Spisne vaje. (Dalje in konec, glej št. 8!) Daljno pot, po kterej naj se učenci vadijo svojetraisli izrazovati in zapisovati, na tanko kaže tretji pomnoženi natis Praprotnikovega nS pisja za slovensko mladino". Tu leše toliko opomnimo, danajseza ta važni del jezikovega uka učenci že v začetnici primerno pripravljajo, in potem po vseh stopnjah neprestano vadijo. Jezika morajo se učenci učiti (po analitični metodi) ne po posamnih, preterganih vajah, temuč po živi celini. Vse spisne vaje naj bodo vravnane po načertu, ki si ga učitelj za vsaki razred, oddelek ali za vsako stopnjo učencev že v začetku šolskega naredf. Vse vaje v spisovanji morajo se naslanjati na resnični jezik, t. j. strinjati morajo se s kazalnim ukom in z berilora. Napake, ki jih učenci pozneji pri spisnih vajah kažejo, dajejo uCitelju navod, kako naj jih že pri pervem jezikovem uku odpravlja. Ako dobi ramreč učence, da še na zgornjistopnjine znajobrez pogreškov prepisovati, vidi, da ta napaka ima korenino že v začetnici, kjer se ni dovolj gledalo na to, da bi bili učenci vsako besedo in vsaki stavek prav in določno spisovali ali da bi bili pri branji besede prav izgovarjali in jih potem na pamet ponavljali. Tudi naj učitelj pri govornih in pozneji pri spisnih vajah učencem vselej pri vsaki stopnji primerno pomaga. Ako se učencem n. pr. ukaže, da naj napisujejo stvari, ki jih vidijo zunaj hiše na vertu, na polji, v gojzdu i. t. d., pa se jim pri tem delu ne pomaga, vidi se, kako pomanjkljivo je njihovo zapisovanje. Kako bode učenec prav zapisoval iraena rečf, kterih še ni nikoli slišal in tudi ne videl? Vsaka spisna vaja mora se naslanjati na kaj, kar se je učencem že pripovedovalo, t. j. vsaka nova vaja posnemati mora se ali po govornih ali po berilnih vajah. Zgled vsem spisnim vajam bodo naj šolske knjige in pred vsemi berilo. Mladost in sploh človek rad posnema, kar vidi; ako se učenci niso navadili že v začetnici besede in stavke iz berila prav zapisovati, pozneje prav težko pravilno spisujejo. Nekteri učitelji menijo, da se morajo učenci na srednji in višji stopnji naj bolj vaditi liste in vsakoršna opravilna pisma spisovati, in učence v tem neprestano vadijo. Prav je, da se učenci vadijo vseh v vsakdanjem življenji potrebnih spisov, toda to naj se godi že na zadnji stopnji, kajti ako si je učenec v pervih začetnih vajah pridobil potrebne gotovosti v spisovanji (v popisovanji, izrazovanji i. t. d.), potem brez vse težave spisuje vsakoršne spise, da se ravna po nekterih vnanjih oblikah, ktere ga pa kaj malo zaderžujejo. H koncu še nekaj o spisnih nalogah. Učenci, ki premalo in premalokrat izdelujejo spisne naloge, ne navadijo se spisovati, pa tudi tisti ne, kteri preveč pišejo. Učitelj naj od učencev po večkrat, pa prav po malcm tirja; to pa, kar tirja, naj bode popolnoma. Vse, kar učenci pišejo, bode naj pravilno in lepo pisano. Vse pomote morajo se popraviti in ves spis tako dolgo prepisovati, da je čist in na vse strani dober.