v ki -J INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE Krvodajalci jubilanti in prostovoljci KO RK Dobrepolje OZ RK Grosuplje ter gostje so se 4. 2. 2011 zbrali v dvorani Jakličevega doma na Vidmu na podelitvi priznanj krvodajalcem jubilantom. Letos je priznanja dobilo kar dvajset jubilantov. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 10. 3. 2011 JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, ileksarca... Augenma^ februar 2011 Zupanova stran 3 O Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani Ko pišem članek, je zunaj zelo mrzlo, zima se še ni poslovila, a vesel sem, da ni snega, da ni problemov pri pluženju in posipanju, pa še sredstva se prihranijo. Ampak vse je relativno. Na občini pa dela ne zmanjka. Rešujemo trenutne probleme, pripravljamo in usklajujemo proračun, načrtujemo različne aktivnosti na vseh področjih. Po vaseh potekajo zbori občanov oziroma zbori vaščanov, na katerih izvolijo nove vaške odbore. Teh zborov se udeležili v povprečju 20 vaščanov, ki konstruktivno delujejo in se zanimajo za napredek vasi in občine ter so pripravljeni tudi kaj postoriti, saj v zadnjem času ni več motivacije za prosto-voljstvo. Vse preveč je gledanja skozi denar. Ali nam prinaša srečo?? Naj omenim, da bom v tem obdobju posvečal večjo pozornost delovanju vaških odborov, ter pretoku informacij. Na ta način želim okrepiti delo vaških odborov v lokalni skupnosti. Skupaj smo močnejši in uspešnejši. Pri načrtovanju projektov potrebuješ različne informacije, ocene, vire financiranja, primere dobrih praks,^ Vse potrebno ne moreš dobiti v sami pisarni, zato se je potrebno večkrat odpraviti na razne institucije, ministrstva, posvete, sreča-nja^ Zaradi tega me je včasih težko dobiti, a vrata županove pisarne so vedno odprta za vse občane. Po drugih občinah imajo župani določen dan uradne ure. Pri nas bomo počasi uvedli samo to, da bi se občani najavili k županu, povedali temo razgovora oziroma problem. To bo pripomoglo h kvalitetnejši in prijaznejši javni upravi, saj bom na pogovor bolj pripravljen, podkrepljen z ustreznim gradivom ali strokovnim mnenjem in Vam že takoj podal ustrezni odgovor. Včasih ni potrebna pot do župana, saj lahko odgovor poda ustrezni občinski uslužbenec. Svojo najavo obiska in temo pogovora sporočite na telefonsko številko 788 02 80, ter se boste dogovorili za prosti termin. V torek, 1. marca, bomo praznovali svetovni dan Civilne zaščite. Ob praznovanju dneva Civilne zaščite je priložnost, da znova poudarimo pomen pripravljenosti na izjemne situacije, ki lahko kadarkoli in kjerkoli na svetu ogrozijo življenja ljudi ter uničijo njihovo imetje. To, da obeležujemo dan Civilne zaščite v mednarodnih okvirih, je izraz zavesti o soodvisnosti in skupni solidarnosti celotnega planeta, na katerem prebivamo. Ob takšnih dogodkih je treba združiti vse moči, znanje in izkušnje, k čemur vsakdo po svojih najboljših močeh prispeva svoj delež. V Jakličevem domu na Vidmu bomo v četrtek, 3. marca, ob 17. uri, imeli skupno regijsko prireditev ob dnevu Civilne zaščite, katere se bo udeležilo okoli 200 ljudi. Naj omenim, da bo našo občino obiskala ministrica za lokalno samoupravo, 25. marca 2011, ko bo v Jakličevem domu potekal I^ posvet DELOVANJE SKUPNIH OBČINSKIH UPRAV V SLOVENIJI, ki ga pripravljajo Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije in Občina Dobrepolje. Na javnem razpisu za pridobitev sredstev EU sklada za regionalni razvoj za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti smo bili zavrnjeni, kar odpira velike dvome o transparentnosti tega razpisa. Trudili se bomo, da čim prej pridemo do informacijske avtoceste. Menim, da nam bo uspelo. Prilagam izjavo, ki smo jo župani podali za javnost. »Občina Kočevje, ki predstavlja koordi-natorico konzorcija (poleg občine Kočevje konzorcij sestavljajo še občina Črnomelj, občina Dobrepolje, občina Kostel, občina Metlika, občina Osilnica, občina Ribnica in občina Sodražica), želimo predstaviti nekatera izhodišča o prijavi na omenjen razpis ter postopke, ki jih izvajamo ter jih bomo v prihodnje izvajali zaradi neizbora konzorcija do Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT): • dne 10. 2. 2011 je bil občini Kočevje kot prijaviteljici in koordinatorici prijave vročen sklep o zavrnitvi prijave na javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti, zato smo se v prostorih občine Kočevje dne 16. 2. 2011 sestali županja in župani ter njihovi zakoniti predstavniki vseh občin povezanih v konzorcij, ter predstavniki podjetja APR Poslovno svetovanje d.o.o., ki je za celotni konzorcij pripravljalo prijavo na MVZT; • po podanih dodatnih pojasnilih s strani predstavnika pripravljavca prijave in po izmenjavi medsebojnih mnenj, iz katerih je izhajalo zlasti nerazumevanje in ogorčenje nad sprejeto odločitvijo MVZT, smo se odločili, da se bomo na sklep o zavrnitvi prijave v določenem, to je 8 dnevnem roku, pritožili; • pritožba, ki bo oddana po pošti dne 18. 2. 2011 temelji zlasti na nepravilnostih in s tem nezakonitostih izvedenega postopka, kot tudi na kršitvi enakopravnosti in neupravičenega preferiranje sicer evidentno nepopolnih prijav, zaradi česar je bila prijava konzorcija in partnerjev izločena iz nadaljnjega postopka; • pravni strokovnjaki so ugotovili, da je bila konzorciju onemogočena enakopravna obravnava, saj je bil konzorcij izločen predvsem zaradi vloženih zahtev za revizijo na Državno revizijsko komisijo, kar je postopke pravnomočne izbire izvajalca del podaljšalo, čeprav sta bili obe zahtevi zavrnjeni kot neutemeljeni, kar še dodatno podkrepi kvalitetno pripravo prijave konzorcija; • da je celoten postopek izbire potekal milo rečeno nenavadno izhaja tudi iz ugotovitve, ki kar bode v oči, da je sklep datiran 2. 1. 2011, ki ni samo dela prost dan, temveč je bil v letu 2011 tudi nedelja. Tej naglici navkljub pa je bila odločba, ki je bila spisana na omenjeni dan, nato občini vročena 10. 2. 2011, kar mesec in nekaj dni pozneje. • pritožba, ki sicer vsebuje še mnoge druge pravne argumente obsega sedem strani in zahteva od MVZT razveljavitev nezakonitega sklepa, ki je bil vročen konzorciju občin, da razveljavi sklep o izboru izbranih prijav občin Mokronog-Trebelno, Sežana, Pivka, Mozirje in Slovenske Konjice ter da se izda nov sklep, ki ugotavlja, da je prijava konzorcija občine Kočevje in partnerji popolna ter izpolnjuje vse postavljene pogoje ter se posledično uvrsti v ocenjevanje; Poudariti moram še, da bi, v kolikor bi konzorcij bil podvržen ocenjevanju (ob upoštevajoči javno-dostopni metodologiji), naša prijava dosegla izjemno visok zbir točk, saj to območje predstavlja veliko podhranjenost in s tem visok odstotek t.i. sivih lis oziroma nepokritosti s področja elektronskih komunikacij, zato se je težko znebiti občutka, da je bila naša prijava namenoma izločena iz postopka, s čimer se je omogočilo nadaljevanje postopka z Iz občine nekaterimi občinami, ki sicer ne izkazujejo tako slabega stanja na tem področju. Spoštovani, ukrepi, ki so usklajeni na ravni občin članic konzorcija so naslednji: • najprej bo vložena pritožba zoper sklep o zavrnitvi prijave konzorcija, v katerega so povezane občina Kočevje, občina Črnomelj, občina Dobrepolje, občina Kostel, občina Metlika, občina Osilnica, občina Ribnica in občina Sodražica; • hkrati bo vložen predlog za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve sicer izvršljivega sklepa; • vložena bo zahteva za vpogled v dokumentacijo in postopek izbora po mnenju MVZT najkvalitetnejših prijav; • sledil bo poziv za srečanje z mini- strom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo gospodom Gregorjem Golobičem, kjer želimo predstaviti specifiko naše prijave, saj gre poleg postopkovno pravilno pripravljene prijave za območje, ki je konstantno zapostavljeno pri zagotavljanju temeljne infrastrukture in s tem deprivili-girano enakih možnosti gospodarskega razvoja regije; • prav tako bomo vztrajali, da MVZT zagotovi dodatna sredstva za izpeljavo projekta širokopasovne povezave, ki omogoča vstop regije na elektronski zemljevid Republike Slovenije in možnost za normalen gospodarski razvoj. Ob koncu moram poudariti, da smo opravili notranjo revizijo postopka prijave, kjer so bili odpravljeni vsi dvomi glede Na zadnji redni seji najpomembnejša točka Od lok o pro raču nu obči ne Do bre po Ije za leto 2011 Mojca Pugelj Svetniki so najprej potrdili dnevni red in zapisnik 3. redne seje. Sledila pa je obrazložitev Odloka o proračunu občine za leto 2011 z načrtom razvojnih programov za obdobje od 2011 do 2014. Župan je najprej pojasnil, da je sicer proračun za 10% manjši od lanskega (znaša dobre 4 milijone evrov), da pa je kljub temu v planu kar nekaj investicij: izgradnja vodovoda Hočevje, kanalizacija in pločnik v Ponikvah, gradnja vrtca na Vidmu, ureditev centra Strug... Na koncu je župan dodal, da bodo usklajevanja s svetniškimi skupinami še sledila in da bo seveda proračun možno še spreminjati. Proračun naj bi po mnenju svetnikov odseval družbeno, politično in gospodarsko ureditev občine. V Zakonu o javnih financah je sicer občinski proračun opredeljen kot akt občine, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. Predlog občinskega proračuna pripravi občinska uprava na podlagi navodil za pripravo občinskega proračuna. Svetniki so prvo obravnavo podprli soglasno. Potrdili pa so tudi načrt ravnanja občine Dobrepolje s premičnim in nepremičnim premoženjem za leto 2011, letni program kmetijstva in letni program športa. Svetniki so nato po krajših razpravah sprejeli še Sklep o ravnanju z nepremičnim premoženjem občine Dobrepolje, morebitnih nepravilnosti s strani zadolženih za prijavo na obravnavani razpis, saj so bile vse dopolnitve razpisne dokumentacije, postopki pred Državno revizijsko komisijo (bili smo pozvani k pojasnitvi izbora izvajalca del in bili pri tem uspešni) in aktivno spremljanje samega razpisa (nenehen stik z uradniki MVZT) s strani konzorcija in s tem zlasti s stani občine Kočevje kot koordinatorice ter podjetja APR Poslovno svetovanje d.o.o. nenehno zagotovljeni in strokovno izvedeni.« ♦ katerega posamična vrednost je manjša od 5.000 eurov. Gre za »dovoljenje« županu, da lahko sam kupi ali proda nepremičnine, katerih vrednost je manjša od 5.000 eurov. Sprejet je bil tudi Sklep o posredovanju predlogov kandidatov Okrožnemu sodišču v Ljubljani za sodnika - porotnika. Za sodnike porotnike so bili potrjeni Zgonc Edvard in Pavlin Janez iz Ponikev ter Drobnič Anton iz Predstrug. Razprava se je spet razvnela pri točki Vprašanja, predlogi in pobude. Svetniki so predlagali, da se po poteku koncesije za kamnolom Predstruge začnejo vse aktivnosti, da se koncesije ne bi več podelilo, saj prebivalci nimajo nič od tega. Župan se je s tem strinjal, da je edina rešitev v prihodnosti zaprtje tega kamnoloma. Občina dobi iz koncesije za opravljanje dejavnosti le 10 tisoč evrov letno, kar je bistveno premalo, glede na to, koliko škode (uničenje cest), hrupa in prahu povzročijo z odvažanjem in miniranjem materiala. Kar nekaj vprašanj je bilo postavljenih tudi na temo vzdrževanja hidrantnega omrežja v občini. Direktorica občinske uprave, Tatjana Dečman - Žagar je pojasnila, da hidrantno omrežje ureja Odlok o oskrbi vodnega omrežja. Če bi Gasilska zveza rada preverila delovanje hidrantov ali izvedla kakšne druge posege v omrežje, je potrebno pridobiti dovoljenje upravljavca. ♦ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE KSS Dobrepolje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si Pričetek izpolnjevanja vlog za neposredna plačila v kmetijstvu S 1. marcem bomo pričeli z izpolnjevanjem vlog za neposredna plačila v kmetijstvu. Kampanja bo potekala do 6. maja. Vloge se bodo na agencijo pošiljale v elektronski obliki. Vsi, ki želite izpolniti vlogo na Kmetijsko svetovalni službi, prosim, da me pokličete na telefonsko številko 7867 150 ali se oglasite v pisarni vsak delovni dan od 7 do 8 ure, da se dogovorimo za termin izpolnjevanja. Pred izpolnjevanjem preverite vse površine (GERK-e), če so pravilno vrisane glede na pozicijo površine in vrsto rabe. V GERKih ne smejo biti zajete nekmetijske površine (zaraščene površine, zelenice okoli hiš, ki se kosijo z vrtno kosilnico, pozidane površine Če ugotovite taka neskladja, jih morate na Upravni enoti Grosuplje naprej odpraviti in šele potem pridete na vnos vloge. Grafičnih predtiskov letos ne boste prejeli, na voljo so vam na spletni strani ministrstva: http://rkg.gov.si/GERK/ viewer.jsp Franci Omahen, KSS Dobrepoje februar 2011 Obvestila 5 Podjetniške in druge informacije - FEBRUAR 2010 Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis »Inovacijski vavčer 2011«. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je sofinanciranje upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev oz. svetovalcev pri pripravi in izvajanju razvojno naravnanega ali raziskovalno razvojnega projekta podjetja, kjer bo končni rezultat vloga za pridobitev pravice industrijske lastnine v obliki nacionalne ali mednarodne prijave: patenta ali modela ali, znamke. Rok: do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29. 9. 2011. Več: www.japti.si/index.php?t = Razpi-si&id=116&l=sl 2. Javni razpis za oddajo vlog v okviru sklopa tehnična pomoč čebelarjem za leto 2011. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za nakup čebelarske opreme in pomoč čebelarjem začetnikom - sofinanciranje nakupa. Rok: do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog oziroma najkasneje do 31. 8. 2011. Več: www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/ javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pi1%5Bshow_single%5D=957 3. Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2010 in 2011. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Predmet razpisa: je dodelitev spodbud za začetne investicije, ki jih bodo prijavitelji - tuje osebe zasebnega prava - nerezidenti izvajali na ozemlju Republike Slovenije. Rok: do 9. 9. 2011 oziroma do porabe sredstev. Več: www.japti.si/index.php?t=Razpi-si&id=87&l=sl 4. Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko dodatna sredstva za belokranjsko in kočevsko subre-gijo (GSD2). Razpisnik: Razvojni center Novo mesto d.o.o. Predmet razpisa: so dolgoročna posojila in garancije za ta posojila za pospe- ševanje razvoja majhnih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov s sedežem v občinah Črnomelj, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika in Semič (lahko dodelijo tudi prosilcem, ki imajo sedež podjetja v eni od zgoraj navedenih občin, investicija pa se izvaja v drugi občini iz regije JV Slovenija). Rok: do porabe sredstev oziroma objave o zaprtju razpisa. Več: www.rc-nm.si/jedro_arhiv_poglej. asp?Stran=razpisi&id=563 5. Javni razpis za podporo malim in srednje velikim podjetjem, ki izvajajo raziskave in razvoj - program EUROSTARS, v okviru iniciative EUREKA. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa: je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektov za projekte, ki so potrjeni na mednarodnem ocenjevanju Eurostars s strani skupine Visokih predstavnikov programa Eurostars. Več o pogojih najdete v razpisu. Rok: Naslednji, tj. šesti rok je 24. marec 2011. Sedmi rok bo objavljen naknadno na spletni strani: http://www.eurostarseureka. eu/. Več: http://www.mvzt.gov.si/si/o_ministrstvu/ javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javniraz-pis_pi1%5Bshow_single%5D=959 6. 3. javni razpis za ukrep posodabljanje kmetijskih gospodarstev-ukrep 121 za leto 2010, za naložbe na področju rastlinske pridelave. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev na področju sadjarstva, vinogradništva, hmeljarstva, vrtnarstva (pridelava vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč), poljedelstva ter semenskega materiala kmetijskih rastlin. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma izvajajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije. Rok: do vključno dne 15. 3. 2011, do 24. ure. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/ javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pi1%5Bshow_single%5D=953 7. Javni razpis za ukrep 122 Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2010 (gozdna infrastruktura). Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak. Rok: do vključno 1. 3. 2011, do 24. ure. Republika Slovenija, Upravna enota Grosuplje izdaja na podlagi Pravilnika o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi in Zbirnega klasifikacijskega načrta za razvrščanje gradiva v javni upravi z roki hranjenja dokumentarnega gradiva (Uradni list RS, št. 52/2009), naslednji POZIV ZA JAVNOST Vse lastnike individualnih objektov, za katere je bilo pridobljeno gradbeno oz. uporabno dovoljenje od leta 1971 do vključno 1990, obveščamo, da lahko vložijo vlogo za prevzem izvoda Projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in Projekt izvedenih del za pridobitev uporabnega dovoljenja (PID). Vloge bomo sprejemali na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1 in na telefonski številki 01 7810 918 in 01 7810 916 do 15. 4. 2011. V vlogi je potrebno navesti podatek o investitorju (oseba, ki je pridobila gradbeno dovoljenje) in približni podatek o letu, v katerem je bilo gradbeno oziroma uporabno dovoljenje izdano. Občani, ki bodo oddali vloge do določenega datuma, bodo lahko dokumentacijo prevzeli v roku 15 dni od vložene vloge. V kolikor projektna dokumentacija ne bo prevzeta, jo bomo po navodilih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, oddali v uničenje. Nevenka Gorec, univ.dipl.prav. načelnica JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV MAREC.............................................................................................. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN, 1. DEL četrtek, 3. 3. 2011, 19.00, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN, 2. DEL petek, 4. 3. 2011, 19.00, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN, 3. DEL sobota, 5. 3. 2011, 17.00, Jakličev dom Videm - Dobrepolje Na območni reviji, ki bo potekala v treh delih, se bo predstavilo 29 pevskih zborov in malih pevskih skupin z več kot 500 pevci. Srečanje bo strokovno spremljala Andreja Martinjak, ki se bo z vsemi zborovodji in umetniškimi vodji pogovorila in na koncu podala tudi pisno oceno posameznih nastopov. SELEKTORSKI OGLED GLEDALIŠKE PREDSTAVE RAZVALINA ŽIVLJENJA ZA OBMOČNO LINHARTOVO SREČANJE 2011 ponedeljek, 7. 3. 2011, 19.00, Kulturni dom Ivančna Gorica Gledališka skupina Kulturnega društva gledališče Krka bo zaigrala predstavo Frana Saleš-kega Finžgarja Razvalina življenja v režiji Marjane Hočevar. Predstavo bo strokovno spremljal akademski režiser Klemen Markov-čič. OBMOČNA REVIJA PREDŠOLSKIH, OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 1. in 2. DEL sreda, 9. 3. 2011, 17.00, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični četrtek, 10. 3. 2011, 17.00, Jakličev dom Videm - Dobrepolje Na območni reviji, ki jo bo strokovno spremljala Janja Dragan Gombač, bodo nastopili tako, kot je že tradicionalno, predšolski, otroški in mladinski pevski zbori, ki delujejo v okviru vrtcev, šol in kulturnih društev na področju treh občin. SELEKTORSKI OGLED GLEDALIŠKE PREDSTAVE SLIKAR NA VASI ZA OBMOČNO LINHARTOVO SREČANJE 2011 sobota, 12. 3. 2011, 19.00, Velika Loka pri Grosupljem Gledališka skupina Kulturnega društva Vidovo Šentvid pri Stični se bo predstavila s Slikarjem na vasi avtorja Toneta Partljiča. Predstavo je režiral mladi režiser Primož Čuček, strokovno pa jo bo spremljal akademski režiser Klemen Markovčič. URŠKA 2011, REGIJSKO SREČANJE MLADIH LITERATOV NAD 15. LET torek, 15. 3. 2011, Trubarjeva hiša, Ljubljana Regijsko srečanje poteka brez selekcije na območnem nivoju, kar pomeni, da se mladi literati iz področja Osrednje Slovenije, lahko prijavijo neposredno strokovni svetovalki za literarno dejavnost Dragici Breskvar. PODELITEV GALLUSOVIH PRIZNANJ ŽENSKEMU PEVSKEMU ZBORU LASTOVKE četrtek, 17. 3. 2011, 18.00, Kulturni dom Grosuplje Pevke iz Ženskega pevskega zbora Lastovke, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Teater Grosuplje, bodo prejele bronasta, srebrna in zlata Gallusova priznanja za večletno udejs-tvovanje na področju ljubiteljske vokalne glasbe. Priznanja bosta podelili vodja ivanške izposteve in predsednica sveta izpostave. SELEKTORSKI OGLED GLEDALIŠKE PREDSTAVE SVETNIKI ZA OBMOČNO LINHARTOVO SREČANJE 2011 petek, 18. 3. 2011, 19.30, Kulturni dom Grosuplje Premiera gledališke skupine Svetniki v izvedbi GGNeNi bo uprizorjena pod režijskim vodstvom Renate Vidič. Gledališko predstavo si bo ogledal strokovni spremljevalec akademski režiser Klemen Markovčič, ki bo pripravil izbor za regijsko Linhartovo srečanje Osrednje Slovenije. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN TER PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ sobota, 19. 3. 2011, 19.00, Jakličev dom, Videm - Dobrepolje Območno srečanje bo omogočilo odraslim folklornim skupinam, pevcem ljudskih pesmi in godcem ljudskih viž letno predstavitev s strokovnim spremljanjem. Skupine bodo predstavile svojo novo produkcijo. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN 1. IN 2. DEL torek in sreda, 22. in 23. 3. 2011, 8.30, Kulturni dom Grosuplje Na srečanju se bodo predstavile otroške gledališke in lutkovne skupine, ki delujejo v okviru kulturnih društev in osnovnih šol na področju treh občin. Srečanje bo strokovno spremljal akademski režiser Klemen Markov-čič. MAVRIČNA KULTURA ZA VSE META MEHLE SE JE USPEŠNO PREDSTAVILA V GROSUPLJEM V začetku februarja je potekala otvoritev razstave Mete Mehle pod naslovom Smeješ se lahko, kar tako v Galeriji Mestne knjižnice februar 2011 Kultura 7 Grosuplje. Prireditev je bila izredno dobro obiskana, popestrile pa so jo mlade grosupeljske plesalke TeGIBlo5 pod mentorstvom Špele Repar. Priznana likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je umetnico Meto Mehle izčrpno predstavila, je hkrati prispevala tudi strokovno spremno besedilo v katalogu, ki je izšel ob razstavi. Med drugim je zapisala: »Obrazi Mete Mehle so smejoči, sproščeni, sveži, likovno zanesljivi in odločno barvno modelirani. Življenje njenih portretirancev je intenzivno, a ne le njih samih, ampak celotnega slikovnega odra. Ne more in noče ga omejevati niti slikovni rob. Sporočilo in energija slike sežeta čez to navidezno bariero, se selita v prostor, k gledalcu.« NA SREČANJU OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN SO SE PREDSTAVILE IZJEMNE ODRSKE POSTAVITVE Območno srečanje Ko je sonce posijalo, se je dete nasmejalo, je potekalo v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju. Predstavilo se je šest otroških folklornih skupin, od njih kar tri iz dobrepoljske doline. Mentorice so pokazale izreden občutek za delo z otroki in seveda poznavanje folklornega ljudskega izročila. Srečanje je strokovno spremljala Nina Luša, ki se je z vsemi mentoricami izčrpno pogovorila in prispevala tudi pisno oceno nastopov. Skozi prireditev nas je prijazno in profesionalno popeljala Tanja Zavašnik. ♦ TD DOBREPOLJE Vabi v petek, 4. marca 2011 ob 19 uri v malo dvorano v Jakličevem domu na predstavitev utrinkov NATEČAJA ZA NAJLEPŠO ZUNANJO OKRASITEV DOMAČIJE V PRAZNIČNEM ČASU in podelitev priznanj. Vabljeni! Vse, ki bi želeli prejemati obvestila o aktualnemu dogajanju v občini Dobrepolje (vabila na dogodke, ki so objavljeni v lokalnemu časopisu Naš kraj ter ostala vabila, ki jih dobimo na uradni občinski e-naslov), prosimo, da sporočite svoj e-poštni naslov na e-naslov: obcina.dobrepolje@siol.net (podatki uporabnikov te storitve bodo uporabljeni zgolj za namen obveščanja) ter potrdite prijavo. Za dogodke, o katerih Občina Dobrepolje ne bo seznanjena, niso predmet obveščanja! Občina Dobrepolje tudi ne odgovarja za napake pri vsebini posredovanih obvestil! S spoštovanjem, Občina Dobrepolje Večer poezije z nastopi pesnikov STHART in Pesem.si z gosti večera KOMA750 in ZRU 12. marec 1. del večera ob 19. uri, Modra dvorana v Jakličevem domu 2. del večera ob 21. uri, Krajčkov saloon na Vidmu z gosti večera KOMA 750 Gregorjevo, znanilec pomladi, prebujanja narave, živali in ljudi, dan, ki so ga naši predniki obeleževali kot začetek pomladi, je lep in star slovenski praznik. S prebujanjem narave se prebujajo tudi naša čustva in naše energije, optimizem premaguje zimsko otožnost in brezvoljnost. To je tudi dan ptičje svatbe, ker se ptički, ki so se še pred enim mesecem snubili (14. februarja, ob svetem Valentinu), zdaj ženijo. Želite večer doživeti malce drugače? Ne verjamete? Dovolite, da dokažemo. STHART, TD Podgora Kultura Mestna kiijiínkn Gmsiipfji: Fjtfila no/iivfulfe Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Gregor Klinc napolnil veliko dvorano Jakličevega doma! Jasmina Mersel Gregorjevi motoristični podvigi in navdušenje nad potovanji so sedaj znani že skorajda vsem. Že nekajkrat smo lahko prisluhnili njegovim potopisnim predavanjem ter predstavitvam doživetij s potovanj po različnih deželah. Predan motorist se na pot vedno odpravi z motorjem, izbrane dežele pa so pogosto eksotične in posebne. Tokrat se je odločil za Iran, kamor se je podal s svojo partnerico Ano, prav tako navdušeno motoristko. V besedi je bilo to potovanje, v treh delih, objavljeno že v glasilu Naš kraj. Poglobljene vtise pa nam je Gregor predstavil na potopisnem predavanju, v organizaciji knjižnice in Sekcije Razgledi Društva KOMA 750, kjer nam je preko filma prikazal to zanimivo deželo. Zvest svojemu osebnemu slogu je Gregor podal svoje vtise na iskriv, simpatičen, pristen način s poudarki na njegovih osebnih doživetjih in občutkih. Zagotovo so njegovi potopisi zanimivi širši množici, saj je bila dvorana Jakličevega doma skorajda polna. Veliko podporo in poznanstev pa ima Gregor tudi pri številnih motoristih, ki so na predavanje prišli iz različnih in oddaljenih krajev. Njegovo znanje o Iranu ne temelji zgolj na izkušnjah, temveč sega mnogo globlje. Gregorja med drugimi zaznamuje osebnostna lastnost, da se na vsako potovanje zelo dobro pripravi in si pridobi čim več različnih izčrpnih informacij o deželi. To znanje daje dodatno dimenzijo in kvali- takrat pa obema želimo predvsem varno vožnjo. V knjižnico pa vas vabimo na razstavo izbranih fotografi s potovanja po Iranu, ki jo je pripravil Gregor. V preteklem mesecu pa smo v knjižnici pripravili tudi zanimivo strokovno predavanje Prelomnice v življenju družine. Prisluhnili smo specialistki zakonske in družinske terapije Jani Lavtižar, ki deluje v okviru Psihoterapije Simbalein, studio zakonske in družinske terapije, ki delujejo po relacijskem družinskem modelu. Med drugimi izvaja številne delavnice, svetovanja, individualne in skupinske terapije. Več o njihovem delovanju si lahko preberete tudi na njihovi spletni strani. ♦ Gregor Klinc in Ana Krajnc teto tudi njegovim predstavitvam. Tako smo slišali kratko zgodovino Irana, kot ključne zanimivosti iz ostalih segmentov, tako gospodarske kot politične ureditve. Njegovo potovanje je bilo sicer načrtovano, vendar hkrati tudi zelo spontano in prepuščeno trenutnemu navdihu in interesu. Tako so tudi doživetja svojevrstna z mnogimi osebnimi stiki, saj sta Gregor in Ana zelo odprta in družabna, ter zato hitro obdana z množico domačinov in radovednežev, ki so se navduševali nad zanimivima turistoma in njunima motorjema. Veselimo se Gregorjevega naslednjega potopisnega predavanja in predstavitve nove dežele, ki jo bo obiskal. Do V KNJIŽNICI V knjižnico vsak hodi rad. Tam so knjige kot zlato. Z njimi širiš besedni zaklad. V knjižnici smo čisto tiho, da ne plašiš palčkov tega sveta. Vsak ima rad pravjice, še posebej če so poučne. V knjižnici si lahko izposodiš knjigo po lastni izbiri. S knjigami ravnamo lepo, če ne nam je hudo. Z branjem knjig dobivaš lepe misli in spoznaš lepe besede, ki jih ne poznaš. Knjige moraš imeti rad. V knjižnici so vse knjige zložene po abecednem redu. Lara Andolšek (4. razred) februar 2011 Kultura 9 Tone Partljič: Politika, bolezen moja Telefonski pogovori + elektronska pošta + sestanki = sodelovanje med KUD Pekre Limbuš in KD Dobrepolje, sekcija Dramska skupina Scena Politika, bolezen moja Andreja Novak in Jasmina Mersel, DS SCENA Ob slovenskem kulturnem prazniku je KUD Pekre Limbuš v soboto, 5.2.2011, ob 19. uri, obiskovalcem Jakličevega doma predstavil komedijo Politika, bolezen moja, avtorja Toneta Partljiča. Zanimiva igra, ki govori o krizi srednjih let, krizi družine in vrednot, je bila že pred petnajstimi leti uprizorjena v Mestnem gledališču ljubljanskem, a jo je avtor prenovil in večinoma na novo napisal ter tudi režiral. Veseli nas, da smo Toneta Partljiča gostili in da se je odzval našemu povabilu. Mogoče je prav njegov obisk pritegnil tudi tiste, kateri se gledaliških prireditev ne udeležujejo tako pogosto, saj je bila predstava zelo dobro obiskana. Zagotovo smo vsi tisti, ki smo si komedijo ogledali, odšli domov nasmejani ter Skeč 'V šoli' Literarno popoldne dobre volje. Tonetu Partljiču se je za obisk in gledališko igro zahvalil tudi župan Janez Pavlin. Tone Partljič pa je ob tej priložnosti Krajevni knjižnici Dobrepolje podaril svojo pred kratkim izdano avto-biografijo. V omenjeni komediji pa je vlogo odigral tudi naš rojak Jožef Gruden iz Pred-strug. Njegova življenjska pot ga je sicer vodila v Maribor, vendar svojega rojstnega kraja, kjer je preživel mladost, ni pozabil. Slednje je mogoče razbrati tudi iz njegovih pesmi, katere piše v prostem času. Eno izmed njih si lahko preberete v nadaljevanju. Izbranemu opusu pesmi smo lahko prisluhnili v literarnem popoldnevu ob 13. uri, torej nekaj ur pred gledališko predstavo, kjer nas je skupaj z znanim grafikom in slikarjem Ervinom Kraljem popeljal v svet poezije in umetnosti. Jožef Gruden je predstavil pesniško zbirko Utrinki iskric s planin, ki jo je izdal ob svoji sedemdesetletnici. Likovni pedagog, slikar in grafik Ervin Kralj pa je spregovoril o risbah, s katerimi je opremil Grudnovo delo. Jožef Gruden je svoje pesniške zbirke podaril tudi Krajevni knjižnici Dobrepolje, kjer si jih lahko izposodite. Dramska skupina Scena se ob tej priložnosti zahvaljuje Veroniki Zajec, ki je poskrbela za prijetno glasbeno vzdušje z igranjem na svoje citre. Da pa je Dramska skupina Scena (DSS) aktivna, pa dovolj zgovorno pove podatek, da se je prejšnji večer, v petek 4.2., udeležila prireditve Rdečega križa, kjer je humanitarno odigrala dva skeča. Če želite, da vam DSS popestri dogodek (rojstni dan, poroka, piknika), pa nikar ne odlašajte in nam pišite na ds.scena@gmail. com. Veseli bomo vašega povabila. Gostilna pri Albinu Gostilna postajna je nekoč goste vabila, Obilo dobrot in pijač je gostom nudila: Stoji danes prazen rojstni mi dom, Tudi staršev nikoli več videl ne bom. Iskra sta konja s plugom njive orala, Lepe sta dame na zapravljivčku vozila, Na Vidmu pri Brdavsu so jubileje slavili, A na nedeljsko mašo nikoli niso pozabili. Predstruge, moja rojstna vasica dolenjska, Rodna, zelena, prijazna dolina Dobrepoljska, Iskreni in delovni tam živijo ljudje. Albina - starosto gostincev so gostje cenili, Le jedli niso samo golaž, pili cviček, merlot, Besede modre so svetovale gostom na pot. Iznenada prišel šanku slovesa je čas. Na zdravje! Natočil je zadnji kozarček. Utihnil za vedno atov možati je glas. Jožef Gruden 10 Iz krajevne organizacije RK februar 2011 Krvodajalci iz Dobrepolja Krvodajalci jubilanti in prostovoljci KO RK Dobrepolje OZ RK Grosuplje ter gostje so se 4.2.2011 zbrali v dvorani Jakličevega doma na Vidmu na podelitvi priznanj krvodajalcem jubilantom. Letos je priznanja dobilo kar dvajset jubilantov. Po predstavitvi dela KO RK v letu 2010 jim je predsednica ga. Marija Tegel predstavila še plan oziroma naloge katere čakajo prostovoljce v letošnjem letu, je bila na vrsti podelitev. Med samo podelitvijo so prisluhnili lepemu petju Vide in Špele, nasmejali pa ob spremljanju skečev, katere je zaigrala dramska skupina SCENA. Priznanja so prejeli: Za 5 x darovano kri: PEVEC Drago NOVAK-KORITNIK Barbara NOSE Elizabeta PONIKVAR Marjan ŠTREKELJ Janez Za 10 x darovano kri: NOSE Janez SEVŠEK Ema ŠKANTELJ Janez Za 25 x darovano kri: ŠPORAR Amalija ŠPORAR Miro BUKOVEC Roman MIKLIČ Franc Za 30 x darovano kri: CIMERMAN Anton KODELIČ Branko NOVAK Tone OKOREN Marko ŠKANTELJ Andrej Za 40 x darovano kri: AHČIN Matjaž Za 45 x darovano kri: KORITNIK Peter Za 60 x darovano kri: ERČULJ Janez Vsem dobitnikom jubilejnih priznanj iskrene čestitke z željo, da bi to humano dejanje še velikokrat ponovili. Po končanem uradnem delu so udeleženci srečanje nadaljevali v prijetnem vzdušju. ♦ februar 2011 Iz krajevne organizacije RK 11 Ga. Ljuba Laharnar je prejela posebno priznanje Območnega združenja Grosuplje in darilo prostovoljk Krajevnega odbora Dobrepolje za dolgoletno in požrtvovalno delo v Rdečem Križu. Aktivnosti novoustanovljenega KO RK Struge v letu 2010 KO RK Struge je začel z delovanjem aprila 2010. Sestavljamo ga sedem članic, ki se redno zbiramo na sestankih, kjer rešujemo socialno problematiko kraja. Redno razdeljujemo hrano iz intervencijskih zalog EU in prehranskih paketov FIHO, še posebej aktivne pa smo bile od septembra naprej v času poplav in sanaciji škode, ki so jo le-te povzročile. Pri čemer pa smo črpale sredstva tudi iz članarine in humanitarnega prispevka, ki smo ga članice pobirale v maju 2010 (v tednu Rdečega križa). V tem obdobju (od septembra do konca leta) smo zbirali in razdeljevali hrano (cca. 2t), pohištvo, 8 strojev bele tehnike, oblačila in finančna sredstva, pri čemer so nam pomagali OZRK Grosuplje, RK Slovenije, iz nekaterih KO RK, občina Dobre polje, donatorji in dobri ljudje. V času septembrskih poplav se je v Strugah ustanovil krizni odbor, v katerem je KO RK Struge aktivno sodeloval. Decembra smo iskale še sponzorje, ki so nam z reklamnimi izdelki pomagali, da smo lahko obdarovali otroke na božično-novoletni prireditvi na PŠ Struge. Pri tem nam je s finančnimi sredstvi pomagala tudi občina Dobre-polje. Konec leta smo s tudi pri obdarovanju starostnikov in bolnikov. Članice krajevne organizacije Rdečega križa Struge Društvo Sožitje Grosuplje Božično novoletna prireditev društva sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje Ansambel Viharnik, Pil-ing., Pekarna Grosuplje, Karitas Grosuplje, člani društva Sožitje Kranj in Božiček so zaznamovali tudi letošnje srečanje. Po krajšem programu, ki so ga pripravili naši KLUBOVCI z mentorji in pravim plesnim doživetjem z Evo, Lukom in Maticem, ki je pravi mojster na harmoniki, nas je obiskal še BOŽIČEK z darili. Ansambel Viharnik pa je tudi tokrat poskrbel za dobro razpoloženje z odlično glasbo in po pogostitvi se je plesalo in pelo vse do zaključka naše že 13. Božično Novoletne prireditve. Poslovili smo se z dobrimi željami ob vstopu v novo leto in si obljubili, da se naslednje leto spet srečamo. Za društvo SOŽITJE Nevenka Zrnec Člani društva Sožitje Grosuplje smo bili v mesecu januarju prave medijske zvezde Na tokratno, izjemoma ponedeljkovo, delavnico je prišla gospa Tanja Postružnik, novinarka, in skozi vrata vstopila s pozdravom »dobro jutro«, čeprav je bil že bolj večer kot pa jutro (zunaj se je že temnilo). Tako je pozdravila zato, ker so nas snemali za sredino oddajo (12. januarja 2011) DOBRO JUTRO. Vsak od nas se je potrudil in kljub začetni tremi izkazal - nekateri so se z novinarko pogovarjali, delili nasvete za voditeljico oddaje Mojco Mavec, drugi smo predstavili in pokazali nekaj naših izdelkov ter pokazali, kako spretni so naši prsti. Vsi skupaj pa smo pokazali, da je v naši družbi vedno prijetno, toplo, polno smeha in veliko ljubezni. No, sprva nam je bilo res malenkost nerodno in smo bili bolj tihi, a smo se kasneje le sprostili in razživeli. Le poglejte si nas: http://tvslo.si/predvajaj/dobro-jutro-3-del/ava2.93562339/ ♦ Do preteklosti bomo ohranili spoštljiv odnos S spoznavanjem naše preteklosti postajamo ponosni nanjo in jo želimo ohraniti kot dragoceno dediščino. Dušica Hočevar in Anja Perko V projektu Mi in naša preteklost za traj-nostno prihodnost (Ekošola, kot način življenja) spoznavamo, raziskujemo navade in tradicije naše pokrajine. Iščemo otroške pesmi, ki so jih pele naše babice, igre in igrače, s katerimi so se igrali nekoč, zgodbe, ki nas učijo in razvedrijo. Zato smo povabili go. Ančko Lazar, pripovedovalko in varuhinjo ljudskega izročila, da nam z narečnim pripovedovanjem oživi čas, kraje, dogodke in ljudi našega kraja. Naša pripovedovalka ga. Ančka Lazar, po domače Vintarjeva Ančka, prihaja iz Zagorice. Rodila se je pred 83. leti v družini, kjer je bilo 8 otrok. Njena starša sta se spoznala v Ameriki, čeprav oba izhajata iz Dobrepolja. Ga. Ančka je osnovno šolo obiskovala tukaj na Vidmu (v stari šoli), ko je odrasla pa se je preselila v Ljubljano. Svojih dobrepoljskih korenin ni nikoli zanemarila. Že v otroštvu je veliko zgodb prejela doma. Oba od staršev in tudi babica so bili dobri pripovedovalci, ki so mladi Ančki pripovedovali zgodbe iz domačega okolja. Ker ima zelo dober spomin, si je vse te zgodbice, pesmice in pripovedke dobro zapomnila in tako jih je pripovedovala in širila naprej. Kar nekaj njenih pripovedi je bilo posnetih in predvajanih na Radiu Ljubljana. Ljudsko izročilo je delila tudi z Zagoriškimi fanti, s katerimi je tudi sama večkrat zapela. Gospa Ančka je že večkrat sodelovala z našo šolo in učenci. Zato smo jo tudi tokrat povabili, da nam pove nekaj »štorij«, kot jim sama pravi. Njene zgodbe prinašajo vpogled v način življenja in mišljenja preteklih rodov. So polne humorja in življenjskega optimizma, zato smo jim z veseljem prisluhnili. Gledališki klub in dramski krožek OŠ Dobrepolje (mentorica ga. Ema Sevšek) pa se je predstavil s ciklusom poezije Toneta Pavčka z naslovom Starožitja, s čimer so prispevali drobec v osrednji projekt ekošole z naslovom Mi in naša preteklost za trajnostno prihodnost. ♦ ri Misli Človek ne živi samo svojega osebnega življenja kot posameznik, temveč zavedno ali nezavedno tudi življenje svoje dobe in sodobnikov. (Thomas MANN) februar 2011 Iz šole 13 oš Dobfepolje 25. festival - TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA ORGANIZATOR: TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE TURISTIČNA NALOGA: IMEJMO SE FAJN - DOŽIVITE NAŠ KRAJ DOBREPOLJSKO VANDRANJE Učenci se bomo s turistično nalogo predstavili 22. marca 2011 od 15. - 18. ure v Mercator centru v Ljubljani. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE! Lucija Erčulj je nastopila na dnevih EGTE Matej Kalan V soboto, 29. januarja 2011, je Lucija Erčulj s kitaro nastopila na Dnevu EGTE, ki ga je organiziralo Društvo kitarskih pedagogov Slovenije v Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Zaradi številnih uspehov je bila povabljena na nastop, saj je kot solistka in v duu prejela nekaj srebrnih in zlatih priznanj, med najpomembnejše pa sodi 3. nagrada v najvišji kategoriji na mednarodnem tekmovanju Morski festival kitare 2010 v Murski Soboti. Sedaj končuje 4. letnik na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri profesorju Igorju Sajetu. Je tudi študentka prvega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. Obiskuje tudi pouk solopetja na Glasbeni šoli v Ljubljani. Mnogi se jo spominjamo tudi kot zmagovalke šolskega festivala Korajža velja. Na nastopu se je predstavila z naslednjimi težkimi skladbami, ki jih je zaigrala brez notne predloge na pamet: J. S. Bach: Suita v E-duru BWV 1006a, Preludij, Louvre, Gavotte en Rondeau, A. Barrios-Mangore: Un sueno en la floresta. Glede na vse njene obveznosti, lahko Luciji Erčulj za čudovit nastop samo čestitamo. Velika zahvala velja tudi profesorici Barbari Škrjanc, ki je njeno nadarjenost prva odkrila. ♦ OŠPobrepolJe OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE VIDEM 80, 1312 VIDEM DOBREPOLJE Tel: (01) 7807-210, Fax: 7807-210 E-mail: o-dobrepolje.lj.@guest.arnes.si "'G/lRAJ^ Vpis otrok V VRTEC RINGARAJA ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012 V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti. Ker je povpraševanje po prostih mestih v vrtcu tudi letos veliko, bomo po vsej verjetnosti ohranili letošnje število oddelkov. V Kompoljah bomo glede na sedanje podatke sprejeli le 7 otrok v jaslični oddelek. Na osnovi prijav poizkušamo v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikovati oddelke. Če je preveč otrok vpisanih za določeni oddelek, hkrati pa premalo za odprtje novega oddelka, jih mora Komisija za sprejem otrok v vrtec razvrstiti po kriterijih na listo čakanja za sprejem. Vsi prijavljeni otroci, ki jih bo komisija izbrala, bodo vpisani v vrtec s 1. 09. 2011. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2012, naj omenim, da je prav, da so vpisani že od 01. 09. 2011, ker si le na tak način zagotovijo mesto v oddelku. POSTOPEK VPISA: • Starši naj v tajništvu šole ali v vrtcu na Vidmu dvignejo prošnjo za sprejem v vrtec, jo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. 03. 2011. Prošnjo lahko dobite tudi na spletni strani. • Če je preveč prijav, kot je prostih mest, mora Komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih - malčkih, ki bodo sprejeti v vrtec. (Pri nas si prizadevamo, da bi bili vsi prijavljeni malčki tudi sprejeti). • Po sprejemu v vrtec dobijo starši domov obvestilo o obisku pri izbrani zdravnici. Le-ta poda tudi mnenje o primernosti otroka za vrtec, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. • Ko starši pridobe pozitivno zdravnikovo mnenje, je šele otrok dokončno sprejet v vrtec. Preden vrtec nima zdravniškega kartona, ne sme vzgojiteljica otroka sprejeti v varstvo. Starši morajo v tem času izpolniti vpisni list in podpisati pogodbo. • Starši oddajo na občino takoj po prejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. Na občini jim izračunajo, kolikšen delež ekonomske cene plačujejo starši in kolikšen delež občina. VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI. Lepo pozdravljeni. Ravnatelj: Ivan Grandovec Obvestilo o praznjenju pretočnih in nepretočnih greznic in prevzemu blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. je kot izvajalec javne službe dolžan najmanj enkrat na štiri leta odpeljati blato in komunalno odpadno vodo iz greznice in male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKČN). Dejavnost kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja opredeljuje Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09), Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 63/09), Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur.l. RS, št. 105/2002, 50/2004 in 109/2007) in Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje (Ur. l. RS št. 112/2008, 1/2008, 118/2008). JKP Grosuplje bo redno praznjenje greznic in MKČN pričelo izvajati spomladi 2011. Lastniki boste predhodno (vsaj 10 dni prej) pisno obveščeni o nameri prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode. Če bo dostop do greznice onemogočen in JKP Grosuplje s svojim specializiranim vozilom ne bo moglo opraviti storitve, bomo praznjenje opravili z drugim manjšim vozilom po dogovoru. Lastniki greznic in MKČN boste lahko enkrat prestavili najavljeni datum za obdobje, ki ne bo smelo biti daljše od treh mesecev. O takšni nameri bo moral lastnik greznice ali MKČN, pisno obvestiti JKP Grosuplje na obrazcu, ki bo del obvestila ali po telefonu (01/ 788 89 24 oz. 041 376 609) vsaj dva dni pred začetkom opravljanja storitve. V primeru, da se na obvestilo ne boste odzvali in storitve ne bomo opravili, boste sankcionirani s strani pristojne inšpekcijske službe. V primeru, da se pojavi potreba po praznjenju greznice ali MKČN pogosteje kot na štiri leta, so lastniki dolžni o tem obvestiti JKP Grosuplje in naročiti praznjenje na tel. 01/ 788 89 24 ali tako, da izpolnijo obrazec, ki se nahaja na spletni strani JKP Grosuplje pod rubriko »OBRAZCI« in ga pošljejo po elektronski pošti na naslov prevzemblata@jkpg.si. Praznjenje greznic in prevzem blata iz MKČN lahko na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje vrši samo JKP Grosuplje. Ostalim nepooblaščenim izvajalcem ni dovoljeno praznjenje greznic in prevzemanje blata iz MKČN. JKP Grosuplje bo blato iz pretočnih greznic in MKČN, kot tudi komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic, ustrezno čistilo na komunalni čistilni napravi v Ivančni Gorici. Skladno s Programom odvajanja in čiščenja blata s pretočnih greznic, MKČN ter nepretočnih greznic na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, bo izvajalec javne službe izčrpal 2/3 blata, ostalo pa bo pustil v usedalniku. Preostala 1/3 blata bo služila kot osnova za takojšnje nadaljnje biološko razkrajanje organskih snovi, ki se v usedalniku blata izvajajo s pomočjo prisotnih mikroorganizmov. Cenik storitev lahko dobite na naši spletni strani www.jkpg.si pod rubriko »CENIKI«. Pretočna greznica in mala komunalna čistilna naprava (MKČN) €/m3 (z vključenim DDV) Grosuplje Ivančna Gorica Dobrepolje Prevzem blata 17,44 € 13,02 € 19,45 € Ravnanje z blatom 7,67 € 7,67 € 7,67 € SKUPAJ 1 m3 25,11 € 20,69 € 27,13 € Osnova za obračun storitev prevzema in ravnanja z blatom iz pretočnih greznic in MKČN je prostornina usedalnika blata, merjena v m3, ki se določi ob prvem praznjenju. Prostornina usedalnika blata bo osnova za obračun naslednjih praznjenj. PRETOČNE GREZNICE Pretočna greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta običajno odvaja v okolje z infiltracijo v zemljo. MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA Mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko raz- gradnjo na naslednji način: • s prezračevanje v naravnih ali prezračevalnih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5, • v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN 12255-6, • v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7, • z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom. Lastniki MKČN morajo obvestiti JKP Grosuplje o začetku gradnje le-te, omogočiti pregled in prevzem MKČN pred zagonom in predati vso predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN. Ob tem bi radi poudarili, da lahko lastniki MKČN zaprosijo za znižanje plačila okolj-ske dajatve. Več informacij vam je na februar 2011 Iz društev 15 voljo na naši spletni strani www.jkpg.si pod rubriko »ODPADNA VODA«. Spomladi 2011 bo JKP Grosuplje pripravilo tudi seminar, na katerem bodo občanom predstavljene vse podrobnosti glede MKČN (zakonodaja, uporaba, vgradnja, dobaviteljic). Nepretočna greznica: Osnova za obračun odvedene in očiščene komunalne odpadne vode v nepretočno greznico je količina porabljene pitne vode v enem mesecu, merjena v kubičnih metrih (m3) po stanju vodomera. V primeru, da je vodomer v okvari, se obračuna za čas okvare poraba na osnovi povprečne porabe v preteklem letu. Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, je osnova za obračun odvedene in očiščene komunalne odpadne vode v nepretočno greznico, število prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v tej stavbi. Pri tem se upošteva normirana dnevna poraba pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo. JKP Grosuplje mora v okviru javne službe, po predhodnem dogovoru z lastnikom, omogočiti redno praznjenje nepretočne greznice. NEPRETOČNE GREZNICE Nepretočna greznica je zgrajena kot neprepusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. Kot dokaz neprepustno sti greznice, mora uporabnik predložiti ustrezen certifikat proizvajalca greznice o neprepustnosti ali test vodotesno-sti. Neprepustnost greznice se lahko dokazuje tudi z računi dosedanjih praznjenj, katerih količino odpeljane vode se mora smiselno ujemati z obdobjem in količino porabljene pitne vode. Lastnik nepretočne greznice mora neprepustnost greznice dokazati v roku enega tedna po opravljeni storitvi. Vso dokumentacijo mora lastnik poslati na sedež JKP Grosuplje oziroma po elektronski pošti na prevzemblata@jkpg.si. V primeru da tega ne stori, bomo greznico obravnavali kot pretočno. Za vse podrobnejše informacije lahko obiščete našo spletno stran www. jkpg.si, nas pokličete ali pa nam pišete po elektronski pošti. Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. Dobrepoljski čebelarji se pripravljajo na praznovanje obletnice Miro Leskovec 16. januarja 2011 so se čebelarji iz dobre-poljskega društva v lepem številu zbrali v gostišču pri Brdavsu, kjer so najprej opravili volitve organov, ker je bil to pač redni letni - pa še volilni - občni zbor. Zahvalili so se za delo vsem, ki so dosedaj upravljali društvo v različnih organih in komisijah, največ zahvale pa so namenili Stanetu Godcu, ki je po dolgih dvajsetih letih predsedovanje društvu prepustil mlajšemu kolegu Jožetu Puglju iz struš-kega konca dobrepoljske občine. V nadaljevanju so največ pozornosti namenili dvema stvarema: sklenili so povečati skrb za čebele na področju zdravstvenega varstva, predvsem pa zatiranju varoje in pravočasni oskrbi panjev z jesensko hrano, zatem pa so prešli na pogovor in pripravo praznovanja 90 letnice društva, ki naj bi bila v letošnjem juliju. Iz same razprave bi slučajni opazovalec lahko sklepal, da so se prisotni odločili z resnimi pripravami in delom organizirati lepo praznovanje, kar na koncu koncev taka obletnica tudi zasluži. Večje skrbi so bile izražene predvsem zaradi finančnega stanja, saj kakšnih posebnih prihodkov društvo nima, upajo pa na pomoč občine in domačega gospodarstva - s tako ali drugačno obliko donacij, zahvalili pa se jim bodo na primeren način na proslavi. ♦ H Mislr Čebela taka je kot njiva: če hočeš, da kaj da ti, ji moraš tudi dati in ne samo jemati. Kadar skrb me tare, žalost me prešine, pri čebelah razvedrim se, skrb pozabim, žalost mine. Če dobre uspehe z desetimi panji dosežeš, ne misli da se s stotimi prav tako dobro odrežeš. Letna skupščina Društva podeželskih žena Videm - Struge Predsednica društva je s pozdravnim nagovorom otvorila letno skupščino, pozdravila je 22 prisotnih članic društva in 8 gostij in sosednjih društev. Mojca Pugelj Sledilo je poročilo predsednice in iz njega je razvidno, da je bilo dela v minulem letu veliko, saj je društvo sodelovalo skoraj na vseh prireditvah v občini, se udeleževalo tekmovanj izven naše občine in prejemalo zavidljive pohvale tako doma, kot tudi drugod. Organiziralo je predavanje, ogled dramske prireditve Saloma, priredilo prodajo svojih izdelkov na cvetno nedeljo na Zdenski rebri, zahvalno nedeljo, organiziralo razstavo poprtni-kov v pred božičnem času, in še bi lahko naštevali. Sledilo je finančno poročilo društva, kjer je tajnica Nada Lunder poudarila, da je društvo delovalo v okviru svojih finančnih zmožnostih in med letom od sredstev, ki so prihajala na račun, še nekaj privarčevalo. Ob enem se je zahvalila najmarljivejšim članicam za pomoč pri peki peciva drugim pa položila na srce, da če bo le mogoče, da v prihodnjem letu tudi one bolj priskočijo na pomoč. Sledilo je še poročilo nadzornega odbora društva, ki je ob pregledu poslovanja društva skozi vse leto ugotovil, da je društvo delovalo po zakonu o društvih in pri tem ni bilo nepravilnosti. Po končanih poročilih je vse pozdravila predsednica kmetic Slovenije, Marija Podobnik, ki je pohvalila dobro delo društva in jim še naprej zaželela tako uspešno delovanje. V nadaljevanju so vse prisotne pozdravile še predsednica društva Sončnica iz Grosuplja, predsednica društva Ivanjščica, Ivančna gorica - Krka in predsednica društva Kmečkih žena Kočevje. Vse so izrazile velike pohvale in društvu zaželele še veliko uspehov. Pod točko razno se je predsednica zahvalila vsem za ponovno zaupanje in obljubila, da se bo za društvo trudila še naprej. Na koncu pa so si članice v prijetnem klepetu ob kozarčku pijače, izmenjale izkušnje, si povedale kak nov recept in si obljubile, da bodo vsaj tako marljivo kot sedaj delale tudi v prihodnje. ♦ februar 2011 Iz društev 17 Sestali so se tudi člani Gobarskega društva Štorovke Mojca Pugelj Rednega občnega zbora se je udeležilo preko 80 članov društva, kar je preseglo vsa pričakovanja predsednika Slavkota Pajntarja - Pinkija. Po pozdravnem nagovoru je predsednik najprej na kratko predstavil delo društva v preteklem letu. V mesecu marcu so imeli predavanje z diapozitivi o gobah, ki sta ga vodila determinator mentor Tratnik Bogdan in determinatorica Veronika Tratnik. Sledilo je nabiranje Marčnic na Muljavi in okoliških gozdovih Hočevja. V aprilu so imeli skupna nabiranja in proučevanja rasti mavrahov v okoliških terenih Hočevja in Stične. Sledilo je predavanje o zdravilnih in gojenih gobah predavatelja Andreja Gregoriča iz Društva za naravo za člane in vse občane v Dobrepolju. Udeležili so se vsesplošne čistilne akcije v okoliških gozdovih in ob cestah na območju Hočevja. Maja so pričeli z delovnimi akcijami na Šentrumarju, saj je bilo do 12. junija do otvoritve zelo malo časa, dela pa veliko. Sledilo je skupno nabiranje gob s pobratenim društvom GMD Ljubljana v okolici Hočevja in zaključkom v domu. Sledilo je predavanje z diapozitivi v osnovni šoli Videm Dobrepolje, katerega je vodil determinator mentor Bogdan Tratnik in skupno nabiranje gob. V gobarskem domu na Šentrumarju so gostili tudi 120 učencev iz osnovne šole Dobre-polje, konec junija pa so društvo predstavili na delavnici v Podgori. Sledila je determinacija gob v Hočevju in Strugah, v Pizzeriji pri Petru, predstavili so se na sejmu v Ribnici, kakor tudi januarja na sejmu turizem prosti čas v Ljubljani. Pod vodstvom vodiča in mentorja Bogdana Tratnika so imeli na Pokljuki nabirko gob za potrebe razstave in seveda preučevanja. V septembru so imeli priprave za tridnevno razstavo, saj takrat dela ne zmanjka. Razstavo so podaljšali za en dan, tako si je razstavo v ponedeljek ogledalo 120 učencev osnovne šole Dobrepolje, ravno tako bo v letošnjem letu, treba je povabiti še bližnje šole občine Ivančna gorica in Velike Lašče. Imeli so še predavanje o gobah za Skavte v občini Dobrepolje in sodelovali na prvem Dobropoljskem vandranju v mesecu oktobru. Veliko se je tudi naredilo na sami poti Društvo gobarjev Štorovke - Šentrumar Hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dobrepolje od Hočevja preko kotov do Šentrumarja za kar gre predvsem zasluga Milanu Glo-bokarju. Predsednik je še dodal, da jih v letošnjem letu čakajo novi izzivi, ki jih bodo s skupnimi močmi realizirali. Podeljena so bila tudi priznanja, ki so jih prejeli: • Luka Perhaj in Klemen Hrovat za mladostno zagnanost pri delovnih akcijah, nabiranju gob, obiskovanju predavanj; • Rant Janko zaradi udeležbe na delovnih akcijah, ki so in še potekajo pri gradnji koče na Šentrumarju in urejanju okolice; • Jelenko Ilič zaradi pripravljenosti sodelovati v društvu in pomagati kjerkoli in kadarkoli; • Pajntar Slavko za uspešno vodenje društva in sodelovanja pri vseh projektih; • Markovinovič Branko zaradi pomoči na razstavi s prinesenimi primerki gob in zaradi pomoči pri gradnji koče; • Radio Zeleni val zaradi pripravljenosti pomagati pri medijski osveščenosti o dogodkih, ki jih društvo gobarjev pripravlja skozi celotno leto; • Pizzerija pri Petru za denarno in moralno pomoč skozi vsa leta delovanja društva. • Hočevar Boris za finančne donacije ter druge usluge. Ob koncu je sledilo druženje ob dobri hrani, pijači in seveda zvokih harmonike. ♦ Prešernov pohod 2011 OZVVS Grosuplje Veterani OZVVS Grosuplje - pohodniki - smo se 8. februarja ob šestih zjutraj, na prelep, skoraj že pomladni dan zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se z avtobusom odpeljali na tradicionalni Prešernov pohod v Radovljico. Zbralo se nas je 34. Vsi smo bili dobre volje že navsezgodaj, saj nas je tudi tokrat s svojo harmoniko zabaval naš harmonikar Lojze Kralj. Malo po 7. uri zjutraj smo prispeli v Radovljico, v prostore Srednje gostinske šole, kjer so nas gostoljubni organizatorji - OZVVS Zgornja Gorenjska - pogostili s čajem, kavo in drugimi okrepčili. Pred pričetkom pohoda sta nas pozdravila g. Kosel, predsednik OZVVS Zgornja Gorenjska in ravnateljica Srednje gostinske šole Radovljica. Dobre volje smo se odpravili na pot, ki je bila tokrat res prijetna, vreme je bilo sončno, kot naročeno, uživali pa smo tudi v prelepem razgledu, posebej na našo najvišjo goro Triglav. V prijetnem vzdušju smo prispeli na Bled, kjer smo se okrepčali s čajem in sendviči, nato pa smo se odpravili pred Prešernov spomenik, kjer je bila proslava. Organizatorji so pripravili lep program na katerem so sodeloval šolski otroci, zapel pa je tudi veteranski pevski zbor. Pozdravila sta nas g. Fajfar, župan občine Bled in g. Janez Pajer, predsednik ZVVS. Odpravili smo se naprej in okrog poldneva prispeli v Vrbo. Ogledali smo si Prešernovo rojstno hišo in cerkvico svetega Marka. Tam je bila tudi osrednja proslava, prisotne je pozdravila ministrica na kulturo gospa Majda Širca. V Vrbi so nas čakali avtobusi in nas odpeljali v Radovljico, kjer nas je v prostorih Srednje gostinske šole čakala okusna malica, ki so jo pripravili dijaki šole. Naš izlet se je počasi iztekal, lepo je bilo. Poslovili smo se od gostoljubnih organizatorjev in od drugih pohodnikov - veteranov. Vseh skupaj nas je bilo na pohodu letos več kot 450. Prišli bomo tudi drugo leto. ♦ Zlata poroka Vaščani Hočevja Minilo je 50 let in en dan, ko sta si večno zvestobo obljubila zakonca Marija in Bogomil Grošelj iz Hočevja;v soboto, 12. 2., pa sta si po petdesetih letih na ljubljanskem magistratu in pred županom Zoranom Jankovićem ponovno rekla "DA". Marija in Bogo, iskrene čestitke! ♦ februar 2011 Iz društev 19 IZ »MSI OIIE Ne bodi sam, pridruži se nam Januar in februar sta za nas kar bolj mirna meseca. Pa vendar se je nekaj dogajalo! V našem pobratenem društvu v Šentvidu pri Stični je imel MePZ »Sončni žarek« samostojni koncert. Kar nekaj se nas je odpeljalo na poslušanje. Zabavno je, ko drugi poskrbijo za prijeten večer, in Oni to znajo. Za konec vseh zapetih pesmi, so zapeli še svojo himno, ki se glasi: Sonce naj sije za vse ljudi, nikdar zaiti ne sme ... V ritmu valčka je še dolgo odmevalo v mojih ušesih. Znamo pa tudi » Škrjančki« poskrbeti za dobro voljo. Šestnajstega februarja smo bili v domu Sv. Terezije, na Vidmu. Oskrbovanci doma so pozorno prisluhnili našemu petju, zraven pa tudi zapeli, saj to je dobro za dušo. Sedaj je tudi čas občnih zborov. Moram povedati, da sem bila povabljena na občni zbor v Ivančno Gorico. Z dejavnostmi, ki jih imajo, sem bila prijetno presenečena. Ne bom rekla, da so vsi člani aktivni (vseh je 696), vendar se tisti »mlajši« ne sramujejo pokazati, da so upokojenci. To je čisto nasprotno za našimi. Jaz osebno in vsi poverjeniki smo vsakega novega člana zelo veseli. Ko jih povabimo, naj se nam pridružijo na izletih in druženjih, pa kar dobimo odgovore, da so še premladi. Vendar, mladi upokojenci imate še dovolj energije, prinesli bi nove ideje. Mogoče imate nekateri že v mislih, kaj bi bilo dobro še dodati. Kar korajžno, pridite in povejte naglas! Tudi naš pevski zbor sprejema nove člane. Sedaj bi pa samo še na kratko pokomen-tirala naš »KOLEDAR« za leto 2011. Velikokrat smo tu in tam ujeli komentar, da bi kdaj imeli radi krajše izlete. Če boste pozorno pregledali, kar vam ponujamo boste videli, da ne bodo utrujajoči. Če se bo pa že zgodilo, da bodo naše noge pretežke, bomo poiskali primerno klopco za počitek in zraven zapeli: Na klopci sva sedela itd ... Za danes naj bo dovolj, imejte se radi in lepo pozdravljeni! ♦ KOLEDAR IZLETOV IN DRUŽENJ ZA LETO 2011 • 5. marca: » PUSTOVANJE« • 13. marca:« VABIMO NA OBČNI ZBOR« • 19. marca: »GREMO NA ENOTEDENSKI ODDIH V IZOLO« • 21. maj: IZLET NA PRIMORSKO (ogled solin, vrt kaktusov in še kaj) • 5. junija: BOMO IMELI SREČANJE S POGOSTITVIJO IN SPROŠČEN KLEPET Z NAŠIMI »NAJMLAJŠIMI« • 11. Junij: ODLOČILI SMO SE, DA SE ZAPELJEMO NA »BREZJE«, OB POVRATKU DOMOV SE BOMO USTAVILI ŠE V STAHOVICI PRI KAMNIKU IN V BEGUNJAH PRI AVSENIKU • 9. julij: PIKNIK V »ZALIPOVCU« • 11. avgust: KOPALNI DAN V IZOLI • 10. september: ZA SPOMIN NA MLADE DNI Z GONDOLO NA LJUBLJANSKI GRAD IN NA ROMANTIČNO VOŽNJO PO LJUBLJANICI • 19. september: KOORDINACIJA -IVANČNA GORICA • 22. oktober: LETNI SAMOSTOJNI KONCERT MePZ »ŠKRJANČEK« • november: »MARTINOVANJE« • december: »SILVESTROVANJE« Piše: Zdravko Marič, dr.med. Misija depresija ODGANJALCI DEPRESIJE: OKROG NAS VIDENI: OGENJ, VODA, ZEMLJA, ZRAK V NAS OBČUTENI: VESELJE, SREČA, JEZA, ŽALOST Vesolje je v svoji krajevni in časovni neskončnosti nenehno priča boju med materijo in antimaterijo. Materija s svojo ekspanzijo zapolnjuje vedno nove in nove prostore, pri tem pa seveda po malem, a vztrajno in moteče izpodriva antimaterijo in njeno bistvo, to je prazen prostor. V obdobju zemeljskega časa 1975 je antimaterija zaznala neko dotlej neznano novo dimenzijo, imenovano dušev-nost. Izvorno je le-ta sicer navidezno omejena na planet Zemljo in na njej živeča bitja, pa vendar velikost in globina tega prostora obsega in predstavlja tako sfero, kamor materija ne bo mogla nikoli prodreti. Vibracije duševnosti so kot magnet z neznansko močjo vzpodbudile antimaterijo k nameri, da se prične brez odlašanja infiltrirati v prostor človeške duševnosti, jo okupirati in si s tem zagotoviti večnost, neizmerno razsežnost in popolno izolacijo ter zaščito pred njeno največjo tekmico - materijo. Leto 1975 je bilo idealno za začetek misije invazije skozi pore človeškega živčnega sistema naravnost do njegove duše. To je bilo namreč obdobje človeških razhajanj, trenj, začetek padanja življenjskih vrednot, izgubljanja vere, zaupanja in kot posledico vsega naštetega razmah notranjega čutenja stresa ter zmanjševanja samozaupanja. Začetni koraki so bili izredno uspešni, saj je bila pot do duše ob zaradi stresa načeti človeški psihi lahka in neposredna. Učinki zavzetja duševnega prostora so bili zelo neprepoznavni. Simptomi se namreč niso odražali kot neka nenadna prizadetost v smislu bolečine, bruhanja, vročine in podobnih nam vsem znanih težav, ampak predvsem kot občutek izgubljenosti in nemoči v puščavi lastne duševne prostranosti in osebne nepre-poznavnosti. To je bila voda na mlin anti-materiji, ki je mirno okupirala vedno nove in nove žrtve, saj se njenemu delu ni nihče postavil po robu. Spremembe, ki jih je prizadeti in njegova okolica opazil na sebi, so se namreč pripisovale nekemu stanju splošne psihofizične izčr- panosti in izgorelosti. Šele čez nekaj let je bil problem definiran kot neka bolezen, ki so jo "pametne" človeške glave poimenovale DEPRESIJA. Izraz depresija pomeni nek padec v brezno notranje bre-zizhodnosti, tavanje razuma in čustev v na videz neskončnem morju problemov, katerih vsakokratno zavedanje nas zalije kot velikanski val in nam vsiljuje občutek še večje nemoči. Kljub sicer fizični prisotnosti in navideznem funkcioniranju pri opravljanju življenjskih obveznosti pa so ljudje, ki jih je zajela sila depresije, psihično omagani, čustveno užaloščeni in motivacijsko ravnodušni pri reševanju lastnih problemov, kaj šele pri reševanju problemov svojih bližnjih. Vsak bolj ali manj grob poziv za aktivnosti s strani sorodnikov ali znancev jih predrami in preokrene le toliko, kot če bi nekoga, ki tava izgubljen v puščavi, malo vzpodbudili k hitrejši hoji ali spremembi smeri na poti brez cilja. Za nekoga, ki se v svoji notranjosti počuti kot izgubljen, tavajoč v neskončni prostranosti in brez cilja, pomoč v smislu spremembe smeri ali tempa tavanja sigurno ne bo pomenila nobene rešitve, niti na obzorju, kaj šele v tistem trenutku. Antimaterija je pri takem naredila svoje. Človek se v primežu anti-materije vidi kot nem, brezmočen in brezvoljen opazovalec življenja okrog sebe, pa čeprav mu čutila, kot so vid, sluh, goli razum in neabstraktne zaznave dopovedujejo, da je le on pomemben člen in soustvarjalec vsega pestrega dogajanja, ki mu ga včasih v veselih, včasih žalostnih barvah slika njegov življenjski vsakdan. A so žal signali omenjenih čutil in zaznav veliko šibkejši od primeža gospe Depresije. Le-ta nam namreč zapleni kompas, ki nam kaže pot do naših pozitivnih čustev in življenjske volje. No, pa pojdimo naprej. Človeška rasa, ki je torej začela postajati žrtev pohoda depresije, pa je seveda takoj začela iskati rešitev nastajajočega problema, saj bi ta problem utegnil imeti usodne posledice. A žal seveda, kot je to v navadi, spet v obliki tablet, ki bi jih morali jemati kar nekaj časa. Ven- dar to ni prava rešitev. To je samo lažna informacija, ki jo tableta pošilja našim možganskim centrom v smislu: "Vse je v redu, ti si zadovoljen, lahko delaš, se vključuješ v družbo, občutka praznine ni." To je zame podobno, kot če bi skuhal slano vodo, jo pojedel kot juho, a še preden bi zinil, da to niti malo ni podobno juhi, bi vzel tabletko, ki bi moje možgane prepričala, da sem se najedel najboljše domače goveje juhe. Od učinka tablete bi bil potem tako prepričan, da bi morda celo pomislil: »Uf je bila dobra juha. Kaj pa moj holesterol? Drugič moram skuhati manj mastno juho.« Iz tega lahko torej sklepamo, da zdravila v obliki tabletk lahko dobro pomagajo, nikakor pa ne morejo pozdraviti depresije, če se ne spremeni temeljna shema našega duševnega funkcioniranja. A obstaja sploh možnost, da se ta shema pri taki bolezni spremeni? Obstaja. Poglejmo, kako se je začel odvijati klobčič v smer premagovanja depresije. V nekem kraju sredi Slovenije je tamkajšnji zdravnik opazil čedalje več primerov depresije. Ljudje so ga množično obiskovali in nenehno opisovali, da je z njimi nekaj narobe, da so "švoh" in da naj jih dobro pregleda, da ugotovi, kaj je narobe. A glej ga, zlomka; večina izvidov je bila brez posebnosti ali pa so bili taki, da sigurno ne bi mogli izzvati takega počutja. Še hujši so bili primeri, ko so se na zdravnika obrnili svojci, rekoč: »Z mojo ženo je nekaj narobe, nima nobene volje, zanič se počuti,« ali pa: »Naš ata je, odkar je umrla mama, popolnoma pesimističen in ves čas kar poležava na kavču.« Zdravnik je tuhtal, pisal razna zdravila, zdravil vrtoglavice, slabosti in bolečine, ki so spremljale to čudno bolezensko dogajanje, a pozdravil ni skoraj nobenega od bolnih. Sodu pa je izbilo dno dejstvo, da je nekega dne s takimi težavami prišel k zdravniku pevec domačega ansambla, ki je veljal za največjega šaljiv-ca daleč naokoli. Zdravnik je bil šokiran, šaljivca Franza je komaj spoznal. Franz je odgovarjal monotono, brez čustev; ko ga je zdravnik pogledal v oči, je dobil občutek, da Franz zre s pogledom skozi njega, nekam v daljavo in v navidezno praznino. Pa saj to ni mogoče, si je mislil sam pri sebi. Bolnika je naročil na pregled naslednji teden, medtem pa tri dni zapored preučeval medicinske knjige, dokler ni nazadnje odkril, da gre verjetno za depresijo. Naslednje tri dni pa je preučeval, kako bo bolezen pozdravil. A nikakor ni bil zadovoljen s tistim, kar so priporočali svetovno znani strokovnjaki, zato se je odločil, da bo Franza pozdravil na svoj način. Napočil je sedmi dan in zjutraj navsezgodaj je zdravnik naročil, da naj poleg bolnika prideta k njemu še njegova žena in hčerka, saj bo zdravljenje v obliki skupinske, ne pa individualne terapije. Pa poglejmo kaj se je dogajalo naslednjega dne. Že navsezgodaj so se Franz in njegova družina oglasili pri zdravniku. Le-ta je takoj, ko jih je zagledal, na ves glas, brez postanka spregovoril: »Mislim, da sem našel način, kako povrniti vašemu očetu zdravje, voljo in dobro počutje, ki ga je imel pred nastopom bolezni. Dobro me poslušajte, pomagajte vašemu Franzu, kakor vam bom naročil in uspelo nam bo. Odkril sem namreč, kako je bolezen depresija zavedla medicinske znanstvenike, ki živijo ves čas v prepričanju, da je depresija motnja in bolezen čustvene sfere. To po mojem sploh ni res! Že drži, da gre za hudo čustveno otopelost, pa vendar menim, da je v osnovi prizadet zaznavni sistem. Gre namreč za to, da ta motnja bodisi zavre pot vsega zaznanega od realno predstavljive do čustvene sfere. Gospa Depresija pa je celo tako zvita, da ne samo, da lahko pot od zaznave do čustev blokira; velikokrat jo je sposobna tudi popačiti. Zato je moj načrt naslednji: Franzu boste v naslednjih 14 dneh poskušali dopovedovati, kako pomembne so osebe in stvari okrog njega. Ne predajte se, ko boste videli, da samo nemo in brezčutno zre v nekaj, kamor mu usmerite pozornost. Zahtevajte od njega, da vam ponovi, kaj vidi, opiše, zakaj bi ta stvar bila pomembna, naj pove, ali gre za nekaj lepega, veselega, grdega ali žalostnega. V naslednjih dneh vam naj začne opisovati vse osebe, s katerimi se Franz v življenju srečuje: vas družinske člane, sodelavce in prijatelje. Naj vam opiše, zakaj so pomembni, ali so dobri, slabi, pozitivni ali negativni. Okrog desetega dne pa preidite na njegovo delo, samopodobo in vlogo v družini in družbi. Tudi pri tem naj vam opisuje, zakaj je to, kar je v tistem trenutku ali dnevu naredil, dobro, slabo, koristno, nekoristno in zakaj se mu zdi tako, kot ga bo opisal. Ne dajte mu miru. V začetku boste opazili, da bo se bo hotel ob vsakem »zaslišanju« izogniti odgovorom in pobegniti v neko osamitev, praznino in poskus takojšnjega zaviranja morebitnega dviga razpoloženja v njem samem ali v družbi, kjer se nahaja. Bodite močnejši. V njegov psihični prostor, ki ga Franz prikazuje kot neizmerno praznega in sposobnega kot črna luknja pogoltniti življenjske slike, like in dogodke, neutrudno tlačite prav tisto, čemur se zaradi bolezni najbolj izogiba. Toliko zaenkrat, vidimo se čez 14 dni. Srečno in na svidenje!« Nadaljevanje prihodnjič! P.S. To je moje razmišljanje in razglabljanje. Konec zgodbe bo srečen^ Bodite srečni tudi vi! ♦ 4® v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, ki so posledica n alkohola brez alkohola Akcija 40 dni brez alkohola 40 dni brez alkohola v znamenje solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, zaradi nesreč na cestah in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola. Občane in občanke ter društva vabimo K PREVENTIVNI AKCIJI 40 DNI BREZ ALKOHOLA od 9. marca do 24. aprila 2011. Slovenska Karitas, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavod Med.Over.Net v sodelovanju z Zavodom Varna pot, Katedro za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani ter Celjsko interdisciplinarno akcijsko skupino za varnost v cestnem prometu smo že šesto leto zapored združili moči in organizirali akcijo. Moto akcije je »ZA VEČ PRAVEGA VESELJA BREZ ALKOHOLA«! Vabimo vas, da se nam pridružite k 40-dnevni odpovedi alkoholu v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, nesreč na cestah in zaradi bolezni, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola. Pokažimo, da se lahko zabavamo in veselimo tudi brez alkohola. Za več informacij kliknite na spletno stran www.brezalkohola.si. Veseli bomo vaše podpore! Delovni čas ambulant Delovni čas spl. ambulante na Vidmu PONEDELJEK 7.00 do 15.00 TOREK 12.00 do 20.00 SREDA 12.00 do 17.00 ČETRTEK 12.00 do 17.00 PETEK 7.00 do 14.00 Delovni čas spl. ambulante v Strugah SREDA 7.00 do 9.00 Delovni čas spl. ambulante v Zavodu Svete Terezije SREDA 9.00 do 15.00 ČETRTEK 10.00 do 12.00 O Mladinsko društvo Dobrepolje Iztrebljanje dolgčasa v Cerknem uspelo Avtor: Katarina Cimerman Mladinsko društvo Dobrepolje je kot vsako leto tudi letos poskrbelo za tridnevno smučanje na Cerknem in sicer od 7. do 9. februarja. V ponedeljek zjutraj smo polni energije krenili proti snežnim strminam in novim dogodivščinam naproti. Letošnje število udeležencev je bilo precej veliko, bilo nas je štirideset, saj so se nam pridružili še fantje in dekleta iz občin Velike Lašče in Grosuplje. Tudi letos smo, že zelo domači, stanovali v neposredni bližini smučišča v koči, ki je last župnišča na Dav-či. Ob večerih ni manjkalo zabave, smeha, veselja, igre in glasbe. Tako je za prijetno in zabavno vzdušje letos poskrbela še harmonika, ki je prispela z nami. Kot se glasi geslo Mladinskega društva Dobre-polje: »Iztrebimo dolgčas«, nam je to skupaj popolnoma uspelo. Vreme nam je bilo naklonjeno - čudovito sončno, prav tako pa tudi smučišče, ki je bilo tako za smučarje kot tiste na bordu, idealno. Prav tako nam ob sidru, šest-se-dežnici, dvo-sedežnici in eni štiri-sedežnici nikoli ni bilo treba čaka- ti v vrsti. Seveda pa je na smučanju vedno čas tudi za okrepitev, tako da posedanja na sončku ter čaja ni manjkalo. Ne glede na to, da smo se združili iz treh občin, smo bili kot celotna družba povezani, strpni, razumevajoči in razumeli smo se odlično. Ob tej družbi bi smučanje kar podaljšali, kar mislim da se strinjamo kar vsi. Ob koncu čudovitega smučanja pa smo se ustavili še na zasluženih picah in si že zagotovili mesto za smučanje prihodnje leto. Kot že nekaj let zapored pa je bilo tudi nekaj novih udeležencev srečanja, katere smo »krstili« s pomivanjem posode po odličnih obrokih, katere nam je po smučanju vsak dan pripravil, pohvaljeno, odličen kuhar Luka. Vsem fantom in dekletom se najlepše zahvaljujemo za dobro družbo, odličen začetek tedna, super dogodivščine in kar sodi zraven, drugo leto pa upam, da vsi skupaj to ponovimo. Na spletni strani www.zelnik. net si lahko ogledate video posnetek ter slike. ♦ Delček naše ekipe Delavnica uspela Tomaž Šuštar Nekega lepega februarskega popoldneva smo organizirali že drugo delavnico na temo spletnih strani. Na delavnici smo spoznali nekaj osnov delovanja spletnih strani, in osnov programskih jezikov HMTL, MYSQL in PHP. Na koncu smo pridobljeno znanje tudi praktično preizkusili. Kljub maloštevilni udeležbi, lahko delavnico ocenimo kot uspešno, saj so bili udeleženci s prikazanim zelo zadovoljni. To pa nam daje motiv, da se bomo tudi v prihodnosti lotili še kakšne delavnice. V kolikor imate glede tega kakšen zanimiv predlog, ga bomo z veseljem sprejeli. Vabljeni tudi na www.zelnik.net, da izveste, ali da poveste »kaj dogaja.« ♦ Gregorjevo - dan za zaljubljene Zaljubljen ali ne, če si želiš dobre družbe in smeha, pridi na Gregorjevo, 12. 3. 2011 ob 20.00 uri v mladinski center Sion. Preživi večer z nami in ugotovi kaj se skriva v piškotkih presenečenja. februar 2011 Šola v naravi 23 Zimska šola v naravi,, Kranjska gora 17.1.-22.2011 Pripravila: Alenka Leskovar, prof. športne vzgoje vodja šole v naravi Šole v naravi se je udeležilo 37 učencev iz matične šole na Vidmu in podružnične šole iz Strug. Spremljalo in poučevalo pa jih je šest učiteljev smučanja: Alenka Leskovar, Andrej Škantelj, Roman Zabukovec, Anja Perko, Klemen Zagorc in Klemen Fekonja. Vsi skupaj smo poskrbeli, da so se učenci v šestih dneh naučili veliko alpskega smučanja, teka na smučeh ^ Prvi dan smo opravili preizkus znanja smučanja, učence razdelili v homogene skupine in začeli z delom na snegu. Učenci so bili razdeljeni v 5 smučarskih skupin. Vreme je bilo idealno, saj so bile temperature kar visoke in ni bilo prehudega mraza. Vsi dnevi so hitro minevali, saj so bili zapolnjeni z raznoraznimi aktivnostmi povezanimi s snegom, zimo in smučanjem: ogled smučarskega servisa in popravila smučke, nogomet v snegu, nočni pohod z baklami, plavanje in kopanje v bazenu, sankanje, pohod in ogled planiških skakalnic, družabne igre, ples ^ Seveda nismo pozabili tudi na matematiko, slovenščino, družbo in ostale učne predmete. Da smo vse to izvedli, je bilo potrebno pridno vstajati ob 7. 15 uri zjutraj in biti aktiven cel dan, tja do 22. ure zvečer. Za mnoge učence je bil najpomembnejši dan petek, ko smo imeli predvideno tekmo v slalomu. Nestrpnost se je čutila že na predvečer tekme, ko je bilo žrebanje štartnih številk. V idealnih razmerah smo izvedli tekmo, ki so jo srečno končali vsi učenci. NAJHITREJŠE MED UČENKAMI SO BILE: 1. mesto URŠKA VIDRIH, 2. mesto NINA MOHAR, 3. mesto MAJA MEGLEN. NAJHITREJŠI UČENCI: 1. mesto MATEVŽ KLINC, 2. mesto URBAN KLAKAR, 3. mesto JAKOB ZEVNIK . Ob zaključku šole v naravi so vsi učenci prejeli diplome za osvojeno znanje. Tako smo učitelji podelili 3 diplome ZELO DOBER SMUČAR, 23 diplom DOBER SMUČAR in 10 diplom SMUČAR. V soboto, 22. januarja, smo se z novimi izkušnjami in znanji vsi srečni in zadovoljni vrnili na svoje domove. Šola v naravi se je končala zelo uspešno. K temu je pripomogla dobra organizacija, strokovno in požrtvovalno delo celotne ekipe učiteljev, ki je spremljala učence, ter pomoč in razumevanje ravnatelja za tovrstne projekte. Vsem se iskreno zahvaljujem. Vtisi učencev iz Kranjske Gore Tiva Prhaj »V Kranjski Gori mi je bilo zelo všeč. Vsak dan smo smučali, zvečer pa smo hodili na sprehode. Šli smo se tudi sankat in igrat zimske igre. Imeli smo tudi tek na smučeh. Tam sem se zelo zabavala.« Nina Mohar »V Kranjski Gori mi je bilo zelo lepo. Vreme je bilo zelo dobro. Šli smo tudi na bazen in se zabavali. Imeli smo zelo dobre učitele. Kranjska Gora mi bo vedno ostala v lepem spominu.« Monika Perko »V Kranjski Gori mi je bilo lepo. Veliko smo smučali. Vreme je bilo lepo. V petek smo šli v disko, kjer smo plesali, peli in učiteli so nam povedali izid tekme. Bilo je zelo lepo.« Anamarija Rebolj »Meni je bilo v Kranjski Gori vse zelo všeč in mislim, da je teden prehitro minil. Zelo mi je bilo všeč plavanje in smučanje. Veliko sem se naučila, predvsem smučat. Pa tudi hrana ni bila slaba. Ta šola v naravi mi bo ostala v večnem spominu.« Oriana Strnad »V Kranjski Gori mi je bilo zelo všeč. Vsak dan smo smučali in hodili na sprehode. Imeli smo tudi počitek. Teden v Kranjski Gori je zelo hitro minil in obisk bi še enkrat ponovila.« Derviša Topalović »V Kranjski Gori smo se imeli dobro. Najboljša šola v naravi. Vsak dan smo smučali. V sredo smo šli na bazen. V petek smo imeli disko. Dobro smo se imeli. V soboto po smo šli na pohod, popoldne pa smo se vrnili domov.« Ajda Strnad »Meni je bilo najbo^ všeč smučanje v skupini. Zelo sem se zabavala in tudi veliko naučila. Imeli smo tudi zelo dobrega in prijaznega učitelja, ki nas je veliko naučil. Te šole v naravi ne bom nikoli pozabila.« Mark Ahčin »V Kranjski Gori je bilo zelo lepo. Tam smo smučali, malo pa tudi plavali. Dobro smo smučali in se veliko naučili. Tudi hrana je bila zelo dobra.« Matej Gržinič »V Kranjski Gori je bila dobra hrana. Veliko smo smučali in imeli smo veliko zabavnih dejavnosti in veliko pohodov. Bilo je zelo zabavno.« Urban Mlakar »V Kranjski Gori je bila dobra hrana in zelo dobro je bilo smučati. Dobro je bilo tudi teči na smučeh. Zelo dobro je bilo tudi plavati.« PRETEKLOST ZA PRIHODNOST - kako živeti s kulturno dediščino v sodobnem svetu? Prof. dr. Janez BOGATAJ Britanski zgodovinar Eric Hobsbawm je zapisal, da so bile tradicije vedno na novo izumljene in da so bile vedno bolj dokaz izkazovanja potreb sodobnosti. Čeprav so taka mnenja lahko tudi problematična, pa vendar drži, da se iz odnosov do tradicij lahko hitro ustvarijo miti in stereotipi. Takih primerov je bilo in jih je še zelo veliko povsod po Sloveniji, zlasti na področju turizma, ljubiteljskega kulturnega delovanja, tudi načrtovanja in urejanja prostora, bivalne kulture in na drugih področjih. Če poskušam polemizirati z navedenim zgodovinarjem, moram ugotoviti, da tradicije niso bile nikoli na novo izumljene, razen če je šlo za t. i. »oživljanja«, ki so tudi v Sloveniji znana z npr. dobrepoljskimi mačkarami. Tradicije so bile namreč vedno na nove in drugačne načine interpretirane, to pomeni tudi uporabljene in celo najpogosteje zlorabljene. Ob vprašanju v naslovu posvetovanja »Naj ohrani naša dolina podedovani obraz?« je treba reči, da dolina nima enega Slika 1: Bruhanja vas. Slika 2: Podpeč. obraza, ampak jih je več. Predvsem se je ob tem vprašanju treba vprašati, kaj je podedovano ter kako in zakaj naj se ohrani. Ohranjanje obraza je namreč problematična stvar, saj vemo, da tudi pri človeku nastajajo gube kljub uporabljanim kremam in drugim kozmetičnim sredstvom. Sporočila in spoznanja iz različnih preteklosti moramo danes pojmovati le kot spoznane »modele«, ene od mogočih sestavin za načrtovanje prihodnosti. Na tak način nam je omogočena kontinuiteta, razvoj načinov, oblik in slogov, ki ne degradirajo ali zmaličijo podedovanih obrazov, ampak jih ustvarjalno nadaljujejo v nove rešitve, ki ohranjajo krajevne in regionalne razpoznavnosti. Ne kot nekakšen kičast muzej ali z montiranjem lesenih koles opuščenih vozov na mavrične fasade sodobnih družinskih hiš, ampak kot iskanje pravega ravnovesja med sporočeni gmotnimi, družbenimi in duhovnimi sestavinami, kar lahko ustvarja vsakokratne kakovosti prebivanja in življenja na splošno. Sledi pregled, bolje rečeno opozorila, na nekatera področja sodobnega življenja, ki imajo vezi s kulturno dediščino in z njenimi sporočili. Ta so lahko izzivalna za iskanje novih oblik, ki so po meri človeka in so v funkciji boljše njegove povezanosti z naravo. To ne pomeni fitnesa in različnih oblik tekanja po gozdovih in travnikih s pomočjo blagovnih znamk na tekaških, kolesarskih in na drugih preoblekah. Pomeni predvsem odkrivanje zdravih in usklajenih razmerij med človekom in njegovim naravnim ter kulturnim okoljem. Razmerij, ki so že v preteklostih (ali v sporočilih kulturne dediščine) delovala kot zaključeni tehnološki in biološki krogi. Z drugimi besedami: odkrivati moramo rešitve, ki nas privedejo do novih spoznanj o vsem tistem, kar naj bi bilo tudi sodobnemu človeku pomerjeno in to mere naj bi bilo deležno tudi naravno okolje. Seveda bi bilo pri tem zelo zgrešeno, če bi vse to prelagali na ljudi, npr. na prebivalce dobrepoljske doline. Ljudje so danes izgubili občutek za sožitje z naravnimi in s kulturnimi sestavinami. Med drugim tudi zato, ker je treba ta občutek ali odnos stalno vzgajati in negovati. Začenja in konča se v družinskem okolju, nadaljuje in poglablja se v sistemu izobraževanja, ki je vseživljenjski. Ob izgubi občutja in stika se zato danes postavlja velika odgovornost na stroke, ki so s temi vprašanji neposredno povezane. Vedno več je normativnih okvirov, predpisov in meril, ki naj bi uravnavala človekove odnose v sodobnosti, tudi odnose do kulturne dediščine. Seveda ne s položaja birokracije, kar rodi kvečjemu le poskuse bližnjic, prelisičenja, množice krajevnih ustvarjalnih neumnosti na področju urbanizma, gradnje in še česa, ampak kot stalna pomoč človeku pri širjenju njegovega obzorja, pomoč pri odkrivanju vrednot, ki jih ne vidi, čeprav mu ležijo pred domačim pragom. Ljudem je treba popolnoma jasno in predvsem argumentirano povedati, kaj se lahko naučijo iz nekdanjih oblik urejanja prostora, postavljanja stanovanjskih objektov, kaj pomenijo kričeče sodobne (?) barve fasad, zakaj kravji jarem ali konjski komat nimata kaj iskati kot dekoracija v krajevnem bifeju itn. Razložiti jim je treba prednosti lesenih stavbnih členov (oken, vrat), jim pokazati, kakšna je lahko povezanost med starimi vrati, ki gnijejo na podbojih razpadajoče februar 2011 Kulturna dediščina 25 hiše, in možnostmi za njihovo sodobno obliko pri novogradnji. Seveda obliko, ki bo gradila tudi funkcijo in ne le oblike iz spoznanega primera kulturne dediščine. Danes že bežen pogled po dobrepoljski dolini daje vtis, kot da smo nekje na drugem kontinentu. Živobarvne fasade hiš, njihove oblike in »mojstrovine« krajevnih obrtnikov ter »umetnosti« samograditeljstva so seveda predvsem madež vsem tistim, ki ljudem niso znali povedati, kako naj gradijo in urejajo svoja bivalna okolja. Naslednje področje kulturne dediščine, ki je pogosto močno izpostavljeno kot primer slabega nadaljevanja stoletnih izročil, je kultura kulinarike in gastronomije oz. prehranska kultura. Tukaj zadeve niso vizualno tako izrazite kot pri naseljih in stavbah, zato pa je izpostavljena predvsem vsebina. Lokalno razpoznavnost dobrepoljske doline namreč lahko sooblikujemo tudi z odkrivanjem in potem nadgradnjo spoznanih jedi, načinov njihove priprave in uživanja. Najslabše so različne oblike enkrat letnih razstav ali vključevanj kulinaričnih vsebin v turistične prireditve, ko npr. kakšno društvo kmečkih žena, po navadi oblečenih v uniforme kot člani gasilskega društva ali pevskega zbora, pripravi množico izdelkov, jedi, ob katerih potem ljudje nostalgično vzdihujejo, kako je bilo nekoč vse lepo in dobro, okusno skuhano v krušnih pečeh in na ognjiščih. Ne vem, zakaj po tej logiki množično ne preurejamo naših kuhinj in ne mečemo vseh električnih in plinskih štedilnikov ter mikrovalovnih pečic na smetišča? Stičišča s kulturno dediščino prehranjevanja nam morajo, podobno kot tudi z vsemi drugimi, pomeniti izhodišča za naša sodobna, zdrava prehranjevanja, ki jih bomo pripravljali v sodobnih kuhinjskih okoljih. In še to: ali imamo npr. za dobrepoljsko dolino izbrano neko jed ali pre-hranski izdelek, za katerega lahko rečemo, da je značilen za njo? In ga potem tudi imajo na jedilnem listu katere izmed krajevnih gostiln? Ne pa da je treba vsako tako jed naročiti vsaj teden dni pred obiskom Dobrepolja. Globalizacija je naredila svoje tudi na področju šeg in navad. Tudi to področje je namreč močno povezano s kulturno dediščino, saj je človek vedno potreboval usmerjevalce njegovega obnašanja, vedenja in razmerij v skupnosti ter pravila za izvajanje svojih obrednih potreb. Šege ali obredja so določala razmerja med vsakdanjiki in prazniki, med delom in počitkom, med spoloma, starostnimi skupinami idr. Seveda tudi te kulturne dediščine ne smemo razumeti kot ponavljanje nekih oblik, ki so se na tak ali drugačen način ohranile iz bolj ali manj polpreteklih obdobij. Še slabše je njihove igrano ohranjanje na temeljih nekih scenarijev in zapisanih obrazcev, ki po pravilu vedno pripeljejo do stereotipov. Tudi šege in navade so se vedno spreminjale. Bile so različne glede na družbena in geografska okolja. Ljudje so jih na različne načine interpretirali, kar je bilo povezano z njihovimi gmotnimi, družbenimi in z duhovnimi potrebami in zmožnostmi. Poglejmo le primer pustnih »mačkar«, ki so jih v zgodnji 70. letih 20. Stoletja ponovno »oživili« po prizadevanjih etnologa Nika Kure-ta in spominih krajevnega prebivalstva. Torej je šlo za interpretacijo kulturne dediščine, neke vrste »živi muzej«. Če primerjam fotografije teh »mačkar«, ki sem jih posnel takrat s poznejšimi in sodobnimi, se pokaže velika razlika, kar pomeni, da tudi ta kulturna dediščina ni »obstala« v nespremenjeni obliki kot vsakoletni »odigrani živi muzej«, podobno kot ples folklornikov, ampak ima svoje postopno preoblikovanje. Vendar pa kljub vsemu ohranja vez s preteklostmi in tako sooblikuje krajevno in regionalno posebnost oz. razpoznavnost. Kulturno dediščino človekovega gospodarskega prizadevanja, družbenih razmerij in duhovnih ustvarjalnosti moramo razumeti kot kontinuitete, kot vsakokratne možnosti za ustvarjalne nadgraditve v smeri kakovosti prebivanja in življenja na splošno. Seveda pa taka dejanja ne morejo potekati in se usmerjati po osebnih občutkih, vzorcih, ki jih s splošnim poneumljanjem ponujajo mediji (zlasti televizija), ampak na temeljih preudarnih in strokovno usmerjanih presoj. To pomeni, da je treba dediščino najprej odkriti in spoznati njene kakovosti, potem pa nadaljevati iskanje možnosti za oblike prebivanja in ustvarjalnosti, ki bodo po meri vsakokratnih sodobnosti. ♦ Slika 3: Podpeč. Slika 4: Videm. Slika 5: Zagorica. Potovanje z motorjem po Iranu (iii. del) Ko stopiš na Imamov trg sredi Esfahana, imaš občutek, kot bi pred tabo ležalo pol sveta. Dva dni sva ga raziskovala in vsakič, ko sva stopila iz hotela, naju je kdo spraševal, od kod prihajava. Tako sva spoznala zdravnika Mohameda, ki v prostem času na bazarju vodi trgovino preprog. Razkazal nama je vse bolj tradicionalne oddelke bazarja - od izdelave prtov, bakrenih posod, skrinjic za nakit do možaka, ki okolico dokumentira na kamelje kosti. Gregor Klinc Naslednji dan nama je Ali, ki drugače kot inženir dela v Nemčiji, razkazal skoraj cel postopek izdelave preprog. Ta je v Iranu ena izmed najpomembnejših dejavnosti - po dohodku jo uvrščajo takoj za naftno industrijo. Za nas, ki smo preproge izrinili iz stanovanj, je to skoraj nerazumljivo, a ko trgovec pokaže zvezek s kontakti, vidiš, da jih prodajajo po celem svetu, od Irana, Indije, Japonske, ZDA ... med zapisi sva našla tudi nekaj slovenskih naslovov. Čeprav na preproge gledamo le kot na leglo pršic in prahu, je za Irance to investicija, saj kvalitetna preproga stane tudi po nekaj tisoč evrov. In Iranski domovi so jih polni, saj dajo prijeten občutek bivanja. Zadnji dan v Esfahanu se zvečer odpraviva do mostov čez reko Zayande-hrud, kjer se zvečer zbira staro in mlado. Mladeniči pod oboki starih mostov včasih tudi zapojejo tradicionalno iransko pesem. Utrujena se počasi vračava v hotel in se mimogrede ustaviva še na hitrem prigrizku v restavraciji poleg hotela. Medtem, ko žvečiva slasten kebab, opazim, da naju izza mize v vogalu nepretrgoma opazuje gospa kakih 50-tih let, oblečena je povsem v črno. Kot večina Irank. Najina pogleda se nekajkrat srečata in drug drugemu nameniva prijazen nasmeh, vendar temu ne posvečam večje pozornosti. Prazen pladenj odnesem nazaj na zbirno mesto in odpraviva se proti hotelu. Po kakih 100 metrih me nekdo pocuka za rokav, ozrem se in za mano stoji gospa iz restavracije. »Iz kje pa sta, če smem v vprašati?« naju ogovori v dokaj dobri angleščini. Poveva, da iz Slovenije. Ko to sliši, kar zastriže z ušesi in se takoj pohvali, da je v Sloveniji že bila - tik preden se je poročila. Povabi naju, da jo pospremiva do hotela, saj je tukaj službeno, drugače živi z možem in dvema hčerkama v Teheranu. Po 10-ih minutah hoje pridemo do največjega, najboljšega in najdražjega hotela v mestu. Povabi naju na kavo in kljub zelo pozni uri privoliva. No ja, iz tiste kave je gospa naredila še večerjo, saj sva kljub polnim želodcem morala poizkusiti tradicionalno perzijsko jed, ki jo Iranci obožujejo. Neke vrste zelenjavna čorba je bila odlična, kljub obilni večerji pred manj kot pol ure. Ob neštetih čajih nama je Nahidi razložila, kako težko je biti sodobna ženska v Iranu. Kako boljše je bilo življenje pred islamsko revolucijo, ko se je Iran razvijal po vzoru ZDA. Zanjo se je veliko spremenilo, saj je bila pred revolucijo na precej dobrem položaju. Opazil sem, da je vedno, ko je načela kakšno politično bolj kočljivo temo, pričela šepetati in pogledovati okoli, da kdo pri sosednji mizi slučajno ne bi vlekel na ušesa. Zaklepetali smo se pozno v noč, kar Irancem ni nič nenavadnega, saj po mestu pohajkujejo tudi, ko ura odbije februar 2011 Turistično okno 27 polnoč. Presenetila naju je - pod temnim ogrinjalom se je skrivala moderna ženska. Ob slovesu je še zaupala svoj naslov v Teheranu in povabila, naj jo obiščeva kdaj v bližnji prihodnosti. Zvečer v hotelu najdeva še Bojana, ki dela krog po Iranu v nasprotni smeri kot midva. Jutri odhajava, on pa v Esfahanu še ostane dan ali dva. Na poti nazaj se odločiva narediti še en postanek pri Ebra-himu in njegovi ženi, saj mi vseskozi pošiljata sporočila, ali se bova ustavila na poti nazaj. Ker se peljeva zelo blizu Boru-jena, ga pokličem in povem, da prideva. Motorje parkirava pred hišo, ki na zunaj - kot večina hiš v Iranu, izgleda precej borno, a ko vstopiš skozi vhodna vrata, sledi šok - najprej zaradi velikosti stanovanja, saj je tolikšno, da bi se povprečna slovenska blokovska družina lahko izgubila v njemu. Samo kuhinja je tolikšna, kot enosobno stanovanje. Po tleh so bele ploščice, čez njih pa položene debele preproge. Vse je čisto. Stene in tla so snežno beli, dnevno sobo pa krasijo iz lesa izrezljani fotelji. Popoldne gre Ana malce zadremat, jaz in Ebrahim pa se naloživa v njegovega starega Peugeota in zapeljeva skozi mesto. Pokaže mi, kje je včasih imel računalniško trgovino. Obiščeva tudi njegovega očeta, ki v centru vodi eno izmed večjih trgovin s preprogami v mestu. Kasneje se nama pridružita še Ana in Ebrahimova žena - tako skupaj pohajkujemo po mestu do poznih ur. V Borujenu se je pot po Iranu nekako zaključila - ko se obrneš nazaj, se psiha samodejno preklopi v »home mode«. V Orumiyehu sva bila zmenjena z Bojano. Že v Esfahanu smo se dogovorili, da se čez Turčijo vračamo skupaj. Predzadnji dan spiva v zakotnem mestu, a se vseeno dogovorim, da sobo plačava vnaprej v dolarjih. Ko se vrneva iz mesta, mi možakar za pultom omenja težave z menjavo dolarjev. Odvrnem mu, da bomo že zjutraj uredili, saj sem utrujen in se mi ne ljubi še z njim preganjati se glede menjalnih tečajev. Ponoči Ano nekaj zvije, saj več časa preživi na WC-ju kot v postelji. Takoj udariva tretma z žganjico in zdravili za prebavo, a kljub vsemu ponoči stakne še vročino in kaže, da bova tu obti- čala še kak dan - če nama je všeč ali ne. Kljub vsemu se ji zjutraj uspe nekako sestaviti skupaj. Hitro spakirava motorje, da bova čimprej v Orumiyehu, kjer si bo še malce opomogla pred povratkom. Ko vežem torbe na motorje, pride Ana v garažo povsem obupana, češ da ji možakar v recepciji noče dati potnih listov, če ne plačava še 5 dolarjev, saj so mu denar na bazarju zamenjali po slabšem tečaju kot v banki in je sedaj v minusu. Razjarjen kot ris se napotim na recepcijo in se spotoma malce pomirim, da mu ne bom slučajno skočil v lase. Možakar še meni razloži situacijo z menjavo, jaz pa mu lepo povem, da naj gre na banko in bo dobil ravno toliko rialov kot je bila soba. Hja, pravi problem, banka je bila zvečer zaprta in sem menjal na bazarju. Nato mu lepo ob prisotnosti polovice osebja hotela razložim, da je menjal na bazarju po slabšem tečaju. Možakar, ki mu je denar zamenjal, pa bo šel danes s taistimi dolarji na banko, kjer bo za njih dobil ravno 5 dolarjev več, eto temu se reče čisti profit. Vsi okoli njega se smejijo. Vedo, kaj sem hotel dopovedati, a on še kar vztraja pri svojem. Na telefon pokliče nadrejenega, kateremu spet pojasnim, kje se je zakompliciralo, obenem pa mu povem, da želim potne liste nazaj, sicer mu bom tistih pet dolarjev zatlačil v prebavila. Ker se je debata čedalje bolj burno odvijala, so mimoidoči že težko spregledali, da nekaj ne štima. Po 15 minutah do pulta pristopi malce bolj postaven Iranec srednjih let - predvidevam, da je bil gost v hotelu. Clotno zasedbo za pultom v Farsiju je nahruli, da so se kar skrili za poličko. Razumel sem le to, da se kaj takega v Teheranu ne more zgoditi in kako si lahko privoščijo s turistom ravnati tako in to za pičlih 5 dolarjev. Še preden je končal s svojim govorom, mi je receptor že ponujal oba potna lista, saj je bil možakar tako razjarjen, da se ni bilo več za hecati z njim, ker bi lahko receptorja s pultom vred vrgel na ulico. V Orumiyehu se dobimo z Bojanom in skupaj kupimo nekaj posod za gorivo, da ga peljemo čez mejo, saj je pri ceni goriva 1.9EUR/l prihranek hitro tu. Zjutraj se ustavimo na zadnji črpalki in natočimo polne rezervoarje, a pri točenju v posode se ustavi. Ker vedo, da gremo v Turčijo, nam ne pustijo točiti goriva v dodatne posode. Poizkusimo še na eni črpalki, a tudi tu je rezultat enak. Posode podarimo prvemu mimoidočemu in jo pihnemo čez mejo. Iran je bil lep, ljudje nepopisno prijazni. Težko mi je zapeljati skozi velika železna vrata nazaj v Turčijo. Povzpnemo se na jezero Van, vsaj vreme imamo tokrat lepše. Večji del Turčije spet prevozimo kot tranzit - le po drugi trasi. Želimo se izogniti Istanbulu, zato se po južni strani namenimo do trajekta, ki bo prihranil prerivanje po dolgih kolonah Istanbula. Ravne štiripasovnice, za nas pa omejitev 70km/h ... ja itak. Raje malce bolj napenjam oči in pazim na morebitne radarje ob cesti, a pri 3000km se sem pa tja tudi zalomi in ga pač spregledaš. Pre-hitimo avtobus in že vidim malega modrega k... z usnjeno čepico, ki vihti loparček. Vroče je in utrujen sem, zato se mi res ne ljubi prerekati se glede njihove trapaste omejitve, ki ni omenjena nikjer razen v njihov knjigah. »Bojan, Ana - od sedaj ne razumeta ne turško, ne angleško, še slovensko bolje da ne,« naročim, preden policist pride do mene. S kančkom privoščljivosti mi razloži, da smo vozili prehitro, kar mi tudi poka- Kratek pregled • Gorivo: V Turčiji skoraj 2 EUR/liter, v Iranu približno 0,30 EUR/liter. Kvaliteta, predvsem v Iranu, vrhunska, saj sva delala kar precej lepe kilometraže z polnim rezervoarjem • Ceste: Turške kakor kje - od najmodernejših avtocest, do rusko luknjastih in valovitih. Iranske brez pripomb in veliko boljše kot pri nas. • Spanje: Turčija okrog 10 EUR/glavo. Iran precej zasoljen, ker Iranci radi potujejo po svoji državi, so tudi hoteli kar lepo zasedeni in cene temu primerne. Plačevala sva od 35 USD/sobo naprej. • Dokumenti: Za motor je obvezen karnet. Izdajo ga na AMZS v kakih 14 dneh, stane 145 EUR/vozilo. Voznik potrebuje vizo, ki jo ureja na Dunaju. že na radarju, »OK, good,« odvrnem. Prosi nas za potne liste v vsaj treh jezikih, a mi se le trapasto spogledujemo med sabo, kot, da nimamo pojma kaj želi. Kar po slovensko mu razložim: »France, poslušaj, nimam pojma kaj bi rad od mene.« Poskusi s prometnim dovoljenjem. Pokaže na Bojanov motor in reče: »Dokument motor.« »Ja, ja, to je motor. Vidiš, ta je BMW, ona dva sta pa od Honde.« Bebasto nas gleda, nato pa po postaji pokliče kolega - ta z Googlom prevaja iz turščine v slovenščino. Opa - slovaščino. Na list papirja mi z zmagoslavnim nasmehom napiše »cestovny pass« - verjetno je to na Slovaškem prometno dovoljenje, a me bolj spominja na »cestni pa«, si mislim. Malce bebavo ga pogledam, nato pa stopim na sredino povsem prazne štiri pasovnice in mu pokažem po tleh: »Evo, to ti je cestovny pass, vidiš ta dva gresta gor, tista dva pa dol. Samo še zmeraj mi ni jasno, kaj bi rad od mene.« Nasmeh zmage se na hitro spremeni v razočaranje, tudi preostala dva kolega nimata pojma, kaj naj zdaj z nami. Ker se že kake pol ure preganjamo z njim na vročem soncu, mu spet v slovenščini razložim: ''Poglej, Francelj, ti pa tvoja kolega se kar sami je^te na tem soncu, mi gremo pod tistole jablano, pa ko boste razgruntali, kaj točno bi radi, nas pokliči.« Obrnemo se in se parkiramo v senco kakih 50 m oddaljene jablane. Medtem, ko se oni na žgočem soncu čohajo po glavah in študirajo kako naprej. Po kakih 10 minutah nam eden od treh možakarjev pokaže, naj pridemo bližje. Uspelo jim je spesniti plačilni nalog za vse tri brez kakršnihkoli dokumentov. Modele motorjev in letnike so napisali kar na pamet, prav tako naša imena. Sicer vemo, da bodo plačilni nalogi ostali neplačani, a me kljub temu pograbi sveta jeza in najbližjemu in najbolj pametnemu policistu ob besedi Turkiye pokažem sredinski prst. V trenutku sem dobil občutek, da stojim poleg ekonom lonca. Možakar je postal v glavo temno rdeč , nato pa eksplodiral kot ročna granata. Veliko se nismo sekirali, saj ga nismo razumeli. Jasno je bilo le, da naj se čim prej poberemo. Med izpadom smo počasi oblačili jakne, zajahali konjiče in odrinili proti Bolgarski meji. Bolgarija in Srbija se zdita, kot bi bili že doma. Malce pred Beogradom mi v oči pade tovornjak z iranskimi registrskimi tablicami. Med prehitevanjem mu potrobim in dvignem roko visoko v pozdrav. Tokrat bi jaz lahko vprašal: »Koja?« (kam pa greš v Farsiju). ♦ Strošek celotne poti: 1.600 EUR po glavi, vključno z vsemi papirji in stroški urejanja. februar 2011 Razvedrilo 29 Sudoku Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju! ^K^rieek za sladokusce 0=7 Tiramisu 4 1 9 4 6 7 8 9 7 6 5 8 7 2 2 5 9 7 1 3 6 5 9 1 3 đ L AVTO SOLA V DOBREPOLJU ZŠAM GROSUPLJE obvešča, da so spremenili odpiralni čas informacijske pisarne na Vidmu. Po novem je pisarna odprta v ponedeljek in sredo od 15. do 16.30 ure. V informacijski pisarni ZŠAM je možno urejati vse v zvezi s pridobitvijo vozniškega dovoljenja: prijava na tečaj cestno prometnih predpisov, ki se pri vas začne 3. 5. 2011 ob 16. uri; prijava na tečaj prve pomoči, ki se pri vas začne 7. 3. 2011 ob 16. uri. prijava na tečaj varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, ki bo izveden 14. 3. 2011 ob 16. uri v Grosupljem; dogovarjate se lahko za praktično vožnjo; možen začetek vožnje tudi na Vidmu; plačujete lahko vse storitve. Pisarna se nahaja na Vidmu v Jakličevem domu, 2. nadstropje. Uradne ure so vsak ponedeljek in sredo od 16. do 17. ure. E: avtosoiagrosupije&slol.net, www.zsam.avtosola.eu 041726-324, 01786-43-23, 051633-249 Sestavine • 250 g mascarponeja • 250 ml sladke smetane • 1/21 kave (črne ali instant) • rum • 1 zavitek vanilijevega sladkorja • 2 žlici rjavega sladkorja (po že^Ji) • 1 zavitek otroških piškotov • kakav za posip Priprava Skuhajte pol litra kave, Jo po okusu sladkajte in ohladite. Ohlajeni kavi po okusu primešajte nekaj kapljic ruma. V kavo namočite otroške piškote in jih polagajte v pekač ali na pladenj enega poleg drugega. Prvo plast piškotov premažite s kremo, ki jo pripravite tako, da gladko zmešate mascarpone, vanilijev sladkor, stepeno smetano in po želji dve žlici rjavega sladkorja. Na kremo položite novo plast namočenih piškotov in postopek ponavljajte, dokler vam ne zmanjka kreme. Tiramisu zaključite s plastjo piškotov, jih tanko premažite s stepeno smetano in posujte s kakavom v prahu. Tiramisu naj vsaj štiri ure počiva v hladilniku, da se strdi, prepoji in ohladi. "Pinkijeve dobrote Zapečen krompir s sirom Sestavine: • 800 g krompirja • 50 g masla • 100 g naribanega sira • 100 g skute • 3 jajca • 200 ml sladke smetane • sol, poper, peteršilj Postopek: Olupljen, opran in na rezine narezan krompir kuhamo v slanem kropu približno 20 minut. Stopljeno maslo zmešamo s kislo smetano, stepenimi jajci, naribanim sirom, skuto, sesekljanim peteršiljem ter solimo in popramo. Kuhan krompir odcedimo. Polovico krompirja zložimo v namaščen pekač, prelijemo s polovico sirovega preliva, prekrijemo z drugo polovico kuhanega krompirja in prelijemo s preostalim prelivom. Pekač postavimo v pečico, segreto na 170°C in pečemo približno 50 minut. 30 Življenjski slog februar 2011 Življenjski slog Zadnje čase je vse bolj popularna beseda »eko«. V trgovinah dobimo vse možno z nalepko »eko«. Od prehrane, oblačil, prehranskih dodatkov do pohištva in nakita. Beseda« eko« je čedalje bolj popularna, saj jo trgovcu uspešno tržijo. Te izdelke ljudi kupujejo, toda večina jih sploh ne ve, kaj pomeni te beseda in kakšna je resnica o ekoloških izdelkih. manj težkih kovin. Študije so tudi pokazale, da naj bi ekološka zelenjava imela očitno višjo vsebnost suhe snovi. Eko zelenjava raste počasneje, vsebuje manj vode in ima zaradi tega očitno višjo vsebnost suhe snovi. Ekološka zelenjava ima bolj avtentični okus. Živila gnojena z umetnimi gnojili imajo pogosto slabši okus zaradi višje vsebnosti vode, hitre intenzivne rasti in manjše vsebnosti suhe snovi. Ekološka zelenjava in sadje so pogosto manj predelana, seznam dovoljenih adi-tivov je močno okrnjen, veliko aditivov dovoljenih v konvencionalni predelavi pa so preprosto prepovedani v eko. Posledica strogih standardov so živila najvišje kakovosti, po drugi strani pa ta živila slavijo tudi po nizkem okoljskem odtisu. Večinoma, ko smo zdravi, nas zdrava prehrana in zdravo življenje ne mikata kaj preveč, šele ko zbolimo, se zavedamo, kaj pomenita zdravje in zdrav način življenja. ♦ » Ekološka zelenjava « Ekološka zelenjava ne vsebuje ostankov pesticidov, saj v ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba kemičnih sintetiziranih sredstev za varstvo rastlin. Zato se živila iz ekološke in konvencionalne pridelave bistveno razlikujejo po vsebnosti ostankov teh snovi. Negativni učinki ostankov pesticidov v hrani na zdravje so dokazani. Ti povzročajo nastanek različnih bolezni in alergij. Ekološka zelenjava vsebuje večjo koncentracijo vitamina C. V raziskavah, ki je potekala na Rodale Institute (inštitut za raziskovanje ekološkega kmetovanja že od leta 19479) je zelje vsebovalo 30% več vitamina C, prav tako so našli višje vsebnosti vitamina C pri paradižniku in jabolkih. To lahko razložimo s tem, da prevelika vsebnost in založenost z dušikom vpliva na pomanjkljivo izoblikovanje ogljikovih vezi kot tudi snovi, ki so odvisne od ogljikovega krogotoka (kot npr. vitamin C). Vsebuje več mineralnih snovi ter manj težkih kovin. V študijah na krompirju in čebuli je bila ugotovljena višja vsebnost mineralov in elementov v sledeh. Ekološki pridelki so vsebovali za 29 odstotkov več magnezija, 21 odstotkov več železa in 14 odstotkov več fosforja. Ugotovili so tudi višje vsebnosti selena, cinka in kroma. ko zelenjava z uravnoteženim gnojenjem vsebuje manj nitratov. Zaradi uravnoteženega gnojenja z organskimi snovmi in živimi mikroorganimi ter stimulativnimi gnojili iz sirotke, se dušik počasi sprošča in rastline niso podvržene obilnim koncentracijam dušika. Iz tega razloga rastline uravnoteženo sintetizirajo vse potrebne snovi in niso prekomerno "lačne" po dušiku. Ekološko pridelana zelenjava in sadje vsebujejo tudi več mineralnih snovi ter Tečaj orientalskega plesa v Velikih Laščah V Velikih Laščah že 3. leto poteka tečaj orientalskega plesa. Pridružite se nam tudi vi in si podarite darilo ženskosti, vašim najmlajšim pa zabavo od ritmih orientalske pop glasbe in popularnih svetovnih izvajalcev. Tečaja vodi Tina Jaklič, ki je s plesom pričela že v zgodnjih letih s show dance-om, orientalski ples pa jo navdušuje že 6 let. Tina svoje znanje stalno izpopolnjuje na delavnicah tako doma kot tudi v tujini in je članica plesne skupine Nawar. Od začetka februarja sprejemamo v začetno skupino odraslih in skupino otrok nove člane. Tečaji potekajo v zgornji dvorani Levstikovega doma v Velikih Laščah: Odrasli: torek, 19.30-21.00 • Otroci (osnovna šola): sreda, 17.30-18.40 informacije in prijave: 041 951 467 (Tina) ali jaklic.tina@gmail.com februar 2011 Šport 31 Tekačev je čedalje več, pravijo. Pravijo pa tudi, da je človeku lepše v skupini kot samemu. Tecimo torej skupaj! Bojan Novak V Športnem društvu Dobrepolje opažamo, da je teku uspelo razbiti tabuje in predsodke ter da teče tudi čedalje več Dobrepoljcev. Zato smo lani oblikovali tekaško skupino, ki se je enkrat tedensko srečevala na treningih. Kot nadgradnja temu smo se udeležili Ljubljanskega maratona, o čemer ste bralci Našega kraja lahko brali v eni prejšnjih številk. Za letošnje leto prav tako načrtujemo skupinske tekaške treninge in udeleževanje nekaterih množičnih tekaških prireditev. Z vadbo bomo pričeli predvidoma v marcu ali aprilu, odvisno od vremenskih razmer. Vabim vse tiste, ki bi želeli spoznati motivacijsko moč skupine, tiste, ki bi želeli tudi kak strokovni napotek, tiste, ki si želite primerjave, tiste, ki bi šli na kako množično tekaško prireditev, pa se nočete odpraviti sami in tiste, ki imate kak drug razlog, da se nam pridružite. Za vse informacije se lahko obrnete za predsednika društva, Alojza Kuplenka, ali na vodjo tekaške vadbe, Bojana Novaka. Informacije pa boste lahko dobili tudi na prenovljeni spletni strani Športnega društva Dobrepolje (www. sd-dobrepolje.si). ♦ 2. MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA V soboto, 26. marca 2011, bo ob 14. uri start mednarodne kolesarske dirke za mlajše in starejše mladince in mladinke, ter žensk. Trasa kolesarske dirke bo enaka kot lani, cesta pa bo občasno popolno zaprta. Naprošam vse kmetovalce da to soboto ne vozite gnoja, ker cesta za dirko mora biti čista. Hvala za razumevanje. Vse občane vabimo, da si dirko ogledate v čim večjem številu. Cenik oglasov in drugih objav v občinskem glasilu »Naš kraj« Št. točk Vrednost brez DDV (EUR) Vrednost z DDV (EUR) celostranski 160 120 144 celostranski -zadnja stran 200 150 180 1/2 - stranski 80 60 72 1/4 - stranski 40 30 36 1/8 - stranski 20 15 18 1 cm v koloni 6 4,5 5,4 Predstavitveni članek - 1str 100 75 90 Vrednost točke: 0,75 EUR Popusti (se ne seštevajo): - za objavo v treh zaporednih številkah - 5 %, - za objavo v šestih zaporednih številkah - 10 %, - za celoletno objavo - 20 % . Oglas se naroči z dopisom, ki vsebuje vse podatke naročnika (točen naziv, naslov, davčno številko, ali je zavezanec za DDV in dokazilo o registraciji za pravne osebe). Za zahvale je potrebno napisati ime, priimek in naslov plačnika. Za celoletno oglaševanje se sklene pogodba z Občino Dobrepolje. Izdelani oglasi Digitalno izdelan oglas za objavo v časopisu Naš kraj mora biti pripravljen v pravih merah v formatu PDF, TIF ali JPG (300 dpi, brez stiskanja), lahko tudi v vektorskih formatih CDR, AI ali EPS, pri čemer morajo biti fonti obvezno spremenjeni v krivulje. Barvni oglasi morajo biti pripravljeni v barvnem zapisu CMYK. Neizdelani oglasi (gradivo za oblikovanje) Logotipi, če obstajajo, morajo biti poslani v vektorski obliki (CDR, AI, EPS) ali v sliki visoke ločljivosti (300 dpi, brez stiskanja). Besedilo in približen načrt postavitve mora biti postavljeno v Wordovem dokumentu. Slike naj bodo posebej priložene v formatih TIF ali JPG višje ločljivosti. Oblikovanje neizdelanih oglasov se zaračuna posebej, za kar se dogovorite s tehničnim urednikom časopisa (auroragraf@siol.com). OBVESTILO TEHNIČNEGA UREDNIKA Precej fotografij za objavo v časopisu Naš kraj, ki jih pošiljate uredništvu, je izjemno slabe kakovosti (slike so neostre, premajhne ločljivosti itd.), zato vas naprošamo, da pošiljate tehnično kvalitetnejše fotografije. Za napotke o pripravi fotografij se lahko obrnete tudi na tehničnega urednika glasila (Franci Novak, auroragraf@siol.com). Poleg tega vas naprošamo, da slik NE VSTAVLJATE V WORDOVE DOKUMENTE, ampak jih pošiljate posebej. Z nami je živela, zdaj odšla je k počitku kamor je želela. Čeprav smo daleč drug od drugega, te še vedno čutimo, te imamo radi in te pogrešamo. Nič več ne bo klepeta s teboj in obujanja spominov, sedaj si ti postala naš ljubeči spomin. ZAHVALA ob izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in praprababice FRANČIŠKE AČKO roj. ŠVIGELJ (1923-2011) iz Podpeči se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali sveče in izrekli sožalje. Hvala osebju ZD Dobrepolje za oskrbo v času njene bolezni. Hvala osebju DSO Grosuplje, ki je zadnje leto in pol tako lepo skrbelo za našo drago mamo. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in ji s tem polepšali dneve. Hvala g. župniku iz Preserja pod Krimom za lep poslovilni obred, trobentaču in pevcem, predstavnikom Društva upokojencev Dobrepolje ter vsem, ki ste mamo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna HVALA tudi vsem vaščanom in prijateljem, ki ste molili zanjo. vsi njeni Spoštovane občanke in občani Dobrepolja, vsem in vsakemu posebej bi se radi zahvalili, ker ste se v tako velikem številu udeležili pogreba našega dragega očeta, ki vas je spoštoval in imel rad, ko je še živel in delal med vami. Hvala in veliko dobrega vsem, družina Vukelič Oh, kako je hiša prazna, odkar več tebe ni. Prej domača in prijazna, zdaj otožna tam stoji. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mami MARIJE BABIČ iz Zagorice (1931 - 2011) Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste jo pokropili, zanjo molili in se od nje v velikem številu poslovili. Hvala dr. Mariču, gospodu Robijo in gospe Klavdiji za pomoč v bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku za darovano sveto mašo, pevcem in mešanega zbora, gospe Kostanjšek za lep govor, cvetličarni Lilija za pripravo in vaščanom, ki ste se zbirali k molitvi. Hvala vsem. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre^ Le daleč, daleč je^ ZAHVALA Ob boleči izgubi MIRKA KRESEVIČA iz Kompolj (1957 - 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcev, vaščanom, Društvu invalidov Grosuplje, učencem JVIZ Dobrepolje ter dijakom Srednje lesarske šole Ljubljana. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v času njegove smrti in pogreba in vsem, ki ste ga kropili, zanj molili, se od njega poslovili in nam izrekli sožalje, lepe besede in misli, ter darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu kaplanu za poslovilni obred, pevskemu zboru za petje, trobentaču, gospe Danici Bambič za organizacijo pogreba in gospe Ireni za pomoč v vežici. Pogrešali ga bomo. Vsi njegovi februar 2011 Zahvale 33 Namesto zahvale "samo" ljubezen Tistega jutra ko ne bo te več, naj me nihče ne budi, bom želel da noč ne bi šla preč, da zvonovi bi bili mrtvi. Tistega jutra moj nemi bo glas rotil boga: oh nikar ji še ne pusti k sebi v vas, od ondod se ne vrne nikdar. Tistega jutra bom klical nazaj, vse tvoje kar kdaj sem imel, da še enkrat živo objeti vsaj, mama draga, bi zjutraj te smel. v sebi dobrega, imam po njej. Zato nisem hotel napisati navadne zahvale. Vedno me je učila dajati zaradi dajanja samega, ne zaradi hvale in časti, ampak zaradi občutka, da si nekomu storil nekaj dobrega in mu pomagal. Tudi za vas upam enako, da karkoli ste dobrega storili za njo v življenju, ali ob prelepem slovesu od nje, da ste storili zaradi sebe, ker vam je tako velevalo srce. Zame ne bo umrla nikoli. Vedno bo živa v mojem srcu, ljubezni in spominu. In naj naša bolečina obrodi sad: povejte in pokažite tistim ki jih imate radi, kako jih imate radi. Vsak dan posebej. Zemlji, svečam in cvetju na grobu zaman in prepozno tiho mrmraš te besede. Zato namesto zahvale "samo" Ljubezen. Počivaj v miru, draga mama! Andrej Debeljak Več kot pred desetimi leti sem napisal tole pesem in niti v sanjah si nisem predstavljal, da jo bom, oziroma bomo tako zgodaj, tako kruto in boleče doživeli na svoji koži. Udarec, da mu ni enakega. Teh vrstic ne piše moja roka, ampak moje srce. In teh zgodb je nešteto. Vsak, ki je poznal našo mamo in z njo delil svoj korak, ima svojo. Zgodbo o veliki Duši, o brezmejnem Srcu, o brezpogojni Ljubezni, o zlati Dobroti, o Veri v dobro, o neskončnem Upanju, o Razdajanju, o Sprejemanju in še in še. Bila je človek, kakršnega ne poznam. Pa ne samo zato, ker je bila moja mama, ker me je rodila, ker me je imela rada in me razumela kot nihče drug. Taka je bila do vseh. Vedno je pustila sebe ob strani in pomagala drugim. Skrbna, kot je lahko le mama, pridna kot mravljica, zdržljiva kot kopriva. In tako nežna, topla in človeška. Vedno polna življenja, volje in moči. Povsod in vedno se je žrtvovala, nesebična do svojega zadnjega utripa. Nikdar ni tožila o teži svojega križa, o svojem trpljenju - nosila ga je srčno. Nikdar ne bom pozabil podob, ko je že gledala smrti v oči, kako težko nas je zapuščala same. Še v nečloveških mukah bolezni jo je bilo strah za nas, kako bomo živeli brez nje. Nikdar je ni bilo strah zase, vedno za druge. Še za svojo bolezen se je hotela opravičevati, da nas zapušča same. Razdala se je, razdala do zadnje kaplje. Ko sem jo zadnjič videl živo in ni mogla več govoriti, nas je vse s svojimi slabotnimi rokami, ki so zbrale poslednje moči, tako goreče objemala in pričala, kako brezmejno nas ima rada in da bo vedno z nami. Vroče solze so tekle v potokih in ko to pišem, tečejo znova in še mnogokrat bodo. Bila je naša mama. In za njo je ostala neznosna praznina. Moramo res izgubiti, da bi znali dovolj ceniti? Ni podpirala treh, ampak pet vogalov hiše. In vse naše poti so se sreča-vale pri njej in v njej. Pri njej, ki je vse sprejemala, nikoli nikogar obsojala, vedno dajala le ljubezen in svobodo. V tisoč knjigah ne najdeš tega, kar je naša mama živela vsak dan. Ne samo z besedami, ampak predvsem z dejanji. Zato naj še tako boli in bo še tolikšna žalost, morali bi biti neizmerno srečni, da je bila prav ona nam otrokom mama, očetu žena, vnučkoma babica, stari mami in staremu očetu hči, sestram sestra, prijateljicam prijateljica, sodelavkam sodelavka. Toliko lepih in ganljivih zgodb so mi povedali o njej tudi drugi, moja je le ena izmed mnogih. Kdorkoli jo je kdaj srečal, je v njemu pustila svoj edinstven pečat. Če bo obrodilo le nekaj zlatih semen, ki jih je posejala v vsakega izmed nas, bomo mnogo boljši in bo boljši z nami tudi svet v katerem živimo. Sam zase vem, da kolikršno že imam srce in kolikor že imam Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA Z bolečino v srcu ob izgubi našega dragega moža, očeta, deda in pradeda MARJANA MIKLIČA starejšega iz Vidma (1. 12. 1923-19.1. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno osebno in pisno sožalje, za darovane sveče in cvetje in za tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Lovski družini Dobrepolje in Pogrebnemu zavodu Zakrajšek za organizacijo pogreba. Za izrečene tople besede ob slovesu se zahvaljujemo Janezu Pavlinu, županu občine Dobrepolje, soborcu Silvu Turku, Jaki Perovšku, ki je spregovoril v imenu Organizacije zveze borcev, in lovskemu tovarišu Janezu Grilcu. Pevcem MPZ Rafko Fabiani in rogistom LD Krka se zahvaljujemo za doživeto petje in zaigrane žalostinke. Za pomoč v težkih dneh hvala družini Davidović. Hvala njegovemu osebnemu zdravniku dr. Mariču in še posebna zahvala zdravstvenemu delavcu Robiju Golobu za vso skrb, medicinsko pomoč in vse obiske v času njegove bolezni. Vsi njegovi Umrejo samo tisti, ki jih nikoli nihče ni imel rad. Oglasi Kompolje 77 1312 Videm - Dobrepolje m tel. št. 041-990-868 e-mail naslov: avtokleparstvo.rigler@gmail.com AVTOKLEPARSTVO • nudimo vsa kleparska in ličarska popravila ter menjavo vetrobranskih stekel, ne glede na to, pri kateri zavarovalnici je vozilo zavarovano • popravilo vozila na ravnalni mizi • nadomestno vozilo v času popravila vašega vozila VULKANIZERSTVO • prodaja jeklenih in alu platišč, vseh vrst zračnic ter gum za traktorje in druge kmetijske stroje • menjava pnevmatik na vseh vrstah vozil in kmetijskih strojih Dodatno nudimo še: • popravilo in menjavo IZPUŠNIH SISTEMOV • SERVIS VOZIL - servisiramo vse vrste vozil in jih pripravimo na tehnični pregled • LETNI SERVIS - vzdrževanje podvozja • AKUMULATORJE^ NOVO • BRISALCI BOSCH za vrste vozil • POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV na vseh znamkah vozil Na Vidmu (ali v občinah Dobrepolje in Grosuplje) vzamem v najem majhno hišo ali dvosobno stanovanje s kuhinjo, po možnosti opremljeno. GSM: 031 869 215 ri Misli Kdor zapre vrata vsem napakam, jih zapre tudi resnici. Rabindranath Tagore Novo v Sloveniji! Jla:!>4Eîn (:>ogled, popolna zaščita. Strešna okna DOMIX v leseni ali PVC izvedbi, so spričo vrhunske izdelave, odpornosti na ekstremne vremenske pojave, dobro izolativnost in enostavnost montaže, prava izbira slehrnega graditelja. Imamo vse. Skoraj vse. www,raix,si Ml TRGOVINA LJUBLJANA Stegne 15,1000 Ljubljana Telefon: 01/513 13 40 Fax: 01/513 13 49 e-mall: lnfo@mlx.sl PE VELENJE Kosovelova ulica, 3320 Velenje Telefon: 03/898 60 52 Fax: 03/898 60 55 e-mall: velenje@mlx.sl PE PONIKVE Ponikve 96,1212 Videm Dobrepolje Telefon: 01/788 71 90 Fax: 01/788 71 92 e-mail: ponikve@mix.si SwtiûwfcMfc* Zamostec pri Sodražici Nudimo razne zabave za zaključene skupine, kot so: W Praznovanja ^ Poroke « Birme ^ Obhajila ^ Obletnice ^ Zaključki Za zaključene skupine je lepo poskrbljeno s pijačo ter hrano po izbiri. Ponudba je pestra in je odvisna od želja posameznikov. Za naročila nas morate predčasno kontaktirati na 041-591-133. INOX OGRAJE SKUPAJ POIŠČIMO NAJBOLJŠO REŠITEV ZA IZDELAVO NADSTREŠKA IN INOX OGRAJ, KOMBINIRANIH S STEKLOM, LEKSANOM, LESOM ALI JEKLENO VRVJO, KI JIH BOSTE ŠE DOLGO ZADOVOLJNO UPORABLJALI. zo/ o\aÂxy LÁ^ » 041 623 325 www.inox-fit.si, orofit@inox-fit.si Orofit d.o.o., Ponova vas 22a, Grosuplje M Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan Bliža se čas poljedelskih opravil. Nudim usluge s konjem za prekopavanje, saditev in druga kmečka opravila na območju Strug in Dobrepolja. Informacije na GSM: 041-592-018 (Janez) lANov» tímdm ponudba LONovi stanovanjski krediti ugodne obrestne mere, nizki stroški odobritve daljša ročnost Potrošniški krediti S potrošniškimi krediti do dodatnih sredstev na hiter in enostaven način Sedaj še ugodneje. LONove depozitne akcije najboljša obrestna mera - do 5,00 % Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem. Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 781 01 30 www.lon.si HRANILNICA LON BMČniifvi M. yuietiwf Oseben fJtLČU PRIBASTEFANCftCO.,d.n.o. ROLET&iŽftLUZUE:. . komarnikmMQÙCË s PRODAJNO RAZSTAVNI SALON „ C. ljubi lanska brigade Ï3A, 1000 Ljubljana f^ Jim 041^403 780, 041/449 334, t=i: 01/510 SS 30. lax: 01/&1 (15531. e-rruil: del. Cđi: pun - p«t jh - 12h. 1411 - 17h Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.