ZDRAVO,
ZADOVOLJNO,
SREČNO IN MIRNO
NOVO LETO 1984
Najprej si zaielimo ZDRA VO novo leto. Brez zdravja ni ustvarjalnega dela za strojem v delavnici, napolju in gradbiš-ču, v laboratoriju, šoli, bolnišnici, knjižnici in drugod. Na zdravje vse odločilneje vpliva okolje.- V naši občini še mar-sikje nimamo zdrave pitne vode, zrak nas bolj duši kot pa je vir zdravega iivljenja, da o hrupu sploh ne govorimo. Reše-vanje teh vprašanj bo v ospredju naših prizadevanj nasled-njega in prihodnjih let.
Delo je osrednja vez človeštva, poglavitni pogoj našega ZADOVOLJSTVA, je osnovna dobrina, ki oblikuje nas in mi njega. V naši socialistični samoupravni družbi bi moralo biti delo vse pomembnejše merilo pri vrednotenju vloge in položaja delovnega človeka. Z boljšim zagotavljanjem suro-vin, energije in drugih za proizvodnjo prepotrebnih maieria-lov, s prestrukturiranjem nekaterih temeljnih organizacij združenega dela, z uvajanjem novih delovnih izmen in pro-duktivnih delovnih mest bomo v občini postopno zaposlovali 251 nezaposlenih, od katerih skorajpolovica prvič išče delo.
Delo še vse premalo spoštujemo. Ne merimo in ne nagra-jujemo ga pa produktivnosti, racionalnosti in kvaliteti bodisi na delovnem mestu, v panogah in dejavnostih ali med njimi ter z izvozom v mednarodni delitvi dela. Zlasti v zaostrenih razmerah gospodarjenja, v času padanja realnega osebnega dohodka in iivljenjskega standarda se v marsikateri organi-zaciji zdruienega dela krepi težnja po enakih osebnih do-hodkih za tiste, ki delajo dobro, ki dajejo vse od sebe —kar velja tudi za organizacije združenega dela — izvažafo, dvi-gajoproduktivnost dela, skrbno gospodarijo z nafto, elektri-ko, na delovnem mestu v organizaciji združenega dela ne da-jejo nikakršnjih ali nezadovoljive rezultate dela, ki hočejo bolje živeti na račun neupravičenih višjih cen in dohodka, za-radi njihovega privilegiranega poloiaja na delovnem mestu ali organizaciji zdruienega delapa tudipanoge in dejavnosd. Lahko smo zadovaijni, da je v naši družbi, v organizacijah združenega dela v naši občini, vse več organizacij združenega dela, ki dvigajo produktivnost dela, bolje nagrajujejo proi-zvodno delo, kvalitetno in ustvarjalno delo. Vse več organi-zacij zdruienega dela posodablja proizvodnjo z zdruieva-njem dela in sredstev na dohodkovnih osnovah s samou-pravnim sporazumevanjem in druibenim dogovarjanjem ne glede na tovarniške plotove, občinske ali republiške meje z vključevanjem v mednarodno delitev dela. To je za našo ob-čino šeposebno pomembno, ker imamo zastarelo tehnologi-jo, ki kljub velikim naporom delavcev m more več dajati tako kvalitetnih proizvodov, kot jih zahteva razviti svet in je prestrukturiranjepotrebno kot na dlani. Naslednje leto bomo sprejemali zasnove za nov srednjeročni in dolgoročni ra-zvojni načn. V vseh organizacijah združenega dela — kot tudi v krajevnih skupnostih —mora delavec poznati svoj po-loiaj, poloiajsvoje delavne or<ianizacije in zlasti v planih od-ločaii svojo in skupno prihodnust.
Delavec, delovni človek, mora vse bolj zares odločati o vseh pogojih, sredstvih in rezultatih dela neposredno v orga-nizacijah zdruienega dela in krajevnih skupnostih, prek de-legacij in delegatskih skupščin pa v občini, mestu, republiki infederaciji. Tnje bistvo boja za osvobajanje dela in človeka, bistvo svobode, brez katere si ne moremo zamišljati napred-ka, zadovoljstva pri delu, v družini in v druibi. Brez tega ne moremo biti SREČNI. Vse to bomo lahko dosegli le z ne-nehnim bojetn proti vsem, ki skušajo v imenu driave, od or-ganizacij zdruienega dela in krajevnih skupnosti dofederaci-je, odločati v imenu delavcev.
Že od nekdaj si v novem letu zazelimo MIRU. Če kdaj, si ga moramo zaieleti sedaj. Še nikdar po drugi svetovni vojni ni bilo toliko nasprotij in navzkrižij, toliko nasilja in vsakrš-njih pritbkov kot dandanes. Kar v navadi je že, da hočejo močnejši, bogatejši in razvitejši s silo, z najbolj sodobnim oroijem krojiti svet po svojih predstavah in nagibih, zadrže-vati hočejo svoje privilegije injih razširjati na vseh kontinen-tih na nove driave in narode. Tudi v prihodnjem letu mo-ramo krepiti našo obrambno sposobnost in družbeno samo-zaščito, še naprej se povezovati in bojevati z drugimi neuvrš-čenimi državami za dobre sosedske odnose, za mir med na-rodi in državami, zlasti pa za dobre sosedske odnose. Zato naj bodo prepričevalna beseda in razmerja, vzajemnost in so-lidarnost, strpnost in upornost pri reševanju odprtih in navz-križnih vprašanj vse bolj tista, ki bosta prevladovala nad na-siljem, če ne ielimo uničiti samega sebe ali ziveti neprestano na robu prepada.
NIKO LUKEŽ predsednik občinske skupščine