136
Marokani
Otroci! Tzemite zemljetid od AMke v roke in DsSi bodete t severo-zapadnem kraji te zemlje veliio samostalno cesarstso, ki sc Marokansko imennje. Meje tej Telikej draavi so: na sereru jo obliva srcilnjt' morjc, na jugu jo oh-Juje peščena pnSSara Sahara:  na vzhodn meji oh Algerijc, a  na zapadn jo
obliva atlanško morje. Gora Ailant deli niarokansko državo ua dva dela: ? severni in južni del; v prvem ima svoje najvišje vihove, ki merijo do 3570 metrov nad morjen). Jtek ima maroiaDsJca iJržava mnogo; najveoja rtka je Mulvija.   Podnebje je toplo, veniiar ne preveč vroče, ker iznad atiauškega
morja Uapč jngozahodni Tetrori ter sapo Usde. — Marokani so nameaaoH narod iz Berberov in Arabeev; poslednji živo veeinoma po mestih in se su&^H po jezikn ločijo ©d Borberov. Oboji so vere mohainedanske. Največje meaf^H v marokanskem ccsarstru je Maroko, ki leži v prelepej, olja in dateljnM^B prebogatej ravuini. Mesto ima mnogo lepib poslopij in Steje do 50.000 pre- I bivalcev. Obdaco je s sredDjcTeškim zidovjem, 3 katerega inoltS stolpi in I mošeje z zlatimi kuplaini Vliee so ozke in umazano. — Drugo glavuo uiesto I je Fas (Fez), ki šteje ckoli 150.000 prebivalceT in leži bolj proti severu odj Maroka. To inesto iiaa 1(X) mošoj, Teliko obrloijo ia zel6 razšiijeoo kupčijO^B — Marokani so sploh surovi in neomikaui Ijudje. Sama lenoba jili jc: zatoS je pa poselmo poljedclstvo zel6 zanetuarjeno iu Marokiinom po vaseh in manjiili<1 mestih prebivajofim treba jo vefkrat najhujšo lakoto pre^tajati. PriJelki zel6, J zanemarjeucga zemljiKa so: pšeuica, ječiauo. tur.šioa, riž iu sirek, ki je pogl»-J vitna brana nbožnih Ijadi. Dalje se tudi Sc prideluje sočivje, cukrovo trstje,B bombaž, tobak, kouoplje t dateljni, južno ovofije in razlifai les. Ako bi sfi^ Marokaui bolj« poprij^li poljedsstva, lebko \n prav dobro izbajali m nti bilo 1 bi jiiu tieba pomanjkanja trpeti, ker je zomlja posebno proti atlan^kema moiji J zel6 rodo?itna. Živiuorija pri Marokanib stoji nekoliko bolje ter ilaje posebajfl izvrstne konje, ki nijso uii slabejši od Arabskih. Ee<lijo tudi govejo žirinJJB ovce, osle, koze, velblode iu košeniljko. — Dežela je bogata raznib kopania,^ a vendar je rudarstvo popolnem zanemarjeno, kakor povsod, koder se Ijudje boje dela in samo lenobo prodaj<»jo. Baker so nže Kimljani dobivali iz Ma-rokanakega. — V obrtniji je najliolj razSirjeuo usnijarstvo; inarokansko nsnije iu safljau zuaua sta po vsein svntu. — Cerkvoni poglavar pri Marokanih je sultan, kateremu morajo podložuiki vsacega leta desetino svojili pridelkov od-rajtovati v ta blagi namen, da se porazdell med nbožce: a ravuo aaiobe je, I sult&a namceiS ponCbi vse zase.                                                                         I
Po Maiokaaskem živi tndi okoli 100.000 židov, ki so raztreseni ne samo  I po večjib krajih, nego naseljeni 50 tndi po gori Atlantu in zelenicali Tafiletn, Tuatu in Dnii.   Evropljanskil kristjanov žiri na Merokanskem jako malo in ge to le v morskih [iristaniSiih.                                                        I. T.