevah bodo krajevne skupnosti in delovna ljud- je odločali neposredno in prek delegatsko sestavlje- ne skupščine in njenih or- ganov. V pristojnost skup- ščine bo sodilo, med dru- gim, tudi odločanje o standardih za posamezne komunalne storitve, dolo- čanje cen za individual- ne storitve, načrtovanje dolgoročnega in srednje- ročnih programov razvo- ja posameznih komunal- nih dejavnosti. Tako bo zdaj še slednje področje življenjskega po- mena za širši krog upo- rabnikov storitev dobilo svojo samoupravo, ki so ji prenesene številne te- žave in problemi. SPLOŠNA PORABA SEST MILUARD! Dve tretjini proračuna občine gre za dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti in za politične organizacije. Skupaj s stroški strokovnih služb v SIS preko 6 milijard starih dinarjev. Dve tretjini proračuna ob- čine gre za dejavnost orga- nov družbenopolitičnih skup- nosti in za politične organi- zacije. Skupaj s stroški stro- kovnih služb v SIS prek 6 milijard starih dinarjev. Nekaj več so lani porabili v občini za šolstvo, se pravi na eno šolo še za eno »admini- strativno«. To je prvi vtis, ki ga človek dobi, ko vzame v roke obsežno gradivo za raz- pravo o delitvi dohodka za osebno, skupno in splošno po- rabo. Gradivo je popolno in slehernega Celjana (razdelje- no je v 20 tisoč primerkih) obvešča o programirani de- javnosti na vseh področjih družbenega življenja in o sredstvih zanje. Naš zapis ni- ma namena znova razložiti te- ga, kar je izčrpno povedano. Našo pozornost priteguje le ena postavka, en problem, za- pleten sicer pa vendar mu ve- nomer obračamo hrbet. Raz- raščanje administracije, ne da bi dvakrat preudarili pred skokovitim narašča- njem stroškov nujne admini- stracije, pa vendar drage. Da ne bo nesporazuma, češ, de- legatski samoupravni sistem ni poceni. Za delovanje siste- ma se neposredno namenja le 3 odstotke tega zneska! Predlog splošne porabe v občini Celje predvideva obli- kovanje dohodkov proračuna v letošnjem letu v višini 78 milijonov in 305 tisoč dinar- jev. Dohodki pa so v predlo- gu razporejeni v višini 26 mi- lijonov 307 tisoč dinarjev za občinsko upravo, za izdelavo planov in drugih projektov za skupščino 3 milijone 490 ti- soč, za občinsko javno tožil- stvo 3 milijone 702 tiSoč, za nadomestila voljenim orga- nom 2 milijona dinarjev V finančnih načrtih samou- pravnih interesnih skupnosti pa je za strokovne službe predviden izdatek 4 milijone 994 tisoč dinarjev, pretežno za osebne dohodke. Pri tem ni- so vštete niti vse samouprav- ne interesne skupnosti tem- več le kulturna, telesno kul- turna, otroško varstvo in so- cialno skrbstvo, izobraževal- na, klub samoupravi j alcev in INDOK center s postavko 1 milijon 200 tisoč dinarjev. Postavke torej nad katerim seštevkom se vsekakor velja zamisliti. Napak bi bilo skle- pati, da je predvidene stro- ške administracije moči eno- stavno razpoloviti. Pa še pri- staviti, da gre za birokraci- jo. Birokracija nam zdaj s te strani ne grozi, vsaj kar zadeva občinske upravne or- gane. Pred leti smo namreč to službo družbeno preveč razvrednotili tako, da je da- nes bolj nebogljena, nedoYolj učinkovita, vsekakor pa neu- strezna samoupravnemu siste- mu. Ce še kje preži nevar- nost birokracije potem je to prej v samoupravnih interes- nih skupnostih, kjer je še naj- več realnih pogojev za to. Bolj gre zato, da se v iska- nju učinkovitejše dejavnosti zatekajo k oblikovanju novih strokovnih služb izven obsto- ječe uprave ali pa iščejo sto- ritve pri obstoječih zavodih. Pri tem pa se kadrovski po- tencial v občinskih upravnih organih ne zmanjšuje. Vse to seveda nenehno zvišuje druž- beno režijo. Tako in s tem si lahko odgovorimo, na primer, zakaj dajemo za analize, na- črte in projekte kar 3 in pol milijone dinarjev, za infor- mativno-dokumentacijski cen- ter 1 milijon 200 tisoč dinar- jev mimo sredstev in dejav- nosti občinskih upravnih or- ganov, ki bodo dobršen del te dejavnosti tudi še v naprej opravljali, zakaj sicer na dve tirih. Nič manj zaskrbljujoča ni ugotovitev, da je z obliko- vanjem samoupravnih inte- resnih skupnosti zrastla nova uprava, ki danes velja že pet milijonov dinarjev. Tudi za ta del dejavnosti se občinska uprava ni zmanjšala, prej se hkrati še povečala. Saj stroški zanjo naraščajo letno po stopnji več kot 20 odstot- kov, letos še vedno 17 od- stotkov. Ce pa prištejemo še stroške za letos izdvojene de- javnosti iz občinske uprave pa po stopnji 28 odstotkov. Ne gre, da bi zavračali iska- nje ustreznejših oblik organi- ziranja dejavnosti organov družbeno političnih skupnosti ali razvoj njihove funkcije pa tudi ne napore za bolj učin- kovito upravo — toda, ali hoditi po najdražji poti je vendarle vprašanje, ki mu lahko namenimo vsaj nekaj več pozornosti in preudar- nosti. BOJAN VOLK št. 8 — 26. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 TEDNIKOVA OKROGLA MIZA O ,,ŽENSKIH^^ VPRAŠANJIH Pred tremi leti je bilo, ko smo se v redakciji Novega tednika za okroglo mizo pogovarjali o družbenoekonomskem položaju žensk v naši družbi ter o vrsti vprašanj, ki so zade- vala položaj kmečke ženske, nočnega dela žena in vključeva- nja žensk v družbenopolitično življenje. Pred dnevi pa smo ponovno sedli za okroglo mizo. Namenoma smo na razgovor povabili tudi nekatere tistih žensk, ki so se že leta 1973 od- zvale našemu vabilu, kajti ugotoviti smo želeli predvsem dvoje: prvič, ali se je družbenoekonomski položaj žena v zad- njih treh letih menjal in drugič, katera so tista vprašanja, ki še vedno ovirajo večje uveljavljanje žensk v naši družbi. V razgovoru so sodelovale: Ruža Lipovšek, laborant v k(^troli kvalitete v Metki Celje; Nada Pražnikar, kmetijski tehnik iz Laškega; Elza Sagadin, uslužbenka v Merxu Celje; Sonja Ocvirk, strokovni tajnik svetov in komisij pri občinski konferenci SZDL v Celju; Majda Trdgar, predsednica sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v Celju in Anica Pevec, kmetica iz Ponikve. Razgovor je vodil glavni urednik Novega tednika Bojan Volk. Humanizirati delo Ruža Lipovšek: Če najprej navežem svoja razmišljanja na nočno delo žensk, lahko rečem, da se je položaj žena, ki to delo opravljajo, v zadnjih letih pre- cej izboljšal. To govorim predvsem iz izkušenj v naši delovni organizaciji, kjer smo delavci dobili novo kuhinjo in s tem tudi urejeno prehrano. Le-ta je precejšnjega pomena ravno pri op- ravljanju nočnega dela. Novi tednik: V zadnjem času pri nas ne govorimo več o nujnosti ukinjanja nočnega dela žensk, ampak o nujnosti humanizacije dela. To pa pK>meni ure- jevanje vseh tistih problemov, ki se porajajo tudi ob nočnem delu žensk. Sicer pa bi veljalo razmisliti, kaj bi pomenila ukinitev tretje izmene za do- ločen kolektiv in morda ugotoviti, kdo pravzaprav opravlja nočno delo. Sonja Ocvirk: O nočnem delu žena smo govorili tudi na javni tribuni, ki jo je organiziral svet za spremljanje družbeno-ekonomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v Cejju. Tedaj smo ugotovili, da v delovnih kolektivih niso urejena tista vprašanja, ki sovpadajo z nočnim delom žena. To pa so vprašanja otroškega varstva, pre,- hrane in druga. Tribuna je sprejela stališče, naj delovni kolektivi posve- čajo večjo pozornost vsem tem vpra- šanjem ter z morebitnim ukinjanjem nočnega dela žena ne odpirajo še večjih problemov. Novi tednik: Kakšno pa je razmerje moških in žensk pri opravlajnju noč- nega dela? Ruža Lipovšek: Pri nas opravljajo nočno delo pretežno ženske, le malo je v nočnih izmenah moških. Ravno obratno razmerje pa je v jutranjih izmenah, ko delajo pretežno moški. To pa predvsem zato, ker so moški v na- šem kolektivu večinoma vodstveni in vodilni delavci. Novi tednik: Ko govorimo o proble- mih nočnega dela žensk, ne moremo mimo vpliva, ki ga ima otroško var- stvo na produktivnost. Zato nas zani- ma, ali smo v zadnjih letih dosegli določen napredek na tem področju? Sonja Ocvirk: Mislim, da smo v celj- ski občini storili na tem področju ve- lik korak naprej. Tako glede kadrov, kot tudi pri odpiranju novih oddelkov otroškega varstva. Vendar pa menim, da kljub temu problemov otroškega varstva še zdaleč nismo rešili in da bi morali iz leta v leto zajemati vse več otrok v vzgojno varstvene ustano- ve. 2e zdaj je v otroškem varstvu za- jetih 30 odstotkov otrok. Izobraziti kmečko žensko Novi tednik: V kolikšni meri pa so ženske same prispevale k razreševa- nju vprašanj otroškega varstva? Elza Sagadin: V zadnjih treh letih so ženske bistveno vplivale na razvoj področja otroškega varstva kot tudi na razreševanje vprašanj vseh ostalih področij družbene dejavnosti, gospo- Nada Pražnikar in Ruža Lipovšek darstva in življenja sploh. Danes je ženska zastopana in prisotna v vseh sredinah in povsod močno poudarja probleme, ki jih občuti kot delavka, mati in gospodinja. Prepričana sem, da smo ravno v zadnjih letih zabele- žili na področju vključevanja žensk v družbeno-politično življenje lepe uspe- he. Nedvomno so k temu pripomogle tudi številne organizirane oblike izo- braževanja, v katere so se ženske šte- vilno vključevale. Majda Trogar: Ženska je kot dele- gatka dobila pomembno mesto v skup- ščini, v samoupravnih interesnih skup- nostih in družbeno-političnih organiza- cijah. Tudi v samoupravnih organih je zastopano veliko žena, podatek pa go- vori, da je od 666 vodilnih delavcev v celjski občini kar 143 žena. Sonja Ocvh-k: Sprejetje nove ustave je gotovo pogojevalo večje vključevanje žena v samoupravno in politično živ- ljenje, menim pa, da se je v zadnjih letih spremenila tudi mentaliteta mož. ki počasi prevziemajo nase delež gos- podinjskega bremena in tako ostaja ženski nekoliko več časa tudi za druž- beno delo. Nada Pražnikar: Tudi kmečka ženska se uveljavlja kot samoupravljalka pre- ko delegacij, vendar še vedno v pre- majhnem številu. Mislim, da je kmečka ženska premalo izobražena, da bi se lahko bolj uveljavljala na vseh družbe- nih področjih in tudi pomagala reše- vati probleme, ki jih vsakodnevno čuti. Anica Pevec: Veliko več kot doslej bi morali k izobraževanju kmečke žene- prispevati kmetijski kombinati. Vprašanje izobraževanja pa je le eno od mnogih, ki jih občuti kmečka žena. Zakaj ne govorimo o postopnem izena- čevanju socialnega in pokojninskega zavarovanja kmečke žene z industrij- sko delavko? Pomoč prek servisov Novi tednik: Ko govorimo o vzrokih za premajhno družbeno-polirično aktiv- nost žensk, se velikokrat ustavimo tu- di ob vprašanju obremenjenosti žensk z gospodinjskim delom. Kaj smo v zad- njih letih storili, da bi našo ženo raz- bremenili kopice gospodinjskih opra- vil? Majda Trogar: Mislim, da smo do- segli določen napredek tudi pri delitvi dela v krogu družine. To velja pred- vsem za mlajše družine, kjer sta oba zakonca zaposlena in v katerih možje že sprejemajo del gospodinjskega dela od svojih žena. Seveda pa je k temu prispeval velik delež tudi razvoj teh- nike. Ženske pa bi gotovo razbremenili tudi s tem, če bi ustanovili razne ser- vise. In ne samo ženske. Servisi bi bili v pomoč tako ženskam kot tudi moškim in bi omogočali družinam ve* prostega časa. Saj vemo, da največ že- na in mož opravi najtežja dela v gos- p>odinjs1^ai v soboto in nedeljo, čeprav sta ta dva dneva namenjena pravza- prav počitku in rekreaciji družine. Nada Pražnikar: Z uvedbo celodnev- nega F>ouka v naše šole bo tudi kmeč- ka ženska precej manj obrem^jena kot doslej. To so kmetice že spoaaiale, in zdaj že podpirajo uvedbo celodnev- ne šole. Novi tednik: Kako pa je z vrednote- njem ix)klicnega dela žensk, z njihovim napredovanjem in z možnostjo prevze- manja vodilnih delovnih mest? Sonja Ocvirk: Napredek smo gotovo dosegli že s tem, ko smo iz razpisov odstranih zahteve i>odjetij po kadrih glede na spol. Včasih so namreč podr jetja v razpisih točno opredelila za- htevo, ali želijo zaposliti moškega sM žensko. Glede napredovanja žensk pa bi dejala, da je ob tem zelo v^ioo vprašanje izobraževanja žensk ob delu in pridobivanje ustreamih kvaltfikaoii. Na tem področju pa smo gotovo še malo štorih. Anica Pevec: Nujno bi morali doseča tudi drugačno vrednotenje kmečkega poklica in dela kmečke ženske. Se vedno se namreč dogaja, da so možje nosilci statusa kooperantov, čeprav so sami zapK>sleni v gospodarskih organi- zacijah in opravlja pretežni del kmed- kih opravil ženska. Menim, da ima ve- lik pomen ob tem tudi izobraževanje kmečkih žensk. Majda Trogar: Verjetno bomo mo- rali tudi sistem pridobivanja kvalifika- cij nekoliko spremeniti, saj vemo, da v Sloveniji delavci nimajo možnosti pri- dobivanja visoke kvalifikacije, depraiv so v nekaterih razpisih prostih delovnih mest še vedno zahtevki po takšnih ka- drih. Za zaključek Razgovor za okroglo mizo v redakciji Novega tednika je izoblikoval več ugo- tovitev. • Formalno-pravno je pololžaj žensk v naši družbi rešen. • V praksi smo dosegli pomemben napredek pri spreminjanju družbeno- ekonomskega položaja, žensk. Ženske se ne umikajo več družbenemu delu in se aktivno vključujejo v proces sa- moupravnega odločanja. • Rezultati, ki smo jih dosegli na vseh področjih naše družbe, so go- tovo tudi rezultat vse večje afirmira- nosti žensk. • Razgovor je razgrnil še vrsto ne- rešenih vprašanj, posebej še tista, ki zadevajo kmečko žensko. • Uspehi, ki smo jih v zadnjih letih dosegli pri spreminjanju družbeno-eko- nomskega položaja žensk pa nas še vedno opozarjajo na to, kako nujno je spreminjanje odnosa do teh vprašanj, ki niso več samo »ženska«, ampak so družbena vprašanja. Zapisala: DAMJANA STAMEJČIČ Elza Sagadin, Sonja Ocvirk, Majda Trogar Urednik Bojan Volk in .^nica Pevec 8. stran — NOVI TEDNIK št. 8 — 26. februar 1976 POGOVOR O KULTURI V LAŠKI OBČINI ZRCALNA PODOBA ČASA Naslednji poskus odslikavanja kulturnih dejavnosti, kot se odražajo v delu, programih in seveda tudi problemih kulturne skupnosti v občini, je res samo poizkus. K razgovoru smo povabili predsed- nika skupščine kulturne skupnosti v občini Laško profesorja JANEZA PEŠCA, ki je posredoval pred- vsem kritične in analitične misii na vzroke in vire sedanjih razmer v kulturnem življenju v občini ter misli, ki naj spremljajo napore v prihodnje. Pomočnik vodje strokovnih služb za temeljne inte- resne skupnosti v občini ALBERT SIPEK pa je bil v pomoč pri posredovanju konkretnih podatkov in izkušenj, ki izvirajo iz stikov z ustvarjalci in porabniki ter na osnovi zaključkov ter spoznanj izvršil- nega odbora kulturne skupnosti v tej občini. Novi tednik: Kaj vse pred- stavlja kulturno dejavnost, trajno kulturno 'življenje v občini, kako je leto organi- Birano, kakšna je njegova od- mevnost? Albert Sipek: V občini je registriranih 21 kulturno- umetniških drušiev, oziroma skupin. Med tenu so najmoč- nejše zastopani pevci. Pev- skih društev je pet med odra- slimi, nadalje so tu še zbo- ri po šolah, dva mladinska zbora in študentski oktet, ki pa v domači občini ne nasto- pa, marveč v Ljubljani. Tri godbe na pihala so naslednja močna skupina, ki se jim pri- družujejo instrumentalni se- stavi zaibavne glasbe, usmer- jeni bolj v komercialno wner. Dramskih skupin je nekaj, vendar sta najbolj de- javni v dveh odročnih kra- iih; na Svibnem in v Reki pri Lašlkeim. Ves čas so dokaj de-- iavni tudi likovni-amaterji. Občinska knjižnica bo konč no vendarle v vseh ozirih za- tela izpolnjevati svoje poslan- stvo, z »Zbornikom« pa se po- novno oživlja založniška de- javnost. Janez Pešec: V primerjavi s Janez Pešec Albert sipek preteklostjo je kulturno živ- ljenje, vsaj kar zadeva aktiv- ne ustvarjalce kulturnih do- brin, precej skromno. Vzroki za to bi bili: Splošno znan vzrok je prodor izredno vplivnega a ne zmeraj tako doslednega medija — televi- zije. V hiše so prišli prek etra film, odrska umetnost, glasba, likovni svet — skratka vse veje umetnosti. Bližina poklicnega gledališča in gost osebni promet do metropol je premostitev ovire za tiste, ki želijo užiti vrhunske stva- ritve v slovenski kulturi. Res je, da to ni za plitvejše že- pe, kar je seveda narobe, če upoštevamo, da tek po kul- turni hrani ne raste skladno z lestvico osebnih dohodkov. Drug izredno pomemben de- javnik so kadri — ljudje, ki bi bili organizatorji, režiser- ji, pevovodje, dirigenti — skratka aktivni ustvarjalci določenih kulturno-umetni- ških dobrin na ravni ama- terskih zmogljivosti. Ti ljudje nimajo časa, ker smo jih vpre- gli v delegacije, v politične forume, jih obgrmadili z za- dolžitvami, ker so to pač osebnosti odprte za javni in- teres, družbeno aktivne in za- to na vseh kadrovskih sezna- mih. Nekaj bi jih bilo treba »žrtvovati« kulturnemu življe- nju v razcvet. Novi tednik: Laška občina gotovo ni izjema, ko vedno znova ugotavljamo, da se vse kar je povezano s kulturno dejavnostjo bori s težavami in da jih, če v gospodarstvu ne teče vse gladko, najprej čutijo prav tu? Kako je s tem in katera so ključna iz- hodišča za kvalitetne premi- ke iri prodor med množice? Albert Sipek: Zal je treba povedati, da kot na vseh ra- vneh, tudi na tem »odru« igra glavno vlogo — denar. Ne re- čem, da ga v občini primanj- kuje za delno nagrajevanje, oziroma za financiranje kul- turniških skupin. Lete so do- sedaj dobile finančni prispe- vek ne glede na kvaliteto in uspeh javne prireditve. Seve- da ne moremo trditi, da do- bijo dovolj — kajti denarja -ni nikoli preveč. Kar pa je mnogo večji problem, manjka denarja za nekatere investici- je na področju kulture. Ne- kaj šolskih razredov smo v preteklih letih pomagali opre- miti kot dvorane za kultur- ne in javne prireditve fpred- vsem okoliške šole), ostajajo pa brez ustreznih prostorov vsi trije centri v občini. V Radečah je dvorana sicer last prosvetnega društva, ven- dar je stara in pogosto mno- go pretesna za obisk, v Rim- skih Toplicah gostujejo vsi v zdraviliški dvorani, v La- škem pa je najslabše, saj nek- danji telovadni dom ni bil grajen za oder, marveč pred- vsem za športne potrebe. Vrh vsega so zasedeni stranski prostori, tako da so onemo- gočene gledališke prireditve, no, pa tudi akvističnost dvo- rane je vprašljiva. Dom »Du- šana Poženela« bi potreboval vsaj delno preureditev in ob- novo. Janez PeSec: Je že res, da smo v prejšnjih časih imeli mnogo več raznovrstnih pri- reditev, da je bilo več navdu- šenja in da ni bilo toliko za- htev za pomoč. Seveda se ča- si spreminjajo. Amaterski de- javnosti je danes televizija ne samo konkurent glede občin- stva, marveč mu »predpisu- je« določen nivo. izpod kate- rega amaterska skupina, ka- kršne zvrsti je že, ne more re iti. Zato ravno pravimo, da ni dveh kultur in dveh nivo- jev umetniških stvaritev, razen seveda dobrih in slabih. Ama- terizem če se hoče obdržati, uveljaviti, mora imeti raven a še potem je vprašljivo, kak- šen bo obi.sk. V Radečah smo po vojni nekatere igre in ope- rete nekajkrat ponovili v kra- ju samem, danes so reprize že tvegane. A toliko truda za enkratni nastop?! In od investicij, ki so dol- go vrsto let v tej _občini vo- zile »slalom« mimo kulturnih potreb, je odvisno še mar- sikaj. Prostor mora biti za vsako dejavnost pa čeprav bi se aktivni člani kulturnih sku- pin odrekli vsakršni pomoči. In tu je težava. Za redno de- javnost denarja še je, za investicije pa ga vselej zmanjka. JURE KRAŠOVEC ALOJZ ZAVOLOVŠEK ZVEST KRAJINAR Ob letošnjem kulturnem prazniku je v Domu kulture pripravila občinska kulturna skupnost in Kulturni center Velenje koncert dekliškega .j>evskega zbora gimnazije Ve-' lenje pod vodstvom prof. Iva- na Marina in hkrati otvoritev samostojne likovne razstave akademskega .slikarja Alojza Zavolovška iz Velenja. Zavolov,šek, ki je že več- krat razstavljal v Šoštanju, se je tokrat predstavil s pe- timi akvareli in petnajstimi oljnimi podobami večjega for- mata, kar je tudii razumljivo, če upoštevamo široke pote- ze razgibanih ploskev, ki so pogo.st motiv tega krajinar- ja, doma iz Gornje Savinjske doline. Sedanja razstava je dejansko mala retrospektiva slikarja", ki že več' kot dve desetletji živi in dela kot li- kovni pedagog v Velenju. Ob pogledih na ta velika platna se nehote poraja vprašanje od kod tolikšna ustvarjalnost pri človeku, ki je sicer red- no zaposlen in se praktično lahko slikarstvu posveča le v redkih prostih popoldnevih, ob nedeljah, ali pa kot mi je sam dejal, celo ponoči na račun spanja. Torej garaško delo na kulturnem področju, ki se sicer odraža v številnih eksponatih, ka.r pa gre nuj- no večkrat tudi na škodo kva- litete. Ce so Zavolovškovi akvare- li prečiščeni in barvno sliko- viti, pa tega ne bi mogel tr- diti za olja, ki so slikana s široko potezo čopiča, skoraj da skicozno, razen izjem kot so slike: Ljubno, Motiv iz Ki- sovca. Elektrarna .Šoštanj, Ve- lenjski nebotičniki in Gozd, ki je nastal že pred 10. leti. Vse ostale slike pa so si več ali manj podobne vsaj glede kolorita, verjetno zato, ker so bile na."?.likane v ateljeju in se slikar ni mogel dovolj štu- dijsko poglobiti v čudovito svež barvni ambient razgiba- ne štajerske pokrajine, ki je Zavolovšku že vseskozi še naj- bolj blizu in jo tudi najraje upodablja. Izjema je slika no- vejšega datuma Gozd II., ki pa ima le realistični naslov. dejansko pa je to povsem ab- straktna kompozicija preči- .ščenih barvnih ploskev, ki se zlivajo v konico nekakšne vi- zije gotske katedrale. Zavo- lov.škove krajine so .sicer kompozicijsko razgibane, ven- dar slikarsko ra:'jmeroma ble- de in morda zavestno dokaj poenostavljene Izjemna podoba je edini portret Podlesnikove mame, ki je psihološko ter barvno izvns-rno preštudiran in prava škoda je, da se slikar ne posveča bolj portretom, pri katerih ne skopari z intenziv- nimi bai*vnimu toni, ki tako toplo in prijetno učinkujejo na gledalca. Vsekakor je 20 slik, koLikor jih je na razstavi, izredno lep in dokaj uspel ustvarjalen opus prizadevnega umetnika Alojza Zavolovška, ki je ostal z\-e3t podoživljanju domače pokrajine, katera je na od- maknjenilt področjih še ved- no poetično čista in neokr- njena v svoji prvobitni po- dobi. V. KOJC 3. MARCA V GLEDALIŠČU ŠERBEDŽIJA IN KRLEŽA v sredo, 3. marca ob 19.:iU bo v Slovenskem ljudskem gledališču v Ce- lju gostoval znani jugo- slovanski gledališki in filmski igralec Kade Ser- bedžija. Igralec zagreb- škega Teatra itd bo na- stopil z recitalom »Krle- ' žin obračun s nama«. Z j omenjenim recitalom je I doživel velik uspeh pri , gledališkem občinstvu v I Ljubljani prejšnji mesec. | Riuie .»^erbedžija bo govo- I ril besedilo, zbrano iz naj- 1 različncjših Krleževih del: od Matvejevičevih razgo- vorov s Krležo« do »Pet- rice Kerempuha« in- ».Mo- jega obračuna z njimi«. Uporabimo besedilo Jo- žeta Javorška, ki ga je za- pisal v Delu 21. januarja: »Kar se tiče posredovanja Krleževih besedil pod skupnim na.slovom »Krle- žin obračun s nama«, se človeku vsilju.|e misei, da že zlepa ni pri.sostvoval ta- ko izraziti gledališki skriv- nosti, taki, kateri bi lahko rekli, da v n.}ej »Beseda \ meso postaja«. Rade Serbedžija je v be- sedilo dobesedno zlezel ter ga nato v najrazličnejših artističnih inačicah posre- doval kot svo.|e osebno doživetje. Zdaj je igral Matve.jev16a, zdaj rezoner- ja, zdaj tihega razmišlje- valca, zdaj ostrega napa- dalca, zdaj spet otožnega poeta, zdaj Igralca na po- tovanje v svet brezsmis- lov, pa panonskega go- vornika, nato skrivnostne- ga sogovornika Miroslava Krleže in spet človeka, ki govori iz groba svojih po- kopanih misli, včasih se je zazdelo, da je podoben Paganiniju, ki se tokrat virtuozno igra z besednim materialom ...« Torej, 3. marca se nam obeta v celjskem gledali- šču velik kulturni dogo- dek. Ne zamudimo ga! D, M. IZ OSREDNJE KNJIŽNICE IN POPP'^' Celjanke resnično čitajo več kot moč- nejši spol? V celjskih knjižnicah 223.000 knjig Ali veste, da so v celjski Osrednjii knjižnici ugotovili, da si izposoja knjige več žeiisk kot moških in več mla- dih kot srednje starih in sta- rejših ljudi? Tako bi lahko sklepali, da Celjanke čitajo več kot Celjani. Vendar, to ne drži povsem. Namreč, ženske si v veliki meri izposojajo knjige za moške člane dru- žine, mlajši pa večkrat hodi- jo v knjižnico za starejše. Ta- ko so ugotovili v knjižnici. Toliko za uvod, zdaj pa k nekaterim številkam, ki sta- tistično zelo zanimivo prika- zujejo vse o knjigah in obi- skovalcih knjižnic v celjski občini. Osrednja knjižnica je ob za- ključku leta razpolagala s 22.3.000 knjiig-ami. fe so raz- deljene: Oddelek za študij (študijska knjižnica) 13,5.000 knjig. Oddelek za odrasle in mladino 75.000, Oddelek za otroke 15.000 in knjižnica Ga- berje 14.000 knj<:g. Letni »pri- rastek« knjig je nekaj več kot 8.800 prim&rkov. Lansko leto so oddelki iz- posodili 178.000 knjig ali pri- bližno 80 odstotkov vsega knjižnega sklada. Zanimivo pri tem je, da izredno pred- njači oddelek za otroke, ki je vsako knjigo posodil tri in polkrat, mnogo manj.pa od- delek za študij. In bralci? število stalnih bralcev je 13.313, obiskoval- cev pa je bilo lani preko 90.000. Ce upoštevamo celo- ten knjižni sklad, pride na enega bralca 16,7 knjige, lani pa si je vsak od stalnih bral- cev izposodil 13,4 knjige. VzemJmo za primerjavo še podatek iz konca leta 1974 za druge občine oziroma njiho- ve matične knjižnice. Velenje 23.000 knjig, Slov. Konjice 13.000, Šmarje 10.000, Žalec 9.500, Šentjur 5..500 in Mozir- je 2.500. Ob takšnem »številčnem prikazu« pa moram.o opozori- ti še na oddelek za posebne zbirke pri celjs.ki Osrednji knjižnici, ki je prav gotovo premalo poznan. Ko so ob zaključku leta po- pisovali »posebne zbirke« so dobili naslednje številke: 119 rokopisov in avtogra- mov, 207 fotokopij in mikro- filmov, 208 geografskih kart, 49 grafik, 957 muzikalij, 6614 lepakov in letakov ter 4.647 razglednic. Zani-mivo, ali ne? M. S. št. 8 — 26. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 30. JUBILEJ ŽABE PRAZNOVALE Prejšnji petelc, 20. februar- ja so celjski Zabarji slavno- stno proslavili svoj 30. jubi- lej. Na slavnostnem koncertu v Narodnem domu v cel ju so še enkrat pokazali, da so eden najboljših amaterskih plesnih orkestrov in da se je njihov tridesetletni entuzija- zem poplačal s priljubljenost- jo in utripom, ki ga živi z njimi vsak Celjan. Orkester z dirigentom Edvardom Gor- šičem je po tridesetih letih, lahko rečemo, v razcvetu in lahko ob tem koncertu in ju- bileju samo želimo še naprej tako plodno in uspešno pot. Poleg vzdušja v dvorani, ki je bila polna vnetih ljubite- ljev in koncertnih spremlje- valcev Žab, je k dobremu zvoku in vzdušju pripomoglo vsekakor tudi dobro ozvoče- nje. Orkester je dosegel do- bro zvočnost in uigranost med katero so tudi posamez- niki s svojifhi soli močno na vdušili. Posebno so navduši- li s svojimi soli: Roman Fon- da, Marjan Ašič, Milan Gor- janc. Zoran Kovač, Milan Ple- terski in Hinko Has. V drugem delu koncerta, je kot gostja nastopila Alenka Pinterič, žal samo s tremi skladbami. Poleg vrste šop- kov ob jubileju pa je želez- ničarsko prosvetno društvo podelilo priznanja in značke aktivnim članom Zabavnega orkestra, ki v njem delujejo že več let. Tako. so prejeh priznanja in bronaste znač- ke: Marjan Božič, Roman Fonda in Franc Mauer. Pri- znanje s srebrno značko za 15 in več letno sodelovanje je prejel dirigent Edvard Gor- šič. Priznanja z zlato znač- ko, za 25 letno delo pa so prejeli: Marjan Nunoič, Vendi Videč, Avgust Lavrenčič, Jan- ko Cetina, Milan Gorjanc, Ju- rij Plahuta, Mirko Videčhik, Milan Pleterski, Zlatko Vo- gelsang in Marjan Ašič. •Posebno priznanje in čast za orkester je bila prisotnost predstavnikov plesnega orke- stra RTV Ljubljana, med njimi dirigenta Jožeta Priv- ška, ki so se svojim amater- skim celjskim kolegom oddol- žili ob jubileju z lovorjevim vencem, šopkom in darilom. Program sta vodila Alfonz Kumer in Silva Železnik. Ob jubileju vsem Žabarjem še enkrat iskrene čestitke. VOJKO RIZMAL ZELO USPEŠNA 23. PARADA HARMONIKAR- JEV V nedeljo 22. februarja je bila v Narodnem domii v Celju že 23. parada har- monikarjev, ki delujejo kot samostojna sekcija pri DPD »Svoboda« Celje. Vsekakor je za tako dol- go in množično delovanje sekcije, velika zasluga ne- umornega pedagoga Os- karja Leskovška. To se je videlo tudi na tej E>aradi, saj so v večini nastopali njegovi učenci. Najuspeš- nejši njegov učenec pa je bil vsekakor dirigent pio- nirskega zbora in obeh harmonikarskih orkestrov — Albert Završnik. V kratkem času, kar vodi te harmonikarske skupine, je vnesel veliko svežine in muzikalnosti. Drugače je Albert Završnik redni predavatelj na Celjski glasbeni .šoli, v nadalj- nem študiju pa se je po- svetil tolkalom. Skratka, 23. parada har- monikarjev je še enkrat pokazala, da je zanimanje za ta instrument veliko in da so tudi pedagogi, ki delujejo v okviru sekcije »Svobode« Celje, veliko naredili in dvignili raven samega instnmnenta. Ob paradi pa ne smemo po- zabiti tudi neumornih or- ganizacijskih duš harmo- nikarske sekcije. To sta predsednik sekcije Dobr- šek Dušan, ki je tudi po- vezoval program in prejš- nji dolgoletni predsednik sekcije Ivo Umek, ki pa še vedno živi s sekcijo. V. R. KOMORNI MOŠKI ZBOR VELIKO DELA Ne saano tekoče delo, tu- di letna konferenca' članov komornega moškega zbora je pokazala, da čakajo ta amaterski kolektiv v letoš- njem letu še nekatere odgo- vorne naloge. Odgovofae tu- di zato, ker se venomer sre- čujejo z bitko za kvaliteto pa tudi za širino dela. To je zbor, ki že od nekdaj goji tesne stike s svojim zaled jem, delovnimi kolektivi, manjšiim kraji in podobno, hkrati pa sega tudi v širši krog tudi z mednarodno udeležbo. Zato popularnost in zato visoka odličja z do- mačih in mednarodnih tek- movanj . Komorni moški zbor se bo na začetku aprila znova predstavil doma s celovečer- nim koncertom. Priprave na ta nastop pa tudi na druge tečejo z veliko odgovornost- jo. V letošnjem delovnem načrtu je še .snemanje po- sebnega programa za ljub- ljansko radijsko hišo, tudi v okviru posebnega tekmova- nja med slovenskimi zbori. Odgovorevi bo nastop na tra. dicionalnem bienalnem tek- movanju slovenskih zborov v Mariboru. Toliko bolj, keir brani zlato odličje z zadnje in prejišnjih preizkušenj. Pomembno mesto v letoš- njem načrtu imajo tako ime- novani popularni koncerti. Predvideni so v Vojniku, SI. Konjicah, na Taboru, v Zi- biki, Šentjurju in morda še kje. Tudi letos bo komorni moški zbor sodeloval na medobčinski reviji odraslih pevskih zborov. Letošnja bo 13. junija v Rogaški Slatini. Po daljšem času se bedo celjski pevci pod vodstvom prof. CLrila Vertačnika znova odzvali na razpis mednarod- nega pevskega tekmovanja v Gorici. Na vidiku je tudi go- stovanje v zvezni republiki Nemčiji. I'n če k vsemu temu dodamo še udeležbo zbora na različnih proslavah, priredit, vah in ne nazadnje njegove priprave za snemanje druge gramofonske plošče, tokrat z umetno pesmijo, smo zapi- sali skoraj vse. To pa je tudi načrt, ki predvideva, da bo zbor samo letos zabeležil- okoli trideset nastopov. Za amaterske pevce v vsakem primeru velika obremenitev, še zlasti, ker gre za ljudi, ki so tudi na svojiih delovnih mestih polno obremenjeni. MB ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 69 30 LET OSVOBODITVE PIŠE: FRANJO FIJAVŽ Na občne zbore je pri- hajal po službeni dolžno- sti in sreski načehiik ali njegov namestnik, v ime- nu JSZ iz Ljubljane Jože Grošelj. Ttidi predsednik JSZ Srečko žumer je prišel nekoč na sestanek odbora v Ljubnem, če- šče pa Kovač in Jm-ač iz Celja. Ne da bi se spuščali v programe posameznih sin- dikalnih organizacij, bo vendarle koristno navesti, zakaj delavstvo ni bilo enotno, kako so si orga- nizacije nasprotovale in kakšni razdori so obsto- jali znotraj samih organi- zacij. Spomnimo se na Pleščevo pripovedovanje o patru Angeliku. Pozna- no je, da je bil frančiš- kan Angelik Tominec med tistimi kršč. socialisti v JSZ, ki so se že 1931 le- ta uprli klerikalni politi- čni liniji. Hotela si je podrediti sindikalno giba- nje. Zabeležimo kihko tu- di zanimivost, da je bila na konferenci duhovnikov iz delavskih krajev — sklical jo je ljubljanski škof Rozman — zahteva- na 2anemost pri reševa- nju socialnih problemov in predvseiTi pokorščina cerkvenim avtoritetam. Skratka, speljati so hote- li sindikat \ voz klerikal- nih, strankinih interesov. Konferenci je nepovab- ljen prisostoval pater Ač- ko, ki je prinesel zapi- ske in sklepe konference na sejo načelstva JSZ. Načelstvo je zatem prote- stiralo pri škofu zaradi žaljivili očitkov, izraženih na konferenci na račun krščanskih socialistov. Te je prizadel sklep, da je treba vreči njihovo vod- stvo ali se polastiti orga- nizacije za katoliško de- lavstvo. Patru Aoku je škof zaradi te njegove »nekore]?tnosti« napisal pismo^ v katerem ga je imenoval izdajalca in mu dosmrtno prepovedal obisk vseh sej in sestan- kov na ljubljanski škofiji. (F. Ačko, fepomini, IZ- DG). Vodstvo JSZ je bilo nepopustljivo, še nadalje je zastopalo interese de- lavcev preko svojih orga- nizacij, ni dovolilo vdora klerikalnih veljakov v sindikat in je še naprej težilo k približevanju sin- dikalistom materialistič- nega svetovnega nazora in bilo pripravljeno na sku- pne akcije z marksisti. Franc Zagro-ž.eii (BaUnov) partizansko Marijan, trg;, po- močnik, je spadal na Ljubnem poleg Ferda Zajca med prve in najodločnejše sodelavce Os- vobodilne fronte. ^' partizane H" šel junija 191:2. leta. Umrl je v noči med .SO., in 31. de- :?embrom Istega leta za rana- mi, ki jih ,le dobil kot mitra- .jezec v zadnji močni prehra- n.jevahii akciji Pohorskega lw- taljona pred svo.jo posledn.jo bitko 8. 1. 1943 na Osankari- ci. Zagožen ,je j)odIcgel ran;ini pri Velun.jškovih na .Sp. Raz- borju. Slika je Iz 194(1. leta In prvič objavljena. Toda tista leta je v.saka sindikalna struja »vlekla« v svojo smer. JSZ ni ime- _ la kaj koristnih stikov z narodnimi socialisti (Na- rodna strokovna zveza = NSZ) in ne s socialde- mokrati. Tudi komimisti- čna stranka Jugoslavije, ki je takrat delovala ^ v največji tajnosti, ni priš- la do izraza. Po sestoj a- nuarski diktaturi 1929 le- ta je bila močno oslab- ljena. Večina članstva je bila v zaporih, vsako leto je bilo v Sloveniji nekaj procesov proti komimi- stom. Za sorazmerno majhne prestopke — raz- širjevanje letakov proti- državne vsebine, sodelo. vanje v part. organizaciji- — so sledila zasliševanja, mučenja in večletne za- porne kazni. Toda tudi komunisti in njihovi so- mišljeniki, ki so delovali v »rdečih« sindikatih (Strokovna komisija), so ostajali zaprti v svojem krogu. Premalo je bilo poglobljenega sindikalne- ga dela med delavstvom, kar spričo razredčenih kadrov ni bilo nič čudne- ga. Položaj se je pričel 'spreminjati šele v 1935 letu, po četrti drž. partij- ski konferenci (1934 leta v Ljubljani), ko je bila postavljena zahteva, da morajo komunisti utrje- vati enotno fronto s sin- dikati kršč. socialistov in narodnimi socialisti. Toda šele v 1937 letu je prišlo do vidnejših uspe- hov. V juniju 1937 je za- čelo izhajati novo, legalno komunistično glasilo »De- lavski listi« pod uredništ- vom Franca Leskoška. Kršč. socialisti so imeli glasilo »Delavska pravica« in socialdemokrati zopet svoje glasilo. »Delavski list« je opra- vil določeno poslanstvo pri zbliževanju delavskih organizacij. Marksistič- nemu delavstvu je pojas- njeval, da je neobhodna povezava s krščanskimi socialisti in prav Cako z demokratično razpolože- nimi malomeščani in s kmeti, čeprav so pripad- niki katoliškega svetovne- ga nazora, kajti le tako bo možno s skupnimi si- lami ustvariti slovensko ljudsko fronto. Pri tem sodelovanju je JSZ odi- grala pomemi>no vlogo. Predvojno sindikalno gibanje JSZ v Zg. Savinjski dolini je na splošno malo znano in bi mu veljalo posvetiti ob priliki več prostora, kajti mnogi predvojni sindikal- ni organizatorji, člani jSz so se že v prvih mesecih snovanja ilegalne mreže Osvobodilne fronte prik- ljučili 1941 leta kot zvesti sodelavci, nekateri šele spomladi naslednjega le- ta, a le redki so stopili ob stran v najtežjih čar sih borbe za svobodo. O nekaterih lesnih de- lavcih, Žagarjih in splavar- jiii smo že spregovorili. PLsali smo o Žmavcu — Mrazeku, o Kovšaku, na- vajali smo številna imena v borbi padlih, v koncen- tracijskih taboriščih pre- minulih ali v celjskih in mariborskih zapK>rih mu- čenih in ustreljenih tal- cev, ki so bili po poklicu lesni, gozdni delavci ali splavarji. Sedaj bi bilo treba še opisati druge borce in politične aktivi- ste iz te.ga področja in med njimi Jožeta Bleka- ča — Slavca, Ivana Par- ta, potem Franca Narek- sa, ki je vodil na Ljub- nem pred vojno Zadrugo splavarjev. In še mnoge druge. čeprav smo p>orabili za opisovanje dogodkov med NOB in v njo vnesli tudi značilnosti, ki so nastaja- le že pred vojno v zvezi izvrševanja opravil na po- dročju sečnje lesa, žaga- nja in splavarenja, kar veliko prostora, nam bo vendarle ostalo še mno- go pomembnih stvari ne- obdelanih OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKt Objavljamo le pisma s polnim naslovom avtorja. Za vse naved- be v pismih odgovar- jajo izključno pisci. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4 PRIZNANJE, KOMUR GRE Pred kratkim sem z družbo obiskal gostilno »Pri ribiču« v Celju. Bili smo presenečeni nad no- vo ureditvijo. In ne sa- mo to. Bili smo tudi za- dovoljni z vljudno in do- bro postrežbo. Z nasme- hom in prijetno besedo nas je sprejela natakari- ca Marinka, zadovoljni pa smo bili tudi s hrano, ki smo jo naročili. Zato, priznanje, komur gre! ALOJZ VEHOVAR, Celje Mariborska cesta LAHKO BI SE DOBILE ZA 8. MAREC Prispevek učenca Petra Klakočera »Napad na Ko- ^zje«, objavljenem v No- vem tedniku, mi je obu- dil spomin na tisto noč, v kateri sem doživela og- njeni krst partizanske bolničarke. Deset partizank nas je bilo na tečaju bolničark. Vodil ga je dr. Adolf Drolc. Tu pa je bil tudi bolniča.r Julij. Bih smo pri Rautarjevi Emici nad Jurkloštrom. Sredi noči so nas prebudili, da smo morale prevezovati ranje- ne partizane, katere so pripeljali kmetje na vo- zjovih. Ker še nikoh nisem vi- dela takšnih ran, sem bi- la globoko pretresena. Zdravnik je operiral sko- raj na prostem. Brez ane- stezije. Nekaj časa sem še vzdržala, ko pa je pri- šel na vrsto borec s tež- ko rano na glavi, sem se od slabosti zrušila. Toda, čez nekaj minut sem že bila pri sebi in spet po- magala zdravniku. Kot rečeno, nas je bilo na tečaju deset. Bila sem najstarejša. Imela sem 24 let. In edina tudi poro- čena. Tudi moj mož je bil tedaj v partizanih. Bil je komandir čete. Druge so bile dekleta. In dobro smo se razumele. Žal, pa se po tistem- te- čaju nismo več srečale. Morda je prav zdaj čas, da bi se dobile. Gtotovo se še spominjajo bolni- čarke Lizike. Lahko bi si pisale, še lepše pa bi bi- lo, če bi se kje dobile za praznik žena! ELIZABETA POŽLEP, Reka 1 A, Laško DOLGA JE TA POT Avtobusna postaja v Tumem-Slivnica je na neprimernem rnestu. La- hko bi tudi rekli — na gnojišču. Zato so se se- stali ljudje, predvsem de- lavci, ter se dogovorili za prestavitev in zgraditev nove in pokrite avtobus- ne postaje na križišču nove ceste za Slivnico. S tem se strinjajo tudi de- lavci iz vasi Javorje. Na to postajo namreč priha- ja k vsaki izmeni po oko- li dvajset delavcev, ki ča- kaj o na avtobus ob vsa- kem vremenu, tudi snegu in dežju. Delavci so poslali proš- njo za prestavitev in zgraditev nove avtobusne postaje celjskemu Izletni- ku, ki se je strinjal s to pobudo. Ker pa je tre- ba za to tudi občinsko gradbeno dovoljenje, so se prizadeti obrnili na us. trezno službo občinske skupščine Šentjur. Toda, od tam že tri mesece no- benega glasu! Delavci pa še kar vsak dan čakajo svoj avtobus. Tudi na de- žju in snegu, če je vre- me takšno. STANE KURNIK, Slivnica 35 HUDA PRODAJALKA Ob koncu januarja sem okrog petih popoldne sto- pil v zelenjavno trgovino Merx na Mariborski cesti, nasproti EMO. Ker so pravkar dobili sveži kruh, sem prosil prodajalko močnejše postave z naoč- niki za dvokilski hlebec »domačega«. S pohce je pograbila polovico hleba (zadnjega), ki je bil po vsej verjetnosti jutranji tega dne, saj prispeli kruh še ni bili na polici in me grobo zavrnila, re- koč: »Vzemite tega, če ho- čete. Ce ne, pa nič!« Če- ravno sem še iz tiste ge- neracije, ko so nas učili, da se kruiha ne smemo braniti, sem vseeno od- klonil in zapustil trgovi- no ob glasnem komentar- ju, da sem siten ded in podobno. , Sprašujem se, * ali sem od »vljudne« prodajalke zahteval kaj tako nemogo- čega, saj menda za svoj težko prisluženi denar smem izbirati med svežim in nesvežim kruhom. Si- cer pa se skoraj vse pro- dajalke v tej zelenjavni trgovini obnašajo zelo monopolistično, za^veda- joč se, da s »svojo« trgo- vino pokrivajo dobr.šen del območja severno od Maribor.ske ceste, do Tr- novelj in Hudinje. Sodim, da je takšen odnos proda- jalk do potrošnikov skraj- no neodgovoren, še zlasti, ker meče slabo luč na ostale, sicer prizadevne trgovske delavke in delav- ce in ne nazadnje tudi na ugledno in do potrošni- kov korektno trgovsko podjetje Merx, Celje. F.Č. NAŠE PISMO »ZVEvSTEMU NAROČNIKU« Pisali ste nam pismo. Boleče vsebine, saj ome- njat« težaven položaj dru- žine. Grajate tudi odbor Rdečega križa in pravil- no ugotavljate, da ta or- ganizacija ni samo za to, da zbira in deli stare ob- leke. Vse lepo in prav. Toda, pozabili ste na ne- kaj, na kar zlasti v zad- njem času redno opozar- jamo. Pismo je brez pod- pisa. Zakaj ste se skrili za anonimnost? Če želite, da problem javno obravnavamo, bo- dite odkriti še vi. Sporo- čite nam svoj naslov, ime in priimek. ' Naj to opozorilo velja hkrati vsem, ki se v pis- mih, ki nam jih pošilja- jo, »pozabijo« podpisati in navesti vse svoje po- datke, zlasti pa ime in priimek ter naslov. Ne- podpisana pisma romajo v koš. Pa oprostite! UREDNIŠTVO VSAK SVOJ DELEŽ čeprav bo moje pismo primerno le za koš, vam vseeno pišem, ker je res- nično in me zelo bode v oči. Veliko pišejo o pre krških in nedisciplinira- nih voznikih, ki jih strogo kaznujejo. Prav je, da so kazni stroge. Žal pa ni- smo strogi do tastih, ki skrbijo za ureditev cest. Oglejte si pozimi, ko za- pade sneg. Dečkovo cesto. Res je, da ga takoj, ko zapade, očistijo s ceste na kolesarsko stezo in ploč- nik. Zato morajo pešci in kolesarja na prostor za vozila. Na ta prometni ne- red pa zdaj nihče ne pre- ži, zlasti ne na tistega, ki skrbi za čiščenje cest. Ko- lesarja, ki mu zvečer ne gori luč, že pošljemo sod- niku za prekrške, ki ga olajša za 150 din. Druga- če pa, kolikor jaz vem, iz opazovanja, tu strogi predpisi veljajo le poleti. Nevarnost pa je zdaj naj- večja. Saj Dečkova cesta od križišča za Novo vas pa do Mariborske ni raz- svetljena. Pa še to. Tam, kjer se ob Dečkovi cesti gradi nov rekreacijski objekt, je na pločnik večkrat nametana zemlja, da se potem pešci izogibamo na vozišče. Kaj to ni nevarno? Ali pa po- glejte nered pred železniš- ko postajo. Tam prehod za pešce sploh ni prinrer no urejen na takšni pro- metni cesti kot je ta. Voz- nik avtobusa mora tu biti kar pravi akrobat, da ne povozi kakšnega nesram- neža, ki se prav izzivajoče vede na cesti. Tudi takšne ljudi je treba kaznovati, ki ovirajo promet! Ne čudite se, da dobi- vate anonimna pi.sma, ker nihče ne sliši rad, kadar na.pišete resnico. PEŠEC V SOBOTO ZVEČER NA ŠMOHORJU v soboto, 21. t. m. smo prišli ob osmih zvečer v planinski dom na šmo- horju, ki ga upravlja PD Laško. Odgovorni tovariš, bržčas dežurni, nas je opozoril, naj ne vstopa- mo v glavno sobo, keir je koča ta večer rezervirana za laške lovce. Zato iids je napotil v »mladinsko« sobo, kjer se pa odraoh z osnovnošolčki nismo p-)- čutili najbolje. Zato smo razočarani odšli nazaj v dolino. Pri tem pa smo si zastavljali naslednja vprašanja: Kaj bi se zgodilo, če bi prišla v kočo večja skupina planincev, ki bi želela tu tudi' prenočiti? Ali o podobnih gostinskih aranžmajih sklepa ožji krog odgovornih planin skih delavcev ali njihov upravni odbor? Zakaj PD Laško (in tudi druga pla- ninska . društva, opomba uredništva) v takih pri- merih ne obvesti javno- sti, da je koča dne tega in tega rezervirana? Ce bi bilo to urejeno, bi ne prihajalo do podob- nih neljubih situacij. In da bi do takšnih ne pri šlo, smo se tudi odločili za to pismo! STANE DEŽ AN, ALEŠ DRAGO in ZVONE ZORE, VSi in Laškega TABORNIKI V STRANICAH v soboto, 14. februarja so konjiški taborniki, skupaj z medvedki in čebelicami, poča-: stili spomin talcev, ki počivajo v dveh skupnih grobovih na Stranicah. Na pot iz Konjic' so se odpravili v pravem snežnem metežu in viharju. V Dolini smrti, pri grobovih jih je pozdravil predsednik Združenja zveze borcev iz Konjic, Jakob Štefančič, ki jim je tudi opisal pot Štirinajste divizije. Domačin Konrad So- din pa jim je govoril o dnevu, ko je okupator na tem kraju obesil sto talcev. Ob tej priložnosti so taborniki sprejeli prvo zvezdo, medvedki in čebelice pa veščine. HEDVIGA VIDMAR REBRA NA STREHI V DOBRNI Skoraj v središču Dobrne, zdraviliškega kraja. Nič kaj lep »spomenik«. Namesto stre- he je ostalo ogrodje. Vreme dela svoje, zlasti sneg. Tudi nesreča je lahko na vidiku. Mor- da bodo potem ukrepi za sanacijo stanja hitrejši. Na vsak način pa je vse skupaj, takšno kot je, že kar predolgo na očeh. Le zakaj? NOVO V MOZIRJU Sredi trga v Mozirju je zraslo novo poslopje. Novo in vendarle po arhitekturni izvedbi usklajeno z okoljem. V njegovem pritličju bo imela poslovne prostore enota celjske po- družnice Ljubljanske banke, v nadstropju pa bodo prostori za vse občinske družbenopoli- tične organizacije. AS mM (ONJICE: OPTIMIZEM V DELU •evilne kadrovske sprumembe, ne- lijziranost nekaterih osnovnili orga- lij, neodgovornost posameznikov, lajhna množičnost, pomanjkanje ičnih sredstev . . . Vse to so te- s katerimi se srečujejo mladi jvojem delu v konjiški občini, jtudi na vse te probleme gledajo ijršno mero optimizma, jih ven- , ovirajo pri izpolnjevanju progra- ji vsakodnevnih nalog. Zato so se »ji predsedstva občinske konferen- ;KjMS dogovorili za nekaj nalog jcij, od katerih bi morala biti že polovica izpeljanih. 3 teh kritičnih ocenah se upravi- sprašujejo, kje so napravili na- in kje je ključna rešitev osnov- jroblemov, ker ti povzročajo manj- 1 se kot jara kača vlečejo iz leta /O, iz mandata v mandat, jveda, treba je delati, se boriti in jdikovati ter upati na boljše čase. m je tudi odgovor, iloge, ki jih ima občinska orgahi- 1 ZSMS je težko uresničiti s po- 0 enega samega profesionalnega fca in nekaj bolj ali manj zagre- mladincev. Možnosti za še enega jsionalca nimajo. S tem so se spri- li. avzlic temu so prepričani, da bo- teviine naloge uspešno izpeljali. IRENA TAJNIKAR ?ALEC: ZVEZA ZA TEHNIŠKO KULTURO red dnevi so se v Žalcu sestali pripravljalne.oa odbora za ustano- Zveze za tehnično kulturo. Odlo- za ustanovitve te zveze je botro- dejstvo, da v žalski občini ni no- ga telesa, ki bi usmerjal in fi- no podpiral tiste klube in dru- ki se ukvarjajo s tehnično vzgo- ivzeli so se za predlog, da naj bi to delo zastavili na samoupravni se pravi tako kot velja za samo- me interesne skupnosti. Pri tem \io pomagal tudi občinska konfe- :a SZDL. Pri organiziranju Zveze ainično kulturo občine Žalec pa bo- »leg občinske konference Zveze so- stične mladine sodelovali še radio Jamarski klub, klub Ljudske teh- Juteksa in drugi. DARKO NARAGLAV l/RH NAD LAŠKIM: »VERIGA« ima je čas, ko imajo mladi v kra- ih skupnostih nekaj več časa kot v ih poletnih dneh. 6 je v osnovni organizaciji teren- 1 mladinskega aktiva na Vrhu nad Jm v tem času bolj živahno, so omogli člani dram.ske skupine, ki imskem času redno nripjavijo 00 odrsko delo in potem z za.služ- na gostovanjih pomagajo pri delu bskega aktiva. tikrat, že tretjič po vrsti, je dram- skupina pripra\ila Finžgsrjevo iko igro v treh dejanjih »Veriga«, 'fal jo je domačin, prosvetni dela- 'Vrha, Drago Cepuš. lani dramske skupine ne skrbijo ' za uprizoritev odrskih ael ter tetope doma in na gostovanjih v 'jih krajih občine, marveč sodelu- skupaj s šolsko mladino tudi na •rnih prireditvah in proslavah. FRANC BREČKO JUBEČNA: SPOMIN- SKO OBELEŽJE ^ Krajevni skupnosti Ljubečna so sprejeli pobudo odbora Zveze iz škofje vasi, da bi postavili Jiinsko obeležje na kraju, kjer je '31. leti padel Franc šteklič-Luka. ^ Steklič, rojak iz Zadcjbrove pri li vasi, je bil med NOB sekretar ^ okraj Celje-okolico. Padel pa je |*|arca 194,5. v meglenem jUtru v Šmiklavž pri Ljubeč ni. ■"^li ZB škofja vas želijo, da bi Jonsko obeležje postavili do 27. ar-ri- • I do obletnice ustanovitve OF '^nskega naroda. Vendar pa bo to r V Ljubečni»se zato zavzemajo, 'obeležje postavili pozneje. Kajti pČani so, da takšnega obeležja ni ' Postaviti čez noč. Prepričani pa so, da bodo pn postavitvi pomagale tudi krajevne skupnosti, na katerih področjih je takrat Franc steklič delo- val. V Ljubečni so v ta namen še se- stavili odbor, ki se bo povezal z od- borom ZB škofja vas. Upajo pa, da jim bosta pri posta- vitvi spominskega obeležja ^^omagala tudi občinski odbor ZB in občinska konferenca SZDL. MILAN BREOL ® PRAZNOVANJE 8. MARCA v krajevni skupnosti Ljubečna budo letošnji 8. marec praznovali drugače kot je bil to običaj. Na razširjeni seji krajevne konference SZDL so se odlo- čili, da bodo praznovanje pripravili v skladu s priporočili družbenopoiitič- nih organizacij. Mladi in učenci c snov- ne šole bodo ženam v gasilnem domu pripravili kulturni program. S ttm pa se bo praznovanje tudi končalo. Ne bo tako kot pred leti, ko so po kulturnem programu stopili na oder muzikantje in začelo se je vsesplošno rajanje, ki je bilo mnogokrat v večje veselje, moškim kot pa ženam, ki jim je bilo namenjeno. Sredstva, ki jih bodo na ta način privarčevali bodo nameqj^ za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Prepričani so, da bodo tako od- ločitev ugodno sprejele tudi vse kra- janke v krajevni skupnosti Ljubečna. M. BREOL ^ŠOŠTANJ: PUSTOVA- NJE V DOMU PARTIZANA Košarkarska in rokometna sekcija telesnovzgojnega društva Partizan Šo- štanj sta se zedinili, da po več letih v Domu Partizana v Šoštanju ponovno organizirata nekoč tradicionalno pu- stovanje, ki bo v soboto, 23. februarja. Za veselo razpoloženje bo tokrat poskrbel ansambel Dobri znanci, pela pa bosta priznana pevca Marjana Der- žaj in Braco Koren. Obe prizadevni športni sekciji si že- lita, da bi pustovanje kar najbolje uspelo s tem, da bi prireditev po- pestrile tudi številne maske. v. K. @ POLZELA: ZLATO S STOLA PD Polzela je že petič zapored orga- nizirala udeležbo na spominskem par- tizanskem pohodu na Stol. Od prvih štirih leta 1972 so trije dobili zlato značko, več je že bronastih in srebrnih, saj se sedaj skoro vsako leto udeleži pohoda okoli 20 planincev. Z njimi hodi tudi edina planinka z gorenjske, ki je prehodila Savinjsko pot in letos dobila srebrno .značko. STANE ŠTORMAN Letošnjo zimo je zelo ma- lo snega, zadnji dan poči'tnic pa ga je zapadlo kar precej. Na nekaterih šolah so učen- cem podaljšali počitnice, na naši šoli pa so se odločili, da bomo imeli pouk. Vendar so se dogovorili, da nam bodo dald malo nalog. Tako smo Imeli vseeno do-volj časa za uživanje zimskih radosti. V četrtek smo imeli šport- ni dan. Naš razred se je od- ločil, da se bomo odšli san- kat in smučat k Ferličevim. Poiskali smo si primerno progo in se sankali. Smučar- ja našega razreda so si po- iskali drugi tir, smučarji viš- jih razredov pa so odšli na Ključice, kjer je delala vleč- nica. Tam so t/;kmovali v slalomu. Naš razred je tekmoval, kdo bo prvi prevozil progo. Najbolj se je izkazal Miran. Sankali in smučali smo se vse dopoldne, po poti pa ke- pali. žal nam je,bilo, ko je tovarišica dejala, da gremo domov. Toda popoldne smo nadaljevali sami z igrami na snegu. DEJAN KRESNIH NE PO- ZABIMO NA PTICE V naši naravi je čedalje manj pernatih prijateljev, zlasti ptic pevk. Kaže, da smo pozabili, da bi jim zago- tovili normalne pogoje za ob- stoj in razvoj. Za to bi mo- rali skrbeti ne samo člani društva za varstvo in vzgojo ptic, marveč vsi ljudje. Ptice vsak dan pozobljejo na tisoče ton mrčesa, naj- hujših uničevalcev sadnega drevja, zelenjave in gozdov. Manj ko je ptic, več je mr- česa. In zato, da zatrejo mrčes, morajo kmetje vse več uporabljati razna škro- piva. To pa so strupi. Njiho- vi ostanki škodu,jejo tudi člo- veku, da ne govorimo o pti- cah. In tudi zato je ptic vse manj. Zato smo dolžni vsi sku- paj, da tem pticam vsaj v zimskem času pomagamo. Po- stavljan.te krmilnic in skrb za hrano bi morali uveljaviti povsod. To zlasti v zimskem času, poleti pa tudi ureditev umetnih valilnic v naravi. V letih 1974/75 smo pokr- mili 2.900 kg sončnic in se- menja, v letošnji zimi pa že doslej 2.100 kg. V tej akciji so sodelovali nekateri kolek- tivi v Laškem kot GO Laško TOZD Preske, pa zdravilišče, pivovarna in GG Celje TOZD kmetijska kooperacija. Seveda pa se pojavlja vpra- šanje, kaj pa drugi? Zato naj bi ta zapis spodbudil vse ko- lektive, vse delovne I.tudi in občane, da sodelujejo z dru- štvom za vai-stvo in vzgojo ptic v Celju. Društvo samo ima okoli sto članov in vsa n.jihova prizadevanja, tudi razstave, ki jih pripravljajo v Celju, Laškem in Sevnici, so namen.iena osnovnemu cilju — varstvu ptic. Poma- gajte, in zadovoljni boste! JOŽE ZABUKOVEC Laško, predsednik društva za varstvo in vzgojo ptic, Celje MALA ANKETAH POTROŠNIKOV DROBIŽ »Kaj vse vam pride na misel!«, smo jih najprej sli- šali od nekaterih žalčanov, ki smo jih ustavili pred trgovinami v Žalcu. Naj vam razkrijemo v čem je tičala naša radovednost. Hoteli smo izvedeti, ali po nakupu preštejejo vrnjeni denar in če se jim kdaj pri- peti, da je le tega premalo ali pa morda preveč. Saj poznate tisti pregovor: dinar na dinar . . . Odgovori, ki smo jih dobili od nekaterih občanov so si, zanimivo, presenetljivo podobni in Kažejo na veliko zaupanje kupcev do prodajalcev: Branko OBLAK nam je prvi in brez oklevanja takole odgovoril: »Nikoli ne prešteijem vrnjenega denarja, pa naj gre za drobiž ali za večjo vsoto. Ne vem sicer, zakaj ne, verjetno iz navade, veli- kokrat pa zaradi pomanj kanja časa ali gneče pred blagajniškim pultom. No, če bi šlo za malo več de- narja, bi verjetno že opa zil, ampak šele kasneje. Reklamacije mi seveda v takem primeru ne bi do- sti pomagale.« Magda (JORENJAK, uslužbenka: »Navadno se mi tako mudi, da vrnjen denar spravim v denarni- co in ga ne preštejem. Kljub temu ne morem trditi, da je vrnjena vso- ta denarja točna. Tudi prodajalcem se navadno zelo mudi, še posebno ob »špicah«, se pravi po dru- gi uri, ko se po trgovi- nah zbere veliko ljudi, in proti večeru. Mislim pa, da bi bilo prav, če bi vsakdo takoj preštet vr- njen denar.« Jožica VANOVŠEK, taj- nica: »Redkokdaj prešte- jem denar, ki mi ga po naikupu vrne prodajalec ali blagajničarka, ali pa ga preštejem šele doma. Zgodilo se mi je že, da sem se hotela vrniti v vr- govino in opozoriti bla- gajničarko, da mi je za tistih nekaj drobnarij, ki sem jih nakupila izstavila previsok račun. Potem pa sem le ugotovila, da S3 niso zmotili v trgovini, ampak da so v nekaj dneh tako poskočile ce- ne ...« Marija BREZNIKAR: »Zgodi se, da dobim vča- sih kakšen dinar po na- y kupu premalo vrnjen, to- ^ da najpogosteje tega ne || opazim takoj, ob nasled- ^ njem nakupu pa mi take ^ reklamacije verjetno ne ^ bi upoštevaU, ker tudi h- j stičev oziroma računov "^i nikoli ne spravljam, ra- | zen morda pri večjih na- I kupih. Tako pa... Pre- malo smo paizljivi, vse preveč se nam vedno mu- di, prav to pa velja tudi ?| za prodajalce in blagaj- ničarje.« Kristina HERMAN: »O, jaz pa denar, ki mi ga vrnejo v trgovini vedno preštejem In ne morem reči, da sem kdaj odšla iz trgovine le z dmarjem manj, kot mi pripada po plačanem računu. Znam ga ceniti, ta naš preljubi dinar. Saj, ne rečem, da se tudi po trgovinah ni- koli ne uštejejo. Mislim pa, da največkrat ne na- menoma. Naglica, gneča v trgovinah in slaba vo- lja je lahko brž tu.« Zaključili smo naše anketiranje tudi v iraenu tistih Žalčanov, ki so se nam, morda iz strahu pred foto- aparatom in novinarsko beležnico, diploma'.sko izmuz- nili in tudi v imenu tistih, ki so nam dejali, da so le priložnostni kupci in da zato ne morejo realno odgo- voriti na naše vprašanje. Ti »priložnostni kupci« so bili v glavnem moški . . . In še poduk našega anketiranja: »Preštejte vrnjen denar, četudi je le drobiž, kajti: zrno do zrna —- poga- ča, dinar na dinar — palača. Toda čigava? MATEJA PODJED Komisija za šport in re- krejicijo pri osnovni organi- zaciji Zveze socialistične mla- dine Slovenije Resevna je v počastitev padlih borcev Du- šana Laha in Cvetke Jerino- ve na Resevni pripravila tek- .movanje v veleslalomu. Na startu je bilo 28 mla- dincev in mladink. Kljub po manjkanju snega so bili do- seženi dobri rezultati. Na prva mesta so se uveljavih: Zdravko Vrhovšek, Tomislav Novak, Rado Tacer, Bogdan Gobec in Milan Majcen. AKTIVNI NA RESEVNI 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 8 — 26. februar 197« NEVEDEN KMET IN DEBEL KROMPIR Začnimo s preprostim seštevanjem. V osmih obči- nah našega celjskega področja imamo sezname za- ščitenih km.etij. ki jih je v vsaki občini približno 300, v Savinjski dolini tudi nekaj več. Osemkrat tristo je dva tisoč štiristo. Okoli dva tisoč petsto kmetij smo našteli, ki bi jih bilo treba razviti, morda malce podkrepiti in morda jim omogočiti razširitev do do- voljenega maksimuma. Toda to je le ena plat medalje. Rekli sm^ namreč tudi, da naj bi usmerjene kmetije, ki naj bi čim prej z blagovno proizvodnjo postale dovolj močne za nadaljnji razvoj iz lastnih sil, dobile dobre gospo- darje. Kot ne '^moremo kompliciranega stroja prepu- stiti nekvalificiranemu delavcu^ tako bi ne bilo prav. če bi dobro kmetijo prepustili nesposobnemu de- diču. Rekel bo kdo, češ, to je zasebna zadeva vsakega kmeta, Je že res, vendar je zemlja in tisto kar ~ od nje pričakujemo, zelo pomembna družbena zadeva. Nekoč bomo morali priti tako daleč, da bodo kme- tije vodili, jih razvijali in na njih dobro gospodarili vsestransko razgledni, v svoji stroki pa strokovno izpopolnjeni občani. Pregovor o nevednem (neumnem) kmetu in debelem krompirju je zgubil svojo veljavo, tako pravimo. Ali je res? V odnosu do problema strokovnega, sistematičnega izobraževanja kmetov bi prej pomislili na to, da ne- katerim naraimost odgovarja^ če kmetje niso preveč »zbrihtani«. Tisti, ki trdijo, da je za kmeta dovolj če zna najbolj preproste reči, so podobni avstroogr- skim prosvctiteljem. češ, da je cesarsko-kraljevim podložnikom dovolj če znajo pisati, brati in nekaj malega računati, človek nehote pomisli tudi na to, da nevednega kmeta nekateri ne bi radi osveščali tudi zato, ker ga je lažje prepeljati žejnega čez vodo. če že kdo kakšnega kmeta pouči, kako bi ■ kaj bolje ob- delali^ dosegel večji donos in boljšo kvaliteto, se navadno izogiba pouku, ki bi kmeta poučil o nastanku stroškov, o tem kako blago ugodno pro- dati. Ob vsem tem dobro vemo, da razen nekaj srednjih, višje in agronomske fakultete, nimamo ni- česar več.- Skozi te šole gre majhno število dijakov in študentov, a še ti zvečine ne ostajajo v kmetij- stvu. V osnovnih šolah čisto po naključju kdo od uči- teljev polaga pozornost kmetijstvu, kot pomembni go- spodarski panogi. Za vsak poklic, ki ga hoče mlad človek doseči, je '' predpisana strokovna^ ali srednja šola — le za kmeta to ni obvezno — narobe — ni mogoče niti to, da bi zadovoljili interes, ki se sa- modejno kaže. Imamo pa na podeželju vedno več praznih učilnic po prešolanju višjih razredov v cen- tralne osnovne šole, vedno več je strokovnjakov na posameznih občinskih področjih, ki bi bili kos dati kmetom dopolnilno izobrazbo — vendar se zadeve nihče ne loti z vso resnostjo. Najbrž bo odgovor naslednji: Kdo bo plačal? In ko slišimo to besedo, se vse ustavi, č-eprav na tihem vsi priznamo, da bo »debel krompir« pome- nil srečo dokler bo kmet podedovana socialna kate- gorija in ne rezultat iiiteresa ter z znanjem pod- krepljena poklicna usmeritev. JURE KRASOVEC STROJNE SKUPNOSTI: USPEŠNI ŠMARČANI Razvoj in ustanavljajije strojnih skupnosti počasi napreduje. Nekaj jih je že dalj časa v Savinjski do- lini, ki so jih ustanovili predvsem lastniki hmeljskih nasadov. Tudi na šmarskem posvečajo vedno več po- zornosti tej obliki združevanja osnovnih sredstev v kmetijstvu, še kako važno je za proizvajalce, za za- sebnika še toliko bolj), kako so izkoriščeni stroji, ki jih uporablja pri svojem delu. Znano je, po besedah Zvonka Novaka, komercialista kmetijske zadruge v Šmarju pri Jelšah, da so traktorji dobro izkoriščeni na vseh posestvih, drugače pa je z drugimi stroji. To so predvsem hakladalci in trosilci hlevskega in umet- nega gnoja, sod za gnojevko, križna brana, sejalnica za korujso, škropilnica za herbicide in drugi. Njihova izkoriščenost bi bila minimalna, če bi vse te stroje imel vsak kmet zase. Toda za sodobno kmetovanje so nujno potrebni. Zato je ustanavljanje strojnih skUp-. nosti pomemben korak k ekonomičnejšemu in renta- bilnejšemu gospodarjenju. V šmarski občini imajo že šest strojnih skupnosti in sicer v Zibiki, na Tinskem, v Olimju, Sotla — Rogaška Slatina in Sladka gora ter Zagorje—Lesično. Načrtujejo še tri in sicer v Imenem in dve v Kostrivnici pri Podplatu. Nabavo omenjenih in še nekaterih drugih strojev investira zadruga preko svoje kreditno hranilne službe. NOMADI PRIHAJAJO. V Obsotelju (pri Golobinjeku) se v tem času nudi takle »starodaven« prizor. Velikanska čreda ovac je pripotovala z juga in se ohranja pri življenju s skromnimi obroki suhih travnih šopov. Baje je ovčarsko nomadstvo postalo predmet zamotanih sporov, vsekakor pa enostavno to ni, če je bila problemu posvečena ena od oddaj o Gruntovčanih, (Foto: Drago Medvedi ŠE ENKRAT ^ ^ ^^^^^^ Hvalevreden je bil nedavni članek v tedniku o oživljeni ovčereji na Solčavskem. Vi- šinski pašniki pri nas so ne- j koč preredili več tisoč ovac. Zdaj se zaraščajo. Tudi div- jad ima vse manj paše. Za- to sili še na preostale pl&ne, na obdelane površine. V času NOB so bile ovce zlata rezerva kmetijam, saj okupator v letnem času ni nadziral njihovega števila. Partizanom in kmetom so prišle prav kot dodatno, ne- kontrolirano živilo. Takoj po vojni so se ovce hitro raz- množile. Pričela se je ponov- na selekcija in prodaja ple- menske solčavske ovce. V Solčavi so bili redni letni sej- mi plemenskih ovac. Večkrat zdrviženi s praznikom, z raz- stavo ovac, volne, preje in iz- delkov iz volne. Obenem so prikazali proces dela na do- mačih napravah. Ovca je skromna žival, in si je z gamsi ter srnadjo de- lila gozdne in gorske pašnike do najvišjih travnih polic v gorah. V sedanjih milih zi- mah bi se večji del prehra- nile same. Pozimi pa so zado- voljne tudi z manj kvalitet- nim senom. Ko so imele kmetije še po sto in več ovac je seveda moral biti tudi pastir in ce- lo jagnjetar. Ovčje meso je odlično, če se pripravi kot to znajo domačini na Solčav- skem. Ima prednost pred svinjskim in govejim mestom. Tudi bolj zdravo je. Danes sta na kmetijah kveč- jemu še po dva za delo zmo- žna človeka. Kako naj pazita še na ovce? Le tu in tam iti pogledat v planino, je prema- lo. Zadnji pastir v pravem pomenu besede je bil Roba- nov Joža. Sedaj gredo tudi na Robanovem ovce svojemu koncil naproti. Lani so se ov- ce dvakrat zapasle na police v stenah gora, od koder so jih vse izčrpane in po vrveh spustili in rešili celjski alpi- nisti, škodo pa delajo tudi planinci, ki ne pazijo in i-u- šijo kamenje. V zadnjih letih so se tudi medvedje kar za stalno nase- lili na solčavskem in v oko- lici. In njihove žrtve so spet predvsem ovce. Potem pride- jo še tatovi itd. Pred leti so se na Solčav- skem pojavilu mufloni (divje ovce), ki so prišh iz lovišč na Koroškem. Naši lov- ci so jih potem še nekaj uvo- zili iz Italije. Medtem ko jih v Avstriji znajo oziroma ho- čejo le obdržati v manjšem številu, se pri nas neomeje. no množijo. Menda jih je že več kot sto. Ce jih bodo lov- ci še naprej samo »gojili«, lahko računamo, da jih bo čez pet let najmanj petsto. Seveda pa je glede muflonov treba povedati še to, da ne dajo volne in tudi meso ni vredno ovčjega. Gre torej le za izvoz nekaterih trofej? Ker so se nekdanji ovčji pašniki, goveji pa še bolj, za- rasi, pritiska divjad, ki jo je vedno več — med njo tudi jeleni — na še preostalo kmečko obdelovalno zemljo. Če jih bodo loVci samo še »gojili« in »odrejali«, bo prišel kmalu čas, da bomo poleg medvedov dobili še rise in volkove, ki bodo skrbeli za ravnotežje v nara^C^i. Solčav- sko postaja rezervat divjadi. Vsak poznavalec sedanjih razmer ve, da vzreja ovac ta- ko kot je bila nekoč, danes ni več možna. Kaže, da bi se vzreja ovac splačala, če bi na- šli rešitev v sedanjih razme- rah. Sicer pa, kaj bo prine- sel novi lovski zakon v tej smeri? še vedno je ravnovesje v naravi temelj sožitja in raz- voja tako v rastlinskem kot živalskem svetu. Ne more se eden prekomerno razviti, ne da bi bil prikrajšan drugi. Le pametna mera vsakemu in obstoj ter razvoj bo mogoč vsem! Ni č ne pomagajo izvajanja in besede nekaterih ljudi, da bi redili ovce, pletli in delali še kaj, če zato ni pogojev. Narava se uravnoveša sama, če jo pustiš v miru. Človek pa je takšen, da bi dal enemu vse, drugemu pa nič!? V tak- šnem položaju je bila doslej tudi Solčava. Navzlic temu Solčavani upamo, da .je pri- šla preokretnica in da bo rav- novesje vsaj določeni me- ri vzpostavljeno. V ravnoves- ju, ko bo človek, Solčavan, dobil svoje, ko bo dobila svo- je tudi ovčereja, pa turizem in druge deja\Tiosti. VALENT VIDER Muflon. Niti {»•■to dni še nima. Lovec ga je rešil poguia. Vzredil ga .je in zdaj je že goden, da gre nazaj v .t-ozd k svoji divji uiutionskt tropi. Ker pa se tej noče pridru- žiti, ga lovska družina Solčava želi prodati. CELJSKA TRŽNICA V zadnjem času je tržnica v Celju dokaj pruzna. Cene so skoraj nespremenjene od preteklega tedna, le solata se je nekoliko pocenila — kilogram dal- matinske solate stane 25 dinarjev. Sicer si pa poglejmo nekatere cene: Jiibolka ud 6—8 din, orehi celi 20—3.'), jedrca po 7(t—80 din (drugciva sadju sploh ni bilo), krompir .je po 7—9 din, fižol po 16—20, česen po SO dinarjev, kisla repa in zelje po 10, v glavah po 15 dinarjev, špi'.ia'l;ii je po 50 dinarjev in regrat po isti ceni, mejlteni I*o radiča, motovllca in čebule sploh ni moč Lu))i(i. Skuta je po 20, smetana po 24 in masio ])o 35 sadko tako vešče, da je le kaj. Sicer so jo pa tudi iahko, saj nj bilo med potjo nobenih pro biemov. Disciplina je bi- la na višku, tovairištvo tu- di, torej vladali sta usti dve prvini, ki jih vedno najbolj želimo in ki tudi prideta najbolj do izraza takrat, ko je najhuje. Pohodniki tudi drugače niso bili kar tako, saj je med njimi bilo kad' 32 članov zveze komunistov, po končanem pohodu pa so jih za spre.jern pred lagali še osem. To je Vbe- kakor kapital, ki ga ne gre prezreti! Morda ob pohodu še nekaj drobcev: • Pohoda so se udele- žili tudi trije mladi iz pobratenega mesta Trste- nika iz Srbije. Tako mla- di nadaljujejo tradicijo sodelovanja, k: so jo za- čeli starejši med najhuj- šimi časi druge svetovne vojne. • Na pohodu je bil tudi Mirko Mišmaš iz Se draža. Rekli boste, pa kaj .potem? Mirko je namreč na služenju rednega vo- jaškega roka in je pred pohodom prišel domov na dopust. Ni okleval, s svojimi prijatelji je od- šel ,na štiridnevni pohiio pojasnjeno, zakaj je do tega pohoda prišlo. • Veliko je bilo tudi , srečanj s kmeti, ki so partizanom pomagali v resnih in hudih borbah, gostoljublja pa niso od- povedali (in ga nikoli ne bodo") tudi tokrait. Skoraj polovica pohodnikov so bila dekleta. Dekleta so tudi »najstarejši borci« v enoti SLO, saj fantje po dveh treh letih prostovoljnega staža odidejo v JLA. Dekleta so bila vzdržljiva kot fantje. Le-ti so bili baje kavalir,ii in so tovarišicam nosili nahrbtnike. Dekleta pa so fantom nosila puške. Čeprav bodo pohod čla- ni štaba skupaj z vod- stvom SLO še temeljito analizirali, bi vendarle lahko dali naslednjo tele- grafsko oceno: Z moralnopolitičnega stališča, kar zadeva vztraj- nost, srčnost in tovari- štvo, je ocena odlična. Po vojaški izobraževalni plati je treba dati dobro oce- no. Kar pa zadeva od- mevnost in javno prizna- nje tolikšnim naporom, pa ostaja ocena pri neza- dostnem. TONE VRABL TONE KOŠIR LOJZE OJSTERŠEK 14. stran — NOVI TEDNIK št. 8 — 26. februar u OBISK NA OSNOVNI ŠOLI N. CILENŠEK v pogovoru 5 predsedni- kom osnovne organizacije ZSMS na osnovni šoli Nade Cilenšek v Grižah, Dušanom Gostinčarjem, smo izvedeli marsikaj zanimivega o delu in aktivnosti mladih na tej šoli. Dušan Gostinčar Dušan, kako poteka delo mladinske organizacije na va- ši šoli? Kakšni so vaši na- črti? Delamo po programu in se sestajamo vsakih štirinajst dni. Medtem pa skušamo ure- sničiti dogovore in sklepe iz naših sestankov. Občinska konferenca ZSMS je razpisa- la več akcij v- katerih ima- mo mladi možnost sode- lovati. Mi smo se odloči- li za sodelovanje v akciji Moj -konjiček v prostem ča- su. Skoraj vsi po vrsti radi pišemo, zato zdaj zbiramo prispevke za to akcijo, jih prebiramo, urejamo in dopol- njujemo. Odločili smo se tu- di, da bomo skupaj s kultur- no prosvetnim društvom, ki deluje na šoli izdali tri šte- vilke glasila Mladi rod. V pr- vi številki bomo izdali nagra- jene spise ob 30-letnici osvo- boditve in poročila in vtise iz proslav. Pred kratkim nas je obiskal tudi dramski igra- lec Dare Ulaga, ki smo ga že vsi dobro poznali iz televizij- ske nanizanke Erazem in po- tepuh in iz tega prisrčnega srečanja je nastalo več zani- mivih spisov, ki jih bomo prav tako objavili v našem listu. Na šoli večkrat orga- niziramo različne akcije, kot je na primer ureditev šolske- ga okolja, v katerih vsi ra- di sodelujemo. OrganiziraU smo tudi plesne vaje, ki so bile pred kratkim zaključene in sedaj pripravljamo svečan zaključek. r.elo v različnih izvenšolskih dejavnostih je prijetno in ko- ristno, toda za vse zastavlje- ne načrte nam včasih zmanj- ka prostega časa, kajti naša skrb je učenje in tega je vedno dovolj. Toda kljub te- mu poskušamo in želimo do- seči, da bi bili kar najbolj aktivni tudi na vseh drugih področjih. Konec koncev pa nas tako delo tudi dodatno izobražuje in dopolnjuje. MATEJA PODJED ADAPTACIJA BO Trgovina »Merx« v šmarjeti pri Celju že več mesecev daje upanje, da se bo po adaptaciji od- prla. Na vratih trgovine se že dolgo časa bohoti listič z napisom: Zaradi adaptacije zaprto. O pre- navljanju trgovine pa ne duha ne sluha. Vse je v zatišju. Vsi le upajo, kaj- ti listič je še iz lanskega leta. Najbolj so ogorčeni sta- rejši ljudje, ki pravijo, da sta bili včasih v šmar- jeti dve trgovini za ne- kaj hiš, danes pa, ko jih je dosti več in ko se je okoliš močno razširil, pa ne zmorejo niti ene. Prav bi bilo, če bi se kdo oounačil in snel li- stič z vrat, sicer bodo ljudje res mislili, da se pripravlja otvoritev pre- novljene trgovine. VILI JAZBEC, Celje, Mariborska 189 a Elektrotehniško podjetje ELEKTROSIGNAL Celje Vodnikova 9 razpisuje delovno mesto VODJA tehniško komercialne službe POGOJ: visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri. Prijave pošljite na naslov podjetja v 1.5 dneh od ob- jave razpisa. ZAHVALA Ob bridki izgubi drage žene, mame in stare mame Urške Br^lez se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje! žalujoči: mož Ivan, hčerka Rozika z družino ter sinova Ivo in Henrik z družinama PGP GRADNJA ŽALEC objavlja prosto delo\'no mesto KNJIGOVODJA za strojno knjiženje POGOJI: za zasedbo delovnega mesta se zahteva ekonomska! srednja šola, po možnosti z nekaj prakse za oprav Ijanje navedenega dela. Stanovanje na na razpolago, osebni dohodek p« Samoupravnem siporazumu, poskusno delo je 30 dni Kandidati naj se prijavijo na naslov pdsmeno z do kaaili o izobrazbi v roku 15 dni po objavi. GRADBENO PODJETJE LAŠKO Trubarjevo nabrežje 12 tel.: 730-072 opravlja poleg gradbene opera- tive še MIZARSKE USLUGE za razne mizarske izdelke po naro- čilu in posebnih željah naročni- kov. 1 Se priporočamo za naročila Paberki s poti po Tuniziii (1) Bila je prva nedelja v letošnjem februarju. Za spremembo v Timizi j i, od- daljeni deželi na začetku afriškega kontinenta ob Sredozemskem morju. Ko sem zjutraj vstal in sto- pil skozi vrata sredi bun- galovskega naselja hotela El Bousten v Hammame- tu', sem dobro vedel, da nisem v Celju. V pljuča mi ob prvem vdihu ni leg- lo nekaj težkega, temveč me je v nosnicah zašče- getal kristalno svež in skoraj nekoliko oster zrak. Nebo je bilo čisto kot gaza, različno sredo- zemsko drevje in nežno cvetje pa se je rahlo i>o- zibavalo v prijetnem ju- tranjem Tietrcu. Za voga- lom se je stiskalo krdelo mačk, ki so potrpežljivo čakale, da se bo proti njim stegnila roka in od- vrgla kaj za pod zob. Na drugem koncu so cveteli belo rožnati mandeljni, za njimi pa vrsta košatih po- marančevcev in hmonov- cev. Oranžasti in rumen- kasti sadeži med temno zelenim listjem so lepšali že tako lepo jutro tunizij- ske nedelje. Nekje zadaj je monoto- no in zdolgočaseno, kot bi že bilo naveličano tega dela skozi dolga sto- letja, ropotalo Sredozem- sko morje, po široki miv- kasti poti, ki je nekakšen naravni pomol med mor- jem in zelenjem s hoteli, pa so titrujeno in naveli- čano stopale kamele, ob njih pa njiho\i gospodar- ji, za-vdti v dolge, črne in debele pelerine. Saj res, pri njih je tudi v tem ča- su zima, vendar za spo- znanje drugačnejša kot na- ša. Podnebje je več kot ugodno in sredi dopoldne- vov se je temperatura po- vzpela tudi nad 25 stopinj C. Tako so naš domačini dokaj čudno gledali, ko smo na terasi prikupnega hotela El Bousten sedeli v kopalkah, se nastavljali prijetnim sončnim žarkom ter od časa do časa zapla- vali v bazenu, kjer je slad- ka in tudi nekoliko ogre- vana voda. Najpogumnejši rokometaši so se pognali celo v Sredozemsko mor- je, vendar je tisto bilo vse prej kot prijetno. Morje je namreč zaradi odprtosti, nikjer ni otoka. ki bi vsaj malo zadržal stalno prelivanje vode, iz- redno hladno in domačini so nam povedali, da tudi poleti ni kaj dosti boljše. Po zajtrku, kjer so naš njihovi prijazni natakarji že pozdravljali z >Kiobro jutro, kako ste?« in po- dobnimi krajšimi frazami v slovenščini, smo se po- dali na posebno »vožnjo« — jahanje s kamelami do najvišje beduinske vasi v Timiziji. Preden bom na- pisal nekaj več o tej en- kratni karavani na kame- lah skozi sredozemska po- lja in zelenje, morda še nekaj stavkov o njihovih natakarjih. 2e takoj ob našem pri- -hodu so postali pozorni na nekatere naše besede in po prebitju začetne tre- me so nas vprašali, kaj recimo pomeni »dobro jutro«. Razložih smo jim, oni pa so se obrnili vstran, izvlekli beležko in si to zapisali. Naslednji dan so nas že pozdravljali z »do- bro jutro, kako ste, lahko noč« in podobnim. Ko smo jih vprašali, zakaj vse to, so povedali, da je pri njih vedno več gostov Avtor tega zapisa ob svoji Selmi iz Jugoslavije in da bodo morali znati tudi nekaj na- šega jezika. Celo jedilna list, ki je bil vsak dan napisan na sicer samo ci- klostilni papir, je med svetovnimi jeziki franco- ščino, angleščino in nem- ščino, imel v četrti rubri- ki srbohrvaščino. Drobna pozornost, vredna posne- manja. In še to: kljub te- mu, da so nekateri želeli biti še hitreje postreženi, kot so sploh lahko bili, naj povemo za njihove na- takarje, da so več kot samo vljudnostno prijaz- ni in hitri ter ustrežljivi. Tudi tu bi se lahko marsi- kdo IZ podobne jugoslo- vanske stroke marsikaj naučil. No, se pa tu in tam tudi kateri »spozabi« in ti ne vrne drobiža. Ko ga blagohotno opozoriš, se pač naredi, da te sploh ne razume. V tem prime- ru bi lahko rekli, da so bili morda pri nas na praksi... Ko sva s Fonzijem po- vedala drugim članom na- še tuinizijske odprave, da greva jahat kamele, so se nama smejali in kimali z glavami, kako bo vse sku- paj videti. No, rekla sva si: prav gotovo se po Tu- niziji ne bova vozila sa- mo 2 avtomobilom, kajti to se lahko doma, kjer pa ni kamel, če ne bo šel nihče drugi, greva pa sama, saj sva samostojna in si privoščiva tisto, kar je nekaj posebnega v za nas posebni deželi. Konč- no so se nam pridružili še nekat-eri, predvsem tu- ristični del naše odprave. Kamele so potrpežljivo se- dele sredi i>eska in nas nekam čudno opazovale, ko smo se jim približe- vali. Z lastnikom smo se hitro dogovorih. »Vožnja« s kamelo do beduinske vasi in nazaj stane za osebo dva (njihova) di- narja, kar bi bilo v na- šem denarju 9000 starih din. Za takšen edinstven nedeljski izlet na kameli, in to sredi Tunizije ter v. beduinsko vas, res ni ve- liko. Zlezli smo na kamele in do prvega smeha je pri- šlo, ko so se do tedaj zlo- žene kamele začele po- stavljati na dolge noge. TONE VRABL it.S — 26. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 HČI GROFA BLAGAJA RADO MURNIK Kmalu za njim je prišlo z gostilničarjem čičigojem 'ed nekaj meščanov z ogleda. Vsi so bili še vedno v '>ini paradi. Iskri ostrogarček Rok Pilko je imel toliko 'Ožja, da ga je komaj prenašal. Leno se je primajal kis- natakar Anže in stregel gostom. Tedaj pa je nenadoma počil nad ulico strahovit strel. \>^resla so se okna in vrata. Vsi so mahoma onemeli, '"PZi dvignili glave in se vprašujoče pogledovali. »Turki!« ! Vsi so se ozrli na ostrogarja Pilka, ki je nekam plaš- ^ izpustil strašno besedo. Potem pa so nehotoma pogle- "1? proti vratom, kakor bi moral tam skozi zdaj pa zdaj ^Mahati sovražnik. »Jezus, Marija! Ustrelilo je na Gradu!« je prikričala ^^tiiničarjeva debela žena jokavo, bleda ko zid. Vsa zbe- "■na od silnega strahu je tarnala: »Za božje in zadnje sod- ^ voljo vas prosim: molimo, molimo in delajmo pokoro!« *'^^nem je prijokala čičigojeva hčerkica Maruša in tre- ^^o.je skrila glavo v materino krilo. i »Na Grad, na Grad!« je zavpil ostrogarček Pilko. Gostje so skočili pokonci. Naglo so plačali in odhite- '2 gostilne. Zunaj je videl vitez Ahac vse črno ljudi, '^^ogiav, golorokih, glasnih, razburjenih. Težko se je rinil '^d množico mestni vratar, ki je bil zaklenil Pisana vra- [ nesel ključe mestnemu sodniku. Mlado in staro, vse ' gnetlo mJmo mestne shrambe za mrvo proti strmi proti mestnim utrdbam. Lahna sapa jim je prijetno ^^Ua lica. Kmalu pa je donašala 'zagoltni duh po dimu temnim drevjem so zagledali razsvetljen kolobar, utrdb, na grebenu grajskega hriba sta gorela dva "^ansfca kupa osmoljenih drv. S stoterimi jeziki je lizal ^^!^} obe grmadi in prasketaje metal iskre v osvetljeni cia?z. Na licih in na rokah je čutil vitez Ahac njegovo ''koto. Od spodaj je zaslišal bobnanje vojakov po sonč- ^ -ahodu. ^ >^Pogiejte proti jugu, proti Krimu, ljudje božji,« je klik- f ostrogarček Pilko, ki se je čutil zelo hrabrega, odkar je vedel, da so mestna vrata zaprta. »Poglejmo no, kako gore grmade ob taboru svetega Ahacija, na Mokrcu, na Krimu — ne na vrhu, bolj na sredi — in na Ljubljan- skem vrhu in tam više na Grmadi, pri sveti Katarini in na Jetrbeku...« »Pa v nižavi se tudi sveti,« je pripomnil vitez Ahac. »Tam so Turki zapalili!« je pričal meščan Pilko. »Po- glejte, poglejte no, koliko vasi gori na Barju: Matenja na levi Loka, za Matenjo pa Brest! Slabo se vidi zaradi dima. Kako se kadi!« »Jaz pa dobro vidim,« je dejal mlad Ižanec, dolgoko- rak možak z visokivii rameni. »Tam gore vasi Tomišelj na desni ob holmu Kamnik, na levi Studenec, zadaj Vrblje in Kremenica in čisto zadaj Ig in Strahomer. Dim se dviga zelo visoko.« Naglas so zajokale trepetajoče Barjanke, ki so bile pribežale iz onih vasi na Grad. Jelo se je mračiti. »Bog se usmili,« je tožil star kmet, »komaj smo si spet postavili svoje revne bajte, glej, pa nam jih zažgo ti vragi.« Glas se mu je tresel od žalosti in strahu. »Kaj pa na gorenjski strani?« je opomnil ostrogar in hitel gledat proti severu. »Aha! Na šmarni gori že sveti velikanska sveča na sadnem vrhu, vštric tabora in cerk- vice na vzhodnem hribu. Na šmarjetni gori tudi že kurijo. Kmalu bodo gorele grmade nad Begunjami, nad Bledom, Jesenicami, nad Belo pečjo in oznanjale tudi bratom Ko- rošcem, da se bliža Turek.« »Rudnik gori!« je zaklical pri utrdbah močan glas. Množica je zavrvela tjakaj. Žene, vse prestrašene, so molile s povzdignjenimi ro- kami; povsod so se jokali in ihteli drhteči otroci. »Tako blizu so že!« se je čudil vitez Ahac in pozorno gledal proti Rudniku, kjer so švigali rdeči plameni pod debelimi oblaki gostega dima. »čez dobre četrt ure so lahko že pred Ljubljano«. »Zamišljen se je vrnil z Grada v mesto in si dejal: »Mestna vrata in gostilne so zaprte. Prenočeval bom pri straži ob Pisanih vratih in čakal Turka. Jutri se pa že poizkusim izmuzniti in se pri žabjeku prepeljati na levi breg. Obiskati moram učenega zdravnika Jisroela, da do- bim njegovo čudotvorno mazilo, kajti človek ne ve nik- dar ... Zapeli so ljubljanski zvonovi, zapele so orgle po raz- svetljenih molilnicah in zapeli so v polnih cerkvah in zu- naj njih meščani in nemeščani in na kolenih prosili božje pomoči. Vitez Ahac je še nekoliko časa kolovratu po najsta- rejšem delu Ljubljane. Pri mestnih vratih, ob obzidju, po ulicah, povsod so stale dvojne straže in povsod je slišal Slovencem takrat najstrašnejšo besedo: »Turki!« 19 » Ljubljansko barje je pokrivala gosta megla. Nad vzhod- nimi gozdnimi vrhovi se je poMzal zadnji krajec. Po planotah Dolgega hriba in po dolinah ob vzhodni strani Dolenjske ceste pri Rudniku in Lavrici so taborili konjeniki bosenskega beglerberga Isa paše. Dasi je bilo že opolnoči, vendar so še vedno prihajali jezdeci z ujetni- ki in uplenjenim blagom z dolenje strani, od gorenje pa so se vračali ogleduhi, ki so bili oprezovali okoli Ljub- ljane. Malone tik nad cesto, na golem zahodnem obronku Debelega hriba južno pod Rudnikom je stal purpurni šo- tor Osman paše. Na srednjem kolu je brlela oljenica; lah' ko se je gugala in obsevala s svojim medlim svitom hi- skinaste oklepe, ščite, handžarje in drugo orožje. V ozad- ju je počival Osman paša na preprogah, mehkih ko ma- hovina. Na desni, blizu vhoda, je ležal 18-letni Omar, odet s svojim dolgim kajtanom; na levi se je bil zleknil sluga Ilmihal na kupu pregrnjenega listja in smrečja. Naokoli so spali konjeniki, deloma v šotorih, deloma pod milim nebom, spali mirno, kakor sita zverjad. Nekateri pa so ostali pri konjih, ki so zobali pšenico. 16. stran — NOVI TEDNIK št. 8 — 26. februar 19^ ALPINISTIČNI KOTIČEK CELJSKA NAVEZA NA KAVKAZ Na sestanku kluba eks- I>edicianistov, ki je bil ne- davno v Ljubljani, so od- seki prijavili samostojna odprave v izvenevropska gorstva. Odprave v Hin- dikuš, Ande, Karakorum, Trisul in Kavkaz so pri- javili seveda odseki, ki imajo možnost organizira- nja velikih samostojnih odprav in predvsem do- volj denarja ter v doma- čem kraju podporo šport- nih in družbenih foriunov. To so Železničar Ljublja- na, Mojstrana, Tržič, Ljubljana Matica in Koz- jak Maribor. V sklopu mariborske odprave v Cen- tralni Kavkaz (skupina Bezengi) nastopa tudi celj- ska naveza čanžek—Cre- pinšek, ki bosta v mo- štvu po svojih dosedanjih plezaLmh vzponih brez dvoma med vodilnimi al- pdnisti. Na pot bo šlo 10 alpi- nistov, 7 in AO Kozjak Maribor, 1 iz AO Slovenj Gradec in dva Celjana. Kavkaz je sicer nižji od Himalaje, Andov in Hin- dikuša, po višini sten, iz- rednih razdaljah in ob- jektivni nevarnosti pa med najtežjimi v alpskem svetu sploh. Stroški take odprave seveda niso majh- ni, saj se prav zaradi tega celjski AO lahko kljub od- ličnim kadrom le posa- mično vključuje v moštva drugih odsekov, slovenske ali državne odprave. Do sedaj so celjski al- pinisti sodelovali po vojni na treh himalajskih od- pravah, v Hindikušu, An- dih in dvakrat v Kavkazu. V nekaj letih mora celjski odsek s podporo vseh pla- nincev, delovnih organiza- caj in športnega foriuria dokazati, da nima samo prvorazrednih posameznih navez, temveč tudi spo- sobnost samostojne od- prave. Neosvojenih gora in sten je še veliko. Osta- le so res samo najtežje, zato bi bilo prav, da gora ali smer nekje daleč in vi- soko nosi celjsko ime. • 22. 1. 1976 je začela s predavanji in vajami le- tošnja plezalna šola. šte- vilo tečajnikov se je usta- lilo pri 12 in ti redno obiskujejo tedenska pre- davanja in bodo v nekaj tednih pod vodstvom čla- nov-inšLruktorjev prvič resno pogledali v zasneže- ne strmine Savinjskih Alp. Snežne razmere: opo- zarjamo na izredno nevar- nost prsnih plazov na vsem alpskem področju nad debelo drevesno me- jo. Nad 1500 m je zapad- lo do 2 m pršiča, ki še leži, zato je vsak vzpon proti vrhovom in tudi viš- jim postojankam skrajno tvegan in celo nemogoč. Nevarnost bo trajala do odjuge. CIC Južna stena Dih-Tan — 5100 m, eden od ciljev letošnje odprave Častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali dr. Ivo Frelih, kot predsednik, ter člana dr. Stanislav Pirš in Martin Haj. dinjak, dipl. iur., ob sodelovanju tajnika častnega .so- dišča dr. Zdenke Adamič in zapisnikarice Terezije Brglez, po tožbi toižlca pri častnem sodišču štev, 732-30/74 z dne 9. 6. 1975 zoper »ERA«, Trgovsko in proizvodno podjetje OZD Velenje TOZD trgovina n. sol. o., zaradi kršitve dobrih p>oslovnih običajev ob prisotnosti tožilca pri častnem sodišču Vinka Butala, dipl. iur., in Verdelj Gustava, direktorja TOZD trgo vina in prevozništvo pri obtoženi stranki ter oškodo.! vanke Anice Dokler, na javni ustni obravnavi dne 30. 9, 1975, po tajnem posvetovanju, sprejelo tale sklep: »ERA«, trgovsko in proizvodno podjetje OZD Vele' nje TOZD trgovina n. sol. o., je prekršilo dobre po. slovne običaje v smislu 61. člena statuta Gospodarske zbornice s tem: 1. da, ni dostavilo enega komada že plačanega šte dilnika VS 136/85 po ceni 1400,40 din tako, kot je to ob prodaji na drobno na obrtnem sejmu v Celju dne 29. 9. 1974, obljubilo kupcu Anici Dokler iz Vizor št. 1, p. Strmec; 2. da je temu kupcu z zamudo in to šele na inter- vencijo inšpekcijskega organa podaljšalo garancijski list m iziplačalo zamudne obresti. ' i častno sodišče ugotavlja, da je opisano ravnanje' obtožene stranke kvaUficirati kot težji primer kršitve dobrih i>oslovnih običajev; zato se obtoženi stranki,! kot članu zbornice, na podlagi 62. člena statuta Gospo! darske zbornice Slovenije, izreka ukrep družbene di- scipline. javni opomin: z objavo v Novem tedniku Celje »ERA, trgovsko in proizvodno podjetje OZD Vele' nje TOZD Trgovina n. sol. o., je dolžno nositi stroške postopka Častnega sodišča in stroške objave tega skle pa v Novem tedniku Celje. Obrazložitev: častno sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka na obrtnem sejmu v Celju, po svoji poslovni enoti — Blagovnici »Standard« iz Velenja dne 29. 9. 1974 proda- la Anici Dokler iz Vizor št. 1, p. Strmec, štedilnik VŠ 136/85 L, desni, za dinarjev 1.400,40. Kupec je kupnino takoj plačal, častno sodišče je ugotovilo oz. verjelo kupcu in priči Ivanu Bednjičkemu, da je bila obljub- ljena oz. dogovorjena takojšnja dostava kupljenega blaga (konkretno 2 dni). Ker tožena stranka blaga v dogovorjenem roku oz. v že zamujenem roku ni pre- jela, so kupec sam oz. njen mož, zet kupca in drugi večkrat urgirali dostavo kupljenega blaga, vendar za- man. Pri tem so se vsi obračali neposredno na toženo stranko, ki je bila tudi označena na prodajnem doku- mentu (račun-dobavnica). šele na intervencijo inšpek- cijske službe, kamor se je obrnil zet kupca, je tožena stranka dne 9. 12. 1974 dostavila kupljeno blago, torej E>o 71 dneh od dneva prodaje, šele 9. 7. 1975 je tožena stranka priznala obresti za zamudo pri dostavi kuplje nega blaga in za čas zamude pjdaljšala garancijski list. Vse to pa je tožena stranka priznala kupcu po, vložitvi tožbe tožilca častnega sodišča Gospodarskei zbornice Slovenije. Zagovor tožene stranke iznesen v odgovru na tož- bo in na javni obravnavi, češ da šofer in dostavljaČ nista našla stranke, ker je ta oddaljena od glavne ce' ste, je neupošteven, ker je sodišče ugotovilo, da sta- nuje stranka ob asfaltirani cesti. Zagovor tožene strani ke, da je bila dobava zadržana v nadi, da bo stranka urgirala dobavo in takrat točno opisala kraj dostave, pa je ovržen s točnim naslovom stranke, navedenem na prodajnem dokum.entu, obenem pa kaže na nepra vilen in neposloven odnos tožene stranke do kupcev, Pri presoji krivde je prišlo do vprašanja, koliko časai bi pri takem poslovanju in takem odnosu do kupca' ta čakal na dostavo, če se ne bi obrnil za pomoč tržn^ inšpekciji. Neupoštevana je tudi trditev oz. mnenje to žene stranke, da bi se moral kupec logično obrniti di rektno na prodajalčevo enoto »Standard«, ne pojasni kako naj bi kupec zanjo izvedel, da je ta organizacija prodajala blago in pa, da tega pri intervencijah oz. urgencah za dostavo blaga nihče ni povedal. Tožena stranka bi se morala zavedati, da je kupec kupil in plačal blago zato, ker ga je potreboval oz. ga je hotel takoj uporabljati. Zaradi izredno malomarnega odnosa do kupca je bilo sodišče mnenja, da gre za težji primer kršitvfi dobrih poslovnih običajev in izreklo javni opomin l objavo v lokalnem časopisu. častno sodišče hoče s tem doseči, da bi toženi stranka in eventualno druge trgovske organizacije, Id tako ali pK>dobno poslujejo, spremenili nepravilen in neposloven odnos do kup>cev in se zavedalo prevzetilii obveznosti pri prodaji blaga, zlasti takega, ki je plača- no vnaprej. S tem je sklep utemeljen. PREDSEDNIK SENATA:^ DR. IVO FRELIH, I. i §t- 8 — 26. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 17i TRIM AKCIJE 76: ZA UVOD 315 SMUČAR- JEV v soboto in nedeljo je bila na Gol teh letošnja pr\'a trim rekreacijska akcija in to v smučanju pod geslom »Vsi veselo na poljano belo« ali iz- let na smučeh. Proga je bila dolga dva kilometra in speljana iz Medvedja- ka preko Starih stan in Morave do koče. Prvič se je akcirje udeležilo 315 smučarjev in smučark in to največ iz naslednjih delovnih organizacij: LB 17, LIK Savinja 12, PTT 11, EMO 9 itd. Poleg te- ga je organizator, Zveza za športno organizacijo, podelil tudi 14 družinskih diplom. Akcijo bodo ponovili tudi to soboto in nede- ljo, danes in jutri (če- trtek in petek) pa bo tu- di na Svetini ter na Gričku. Torej dovolj mož- nosti, da vsak, ki zna smučati, dobi prvo znač- ko iz kolekcije trim za letošnje leto. Proge so primerne za vse, tako smučarje začetnike, kot tudi za seveda že bolj izkušene. Pohitite, kajti nihče ne ve, kako dolgo bo še sneg. Hudo bi bilo, če bi vam ob koncu leta v kolekciji manjkala prav značka trimčka smučarja! ŠE 114 DNI DO BAI 76 Sto.štiriiiajst dni pred Balkan- skimi atletskimi igrami v Celju so atleti Kladivarja dosegli nekaj novih, lepih uspehov, ki kažejo na to, da bo letošnja sezona tudi po tekmovalnih dosežkih uspešna. V Velenju je bilo republiško prven. stvo v krosu, kjer so Celjani osvo- jili pet prvih mest — tri med po- samezniki in dve med ekipami. Ta- ko so zmagali Zvonka Blatnik med starejšimi mladinkami. Krofi med mlajšimi člani in »povratnik« Pe- ter Svet med člani v teku na 10 Icm. 'Razveseljiva je predvsem zma- ga slednjega, saj so ga po hudi poškodbi in dolgem zdravljenju mnogi že odpisali. Vendar Peter je zdržal tudi to, zanj najliujšo bitko, treniral in se zmagoslavno vrnil. Z zmago na republiškem prvenstvu je dokazal, da bo tudi lettois, če bo edrav. med naj- boljšimi jugoslovanskimi dolgopro- £?ši^ JŽ^*^L1^*_,^ P*'^^ gotovo tudi v reprezentanci, ki bo nasto- pila na BAI. Na istem tekmovanju so ekipno zmagali še mlajše mla- dinke in člani. V skupni uvrstitvi (vse discipline) je Kiadivar drugi za velenjskim Rudarjem, ki se je v zadnjih letih i>rav specializiral na organizacijo krosov. Ostale tri naslove so dodali ska- kalci v višino na republiškem zim- skem prvenstvu, ki je bilo v Celju. Mladi Marko Prezflj je zmagal med člani (206 cm), Boris Cop med mladinci (196 cni) in Mojca Jager pri mladinkah (163 cm). Na. črtno delo v zadnjih dveh letih se tako že pozna, saj je vrsta mladih atletov napovedala veliko boljše čase celjski atletiki. To je razve- seljivo še posebej zato. ker bodo letos organizatorji takšne športne manifestacije, kot je B.\I. Stadion »Borisa Kidriča« je v teh dneh kljub snegu ves v znamenju ob- navljanja. Podrli so og:rajo, za se- maforjem vse splanirali itd. Ure- dili bodo tudi novo živo mejo oko- li atletskili stez. V dvorano bodo položili tartan, kjer bodo atleti lahko trenirali v primeru slabega vremena. Za metalce bodo uredili igrišče med stadionom in Dečko- vo cesto. Press center za več kot sto novinarjev pa bo v dvorani rastavracije Kiadivar. Zlasti te prostore bo treba še posebej dob- ro urediti, da ne bi prišlo do kakšnih nepotrebnih zastojev in te- žav. Seveda vestuo delajo tudi vse ostale korrilsije, kajti č.as otvoritve doslej največje športne manifesta- cije v Celju, se izredno hitro pri- bližuje. Torej zastavimo vsi sile, da bi od 18. do 20. junija sprejeli pripravljeni goste iz Bolgarije, Ro- munije, Grčije, Turčije in seveda naše atlete ter tako ,še enkrat do. kazali, da smo resnično pravo me- sto atletike. TONE VR.\BL Prva tri m.esta na krosu v Velenju med mlajšimi mladin- kami so osvojile Celjanke. Od leve proti desni: Jožica No- vak (druga), Zvonka Blatnik (prva) in Ida Bunderle (tret- ja). Torej dobre naslednice Danice Urankar, ki se je po- slovila z atletskih stez po uspešni karieri. Peter Svet se je po daljši odsotnosti zmagoslavno vrnil na stezo. In to tam, kjer je pred poškodbo dosegel enega .svo- jih največjih uspehov — prvo mesto na Balkanu. Zdaj .^e za uvod postal republiški prvak in upajmo, da bo tako uspešna cela sezona, ki je pred njim. Za njim teče Stanko Lisec, ki je bil tokrat tretji, posnetka: LOJZE OISTERŠEK KOŠARKA................... TEŽKA ZMAGA, v in. kolu SKL so Celjani igrali doma in dosegli dra- goceno zmago nad Rudarjem iz Trbovelj s 65:60 ( 37:.'^). Točki sta ostali doma, kar predstavlja veliko dragocenos.. Sicer pa smo za obe točki le nekoliko trepetali ... Ce- ljanom ni in ni šlo. Trboveljčani so vso tekmo igrali le s šestimi mladinci, ki so pokazali zvrhan koš »mladeniškega ognja«. Borili so se srčno za vsako žogo! Domači tiener Zmago Sagadin, ki ima na voljo kar 12 igralcev, tokrat ni dolgo zmogel zlomiti odpor gostov. Na parket je pošiljal domala vse igralce, ni pa ujel z izjemo zadnje četrtine igre petorke, ki bi bila učinkovita. Z izjemo Pipana in ob koncu tekme tudi T. Sagadina ne bi mogli tokrat pohvali'i niti enega Celjana. Vsi so igrali dokaj pod svojimi sposob- nostmi. Kriza je očitna in še ni prebrodena po težkem porazu v II. kolu v Mariboru proti Braniku. Igralci so preutrujeni, pretrenirani, neuigrani, delali so veliko napak v netočnem podajanju, slabem izvajanju metov, ni bilo pravega ritma v igri, protinapadi so bili počasni, preveč je bilo zaustavljanja igre z namernimi osebnimi napakami. Se in še bi lahko pisali o spodrsljajih. Gtostje so bili pov- sem enakovredni po igri in rezultatu Celjanom v I. polča- su, v drugem so celo v 30. minuti povedli s 49:48, da je v zadnjih osmih minutah tekme le prevagala večja izkuše- nost domačinov. Srečanje ni zadovoljilo okrog 200 gledal- cev, želimo le, da bi prehodno krizo igralci kar najhitreje preboleli, saj morajo že v prihodnjem kolu nastopiti v Aj- dovščini proti Fructalu, ki še ni doživel poraza. Trener Rudarja je bil presrečen ob tesnem porazu njegovega mošt- va, saj je pričakoval izdaten poraz z 20—30 koši razlike. smučanje PREDVSEM ŽIVAHNO Na državnem prvenstvu na Starem vrhu je bila v ospredju le Andreja Jezernik (Izletnik), ki je v veleslalo- mu bila peta, v slalomu pa sedma. Le ena sama lastovka! Kje so časi, ko so Celjani imeli na državnih prvenstvih številna zastopstva in tudi večje število dobrih uvrstitev . . Na Golteh je bilo tekmovanje za kategorizacijo. Pri ml. mladinkah je bila Jagričeva četrta, Jugova šesta, pri st. mladinkah Dvoršakova druga in pri ml. in st. mladincih med najboljšimi ne srečamo nikogar iz širše celjske regije! Na državnem prvenstvu pionirjev v črni se je v kategoriji ml. pionirjev uvrstil Cesar iz Celja na šesto mesto! Na prvenstvu SSD Kajuh celjske gimnazije je na Gol- teh v veleslalomu nastopilo 64 tekmovalcev in tekmovalk. Pri mladincih je zmagal Kolenc pred Maligojem in Vov- kom, pri mladinkah pa B. Jugova pred Dvoršakovo in D. Jugovo. Na prvenstvu laške občine, ki je bilo na šmohorju, pa je v veleslalomu nastopilo 52 mladih smučarjev. Pri cici- banih so bili najboljši — Ožek, Hartman, Majcen (vsi La- ško), pri ml. pionirjih — Otrin, Leben, Karlatec (vsi La- ško), pri st. pionirjih — Klemen, Skrnicki in Vidic (vsi Laško), pri ml. pionirkah Skorja (La), Martinšek (Radeče) in Kumberger (La) ter Istenič (Ra), pri pionirkah pa 2ab- kar (La), Kavšek in Kranjc (obe La). K. JUG HOKEJ: PADEC NA ZADNJI STOPNIČKI I Celjski hakejisti na ledu niso luspeli. Padli so na zadnji stopnič- ki pred vstotMjm v I. A zvezjio li- to. \' Beogradu na štadionu Taš- »ajdan so Oljani izgubili drugo halifikacijsko večanje proti Par- tiianu 1:8 (0:3, 0:4, 1:1). 'Zmaga Partizana je bila popolnoma za- služena in srečanje ,je bilo oddi- \pano pod popolnoma normalnimi ,ln dobrimi pogoji. Od povratku iz Beograda nam je trener Jož* Trebušak povedal: »Ne Lšč«no vzrokov za poraz drug.je. Vzn-oki so v nas samih, v ijralcih. ki so se pre<,lali ž* v C:e. •ju po vodstvu :t:0 in niso Izkori-: stili priloŽ3>osti za visoko zmago. Na popravnem izpitu v Beogradu, je bilo napraviti kaj več še tež-' je. Toda kljub temu se .je zgodilo^ l{o, kar niti ?ui.jmani lilsmo pri-i »kovali. Na.ši igralci so se ustra-j šili na.sprotnika in odgovornosti.' Ifrali so dve tretjini s stjahom pred veliko odgovorncKitjo. Ignt^ je bila zato slaba, zlasti v obram-i M. Tu je zadovoljU le Bojan Kcr- koš, v napadu pa delno Vrtovšek, Bratec in I^esjak. V.si ostali so psi. •"čno popolnoma odpovedali. Bre- me, da morajo rmagatl, je bilo *» na.šo mlado ekipo pretežko. Za- jedali so se, da morajo pred Ce- ljani uspeti. Temu primerna jt^ bi- la tudi igra. Žal še nisaiio priprav, 'jttii za tako težak izpit.« In kaj sedaj? »Potrebno bo nadaljevati t za- 'Hini delom. Po analizi p.slhične- U stanja v ekipi, to je velika šo- la za bodoče delo, nadaljujem s Pripravami že sedaj. Nova sezona 'o prinesla nove moči, fantje bo- •lo leto dni starejši in imeli bodo ^eč zaupanja. To pa nam je tokrat primanjkovalo.« Pr\enstvo je zaključeno. C šesti med petnajstimi moštvi. J^" je lep usiK-h. I..ansko leto so "Ui petnajsti. Pripravlja se novi ^Istpm tekmovanja. Pomembno Je, ^ se v Ckjlju dela načrtno. Mladi- prihaja. Igralci prvega moštva kali,}o in priložnost za prodor ?J*d najlM)lj.še bo ponovno dana. j^^krat pa bodo fantje iz Mestnega P*fka j)rav gotovo pokazali svojo Pfavo vTednost. Kljub spodrsljaju p Beogradu pa se vam športno Ce- ^ Ziihvaljuje, za prijetne in lepe •t^lone v letoSn,ri sezoni. Kljub^ ^^u ste uspeli! Na poti proti i^hu so pač prisotni tudi porazi. ^»''Sen je šport. J. KUZMA VELENJČANl Drugi Sporedno z državnim prvenstvom hokeju na lea.šek 225, Marja- na Roškarič 331, Mirleo JevniSek 203), 10. SD »Tempo« — mlada ekipa 1102 (Ivan fetubec 254, Aleš Hočevar 236, Vito Slapnik 222, Vi- to Kroflič 300, Albin šnajder 190), 11. SD »Metka« 1095 krogav (Go- renjšek 248, Šlogar 232, Rebevšek 314, Fa,idiga 212, BrUej 189), 12. SD »Bratov Dobrotinšek« Vojnik — II. ekipa 1049 krogov (Klopo- tan 339, Robačar 219, Jelen 214, Petek 305, Ojsteršek 183), 13. SD »Dobrna« 981 krogov (Pan Sandi 246, šlamberger 208, Škoflek 185, Pan Zoran 179, Smrečnik 163). Najboljša desetorica pri posa- meznikili: 1. Jože Jerman .SD Ce- l.je 276 kr., 2. Vili Dečman SD Ko- vinar 376, 3. Marjan Dobovičnik SD Celje 375, 4. Ivan Kočevar SD Kovinar 371, 5. Jože Štrajhar SD »Tempo« 268, 6. Ervin Seršen SD Celje -365 , 7. Drago Stritar SD Ko- vinar 263, 8. Branko Malec SD Kovinar 262, 9. Robert Mernik -SD Kovinar 262, 10. Martin Petrič SD »Tempo« 362. II. kolo bo iarvedeno na istem strelLšču v petek 27. 2. 1976. Ce- lotna liga oljsega pet kol. TONE JAC.EU šport v šentjurju Na področjih Resevne Je bil po večletnem premoru ponovno izve- den tradicionalni »Lahov smuk«. I*rehodni pokal je prejel Iztok Horvat, Šentjur, .s časom 1:14,4. Drugi čas je imel Albin Rožanc 1:17JJ in tretji Jani Jenšterle 1: 17,8. Občinskega prvenstva osnovnih šol v veleslalomu se ,je udeležilo 90 tekmovalcev. REZLLTATI: ml. mladinci: 1. Boris Debelak, 2. Franc Urbajs, 3. Rafko Vončina (vsi .Šentjur); st. pionirji: 1. Pe- ter Koprive (Planina); nil. pionir- ji: 1. Hari Cmok (Šentjur); cici- bani: 1. Dušan Debelak (šent,jur); st. pionirke: 1. Simona Jevšenak (Šent.fur); ml. pionirke: 1. Nad.ja Vrečko (Šentjur); crfcibanke: 1. Alenka Jazbec (Planina). M. I. šport iz žalca Občinskega sindikalnega tekmo- vanja v Žalcu v odbojki .se je udeležilo 24 ekip. Pri starejših članih je zmagal Ferralit Žalec pred Tekstilno tovarno Prebold, Juteksom Žalec itd. Pri mlajših članih pa prav tako Ferralit pred SIP-om Šejnpcter, Tovarno noga- vic Polzelo itd. Prven.stva ŠŠD občine ŽAlec se Je udeležilo 252 tekmovalcev, ki so se pomerili v veleslalomu na smučišču v Libojah. V posameznih kategorijah so zmagali: CICIB.^N- KE: Polonca Marovt Iz Bra.slovč; ML. PIONIRKE: Nevcnka Oblak iz Žalca: MI.. PlOMR.II: Uroš Kragl ia Žalca; ST. PIONIRKE: Saša Rak iz Braslovč; ST. PIONIRJI: Marko Ocvirk iz Vranskega; ML.'\- DINKE: Tatjana Rojnik iz Bra- slovč in MLADINCI: Boris Rožič iz Braslovč. Zaradi velikega zanimanja za na- mizni tenis v žalski občini se je telesnokulturna skupnost Žalec od- ločila, da bo ustanovila občinsko ligo. Pričetek tekmovanja bo 38. t. m., na,stopilo pa bo 8 ekip. T. TAVC^VR urh in marino na dunaj? v Ribnici je bilo zad- nje kvalifikacijsko tekmo- vanje kegljačev in 'te- gljavk za vstop v držav- no reprezentanco, ki bo zastopala Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu na Dunaju, meseca maja le- tos. Med tekmovalkami sta se uvrstili v reprezen- tanco tudi dve Celjanki — Magda Urh in Janja Marine. Pot kvalifikacij je bila psihična obremenitev za vse. Najprej je odpadla Elva Ludvig, ki s svojim znanjem vsekakor spada med najboljše. Pozneje, v borbi med najboljšimi 16 tekmovalkami, je odpad- la tudi Tanja Gobec, k-' je osvežitev med kandi datkami za državno re- prezentanco. Končni zbir pa pove naslednje: Po osmih kvalifikacij- skih nastopih je na kon- cu Magda Urh šesta s 3301 kegljem, Janja Marine sedma s 3267 keglji in Tanja Gobec enajsta s 3207 keglji. Osem najbolj- ših je znanih. Toda selek- torji še niso zadovoljni. Vsekakor imajo svoj na- črt in politiko. Morda je preveč tekmovalk iz Slo- venije, zato so tekmoval- ke, ki so si priborile potni list za Dunaj, med njimi tudi Urhova in Ma- rinčeva iz Celja, sprejele obvestilo, da jih čaka še štirikratno tekmovanje in preizkušnja z rezervo. Tako bosta najboljši celjski tekmovalki še na- stopili 6. marca v Beo- gradu na prvi novi pre izkušnji. Najboljših se- dem pa bo potovalo na EHinaj. Celjski tekmovalki Magda Urh in Janja Ma- rine sta si priborili pra- vico sodelovanja na sve- tovnem prvenstvu na Du- naju. Vsaka druga (xilo- čitev pa gre samo na ra- čun medrepubliške »kuhi- nje«. J. KUZMA 18. stran — NOVI TEDNIK §t. 8 — 26. februar 197t gt. 8 — 26. februar 1976 NOVI TEDNIK stran 19 ŽABARSKI Tale razgovor med predsednikom izvršnega sveta celj- s!amjana StameJ&č, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenok, Tone Vrabi — Izhaja vsak četrteJc — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Elokopisov ne vračanrio - Cena posamezne Številke 2 din - Celoletna naro6nlna 75 din, polletna 37 dm TekočI račun 5O10G-6Ol-2(K)12 CGP »DELO« Ljubljana — Telet. uredniSlvo 22-36» m 2^m, mah oclasn m naročnine 22 8fif* SKOK ČEZ LUŽO (27) POMEN OBISKOV Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA Piše MILAN SENIČAR Za Cleveland pa niso značilni samo slovenski pevski zbori, temveč tudi ansambli, saj le-teh delu- je kar 25. Igrajo našo staro glasbo, predvsem pa polke. Zato se je pri njih razvil tudi naziv »kralj polke« ali »ambasador polke«. Med najbolj zna- nimi kralji v »ameriški Ljubljani« sta Frank Jan- kovič in Toni Petkovšek. Sicer pa poznamo enega teh ansamblov zelo dobro tudi pri nas, v Sloveniji. Le kdo ni prisluhnil pred , časom prijetni oddaji lju- bljanske TV, ki je pred- stavila »Vadnale«, ansam- bel iz Clevelanda. Sam sem užival ob zvokih nji- hovih instrumentov in ve- seU pesmi na poslovilnem sprejemu pri Johnu Trle- pu, Američani slovenskega porekla. Kljub mojemu zelo skromnemu ' plesne- mu znanju sem sezdoma- činovo ženo zavrtel v »divji« polki (kot sem včasih videl naše folklor- ne skupine) in tako po- žel priznanje gostov. Tež- ko je bilo pa potem, ko so se hotele zavrteti tudi druge Američanke v »pra- vi slovenski polki«, sam pa sem bil od »teptanja« že preutrujen. Vadnali so seveda zaigrali obvezni »V nedeljo pira ni« in »Ne gremo še narazen«. Za- prosili so me tudi — pred odhodom — naj pozdra- vim ljubo Slovenijo. Bile so tudi dramske skupine, ki pa že izumira- jo, seveda zaradi znanja jezika. Tedensko deluje v Clevelandu tudi deset slo- venskih radijskih ur (po- leg treh hrvatskih in pe- tih srbskih), ki posredu- jejo poslušalcem poleg slovenske narodne glasbe in oglasov tudi bolj ali manj redne novice iz Slo- venije. Med slovenskimi časo- pisi je zelo znan »Prosve- ta«, ki izhaja dnevno v Chicagu, medtem, ko v Clevelandu izdajajo list »Ameriška domovina«, ki -r- blago rečeno — ni prijateljsko razpoložen do stare domovine. Poleg teh dveh dnevnikov izha- jajo še trije 14-dnevniki: »Nova doba«, »Naš glas« in »Ameriški Slovenec«. Zanimivo je, da obstaja na državni univerzi v Cle- včlandu tudi posebna sto- lica za slovenski jezik, v okviru izobraževanja od- raslih pa zainteresirane poučujejo tudi slovenšči- no. Povedati je potrebno še to, da se večina dejavno- sti teh društev godb in zborov odvija v sloven- skih domovih, močno pa je tudi dnižabno življe- nje, ki ga organizirajo šte- vilne slovenske gostilne. Marsikdo me je vpra- šal, kakšen je odnos na- ših izseljencev do Slove- nije in Jugoslavije. Za og- romno večino velja iskre- na navezanost za staro domovino, na rodni kraj, čeprav v Ameriki dobro živijo. Mnogo jih je, ki se po upokojitvi vračajo k nam, da bi tu preživeli stara • leta. Potrebno je poudariti znano dejstvo, da so mnogi izseljenci znatno pomagali NOB in so tudi danes prijateljsko naklonjeni dobrim odno- som med Jugoslavijo in ZDA. To dokazuje tudi vsakoletna množična poto- vanja v domače kraje. Za Slovence v Ameriki je značilno to, da so bili ne- koč (ob prihodu in še dalj časa po njem) v naj- nižjih socialnih slojih, da- nes pa so pomembni v vseh krogih — umetni- ških, kulturnih, političnih in — poslovnih! če se vrneni na ome- njeni odnos izseljencev do stare domovine, bi lahko dejal, da ima takšen od- nos predvsem tri karakte- ristike: različni pomemb- ni obiski naših izseljencev v Ameriki, državna lini- ja — obiski mest in na- vezava bratskih odnosov, poslovna linija — obisk bank, velikih korporacij in trgovskih centrov. Na naključje, da sem na prvo mesto postavil pomembnost obiskov ne- katerih naših vidnih druž- beno političnih delavcev. Med drugimi so iz Slove- nije ■ v zadnjem obdobju obiskali ZDA: Andrej Ma- rin, predsednik IvS skup- ščine SRS, Zvone Dragan, podpredsednik IS, Tone Kovic, ljubljanski župan, direktorji Ljubljanske banke, Iskre, Slovenija- lesa in drugi. Vsi so bili izredno lepo sprejeti, tako s stranii Američanov, kot s strani naših izseljencev. Med mo- jim popo:ovanjem so bi- li še vedno izredno živi spomini na obisk Andre- ja Marinca zaradi njegove izredne prisrčnosti. Bilo je več Američank sloven- skega porekla, ki so mi v razgovoru zaupale, da imamo »silno očarljivega predsednika izvršnega sve- ta«. Tone Kovic je pod- pisal listino o bratskih odnosih, prav gotovo pa so pomembne dokumente zaključili tudi predstav- niki našega gospodarstva. Pomembni so vsi trije navedeni elementi, saj po- menijo ohranjanje prija- teljskih stikov z našimi v ZDA, hkrati pa vključuje- jo slovensko in jugoslo- vansko gospodarstvo v po- memben svetovni krog. Navezanost na domači kraj mi bo vedno ostala v spominu. Potovanje pre- ko luže je sicer enostav- no, vendar za človeica pri sedemdesetih letih ne po- vsem vsakdanja stvar. In vendar prihajajo tudi naj- starejši in bodo prihajali. Ne bom pretiraval, če za- pi.šem, da mi je najmanj dvesto naših izselj«icev dejalo, na svidenje pri- hodnje leto pri vas v Sloveniji. To nas samo veseli, da- je pa nam tudi obveznost lej>ega, prisrčnega in do- mačega sprejema. Naj zno- va poudarim, da Slovenci v Ameriki ne bi nikdar tako uspeli, ostali tako povezani in navezani na svoj domači kraj, če ne bi bilo med njimi izred- ne solidarnosti, medseboj- ne pomoči. * Vsega je enkrat konec, tako tudi zapiskov s po- potovanja po ZDA. Ostalo je sicer še precej vtisov in doživetij, ki jih nisem zapisal, hotel pa sem vam podati sličico te ogromne dežele, skromno sličico vsakdanjega življenja, ki bi vam naj samo poma- gala pri izpopolnjevanju mozaika o ZDA. KONEC Tudi Drago Seliger, predsednik Slovenske izseljenske matice, je obiskal ZDA Ing. Andrej Marine med sprejemom v Clevelandu