■	YU-ISSN-0350-46907
W' mj JL HM	Letnik	XCVI - Leto 1994
/
LETO 1873 - PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM
Slovenski čebelar
Št. 3	1.	marec	letnik	96
VSEBINA
Jože Pavlič: Prvo čebelarsko veselje:....... 65
Janko Božič: Ob ameriškem čebelarskem
raziskovalnem kongresu ..................... 66
Milan Meglič: Čebelarjeva opravila v marcu	67
IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Marko Debevec: še o kuhi voščin in njeni
donosnosti ................................. 69
Franc Šivic: Prevažanje nakladnih panjev	70
Tone Vidrih: Električne ograje za varovanje
čebelnjakov pred medvedi ................... 73
Jože Babnik: Kako pomagamo lačnim
družinam.................................... 75
Franc Šivic: Pojasnilo avtorja ............. 76
bolezni Čebel
J. Mehler, B. Krta, B. Šnajder: Ugotavljanje spor Bacillus larvae v medu pri zatiranju
hude gnilobe v Sloveniji.................... 77
Vlasta Jenčič: Novi čebelarski knjižici na pot ........................................ 81
IZ TUJE LITERATURE
Johan Stickler: Dodajanje matic s pomočjo
umetniškega matičnika....................... 81
Stane Sajevec: Poraba časa pri izrezovanju satja iz satnika ..................... 82
ZGODOVINA SLOVENSKEGA ČEBELARSTVA Jože Rihar: Ob 220. obletnici smrti Antona Janše ...................................... 83
IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Stanko Maver: 80 let Franca Farazina in
50 let njegovega čebelarjenja............... 85
Janžek Franc: 70-letnica čebelarskega
društva Rogaška Slatina..................... 86
Ljubo Struna: Občni zbor ČD Borovnica 87 Viktor Kladnik: Zdravje čebel je najpomembnejše .................................. 87
CONTENTS
Jože Pavlič: The first beekeepers joy .......... 65
Janko Božič: American Beekeeping Research Congres.................................. 66
Milan Meglič: Beekeepers occupations in March .......................................... 67
OUR BEEKEEPERS EXPERIENCES Marko Debevec: About Rendering Old
Combs and its profitability .................... 69
Franc Šivic: Transport LR hives................. 70
Tone Vidrih: Electrical railing - fence for
hive protection aganist bears .................. 73
Jože Babnik: How is posible to help bee
colonis without food ........................... 75
Franc Šivic: Explanation	of	autor ........... 76
BEE DISEASES
J. Mehler, B. Karta, B. šnajder: Ascertainment of Bacillus larvae in the honey and treatment - extirpation of American foul
brood in Slovenia .............................. 77
Vlasta Jenčič: A new book was publised 81
FROM FOREIGN - JOURNALS Johan Stickler: Introducing queens with
plastic queen cells ............................ 81
Stane Sajevec: The time we use for eatings old combs from frames .......................... 82
HISTORY OF SLOVENE BEEKEEPERS Jože Rihar: 220 years anniversary of Anton Janša death..................................... 83
FROM THE SOCIETY LIFE Stanko Maver: 80 years anniversary of Franc Farazin and 50 year of his beekeeping ........................................... 85
Janžek Franc: Anniversary of 70 years of successfuly work of Beekeeping organization in Rogaška Slatina................... 86
Ljubo Struna: Assembly of Beekeeping society of Borovnica ............................. 87
Viktor Kladnik: Healthy of bees is the moust important ................................ 87
Slika na naslovni strani: Nestor slovenskih čebelarjev prof. Edi Senegačnik pred svojim prevoznim čebelnjakom ob njegovi 80-letnici.
I! 3 5 ; O o
& ft ft
PRAVO ČEBELARSKO VESELJE!
Kako lepo je biti takšen čebelar, ki za čebelice zares srce mu bije, prav orte zanj na svetu so najlepši dar in zvoki nežnih krilc najslajše melodije.
Pogled na naše sivke je užitek tak, vsak panj za čebelarja pravo je svetišče, da kadar more, tja nameri svoj korak, na svetu vsem zabave lepše on ne išče.
Okrog čebelic vse po rožicah diši in zraven še mikavno njihovo vrvenje, človeka vedno razvedri in zaljša mu življenje.
Čebel družina je najboljši kolektiv, za zgled ljudje bi morali jih vsi imeti, vsakdan za nas lahko bi mnogo lažji bil, v taki slogi mogli lepše bi živeti.
A kadar v bližini nekaj zamedi, čebele brž ugotovijo, kje je paša, marljivih delavk tja na tisoče hiti, da pelod ali medičino nam prinaša.
Kako bi pust ta svet brez naših ljubljenk bil, saj njihovo poslanstvo je opraševanje, kdo drug bi za naravo se tako znojil, za njeno neokrnjeno nadaljevanje.
Joža Pavlič
K* %
k ^ i
OB AMERIŠKEM ČEBELARSKEM RAZISKOVALNEM KONGRESU
JANKO BOŽIČ
Hkrati s svetovnim čebelarskim kongresom v Pekingu na Kitajskem je bil tudi redni kongres ameriških čebelarjev. Kongres je bil od 25. do 27. septembra 1993 v College Station v Texasu. To je le dobrih šest ur vožnje iz Baton Rougea, kjer sem na podiplomskem študiju. Ne le bližina, ampak predvsem želja po navezavi stikov z ameriškimi čebelarskimi strokovnjaki sta me zvabili v univerzitetno mesto v Texasu.
Z mano je potoval še starejši kolega -doktorant iz laboratorija dr. Woodringa v Baton Rouigeu na Louisina State University. Laboratorij dr. Woodringa je opremljen za raziskovanje fiziologije žuželk. V zadnjem letu so svojo pozornost namenili prav medonosni čebeli. Izmed šestih raziskovalcev v laboratoriju nas pet raziskuje čebelo, zlasti metabolizem žuželk, včasih pa se posamezniki lotimo še kakšne druge sorodne problematike. Sam se še vedno ukvarjam tudi z opisovanjem vedenja čebel. Kolega Rush Oliver je na kongresu sodeloval s prispevkom o potovanju vidnih pigmentov v sestavljenih očeh pri čebelah. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom, s katerim lahko opazujemo posamezne celične organele, je opazoval še slabo znan prenos granul zaščitnega pigmenta iz opornih celic v čutne celice. Pigment ščiti čutnice sestavljenih oči pred premočno osvetlitvijo. Za svojo predstavitev izvirnega raziskovalnega dela je Rush dobil študentsko nagrado.
Sam sem sodeloval z dvema prispevkoma. V prvem sem predstavil del dognanj iz magistrskega dela o vedenjskih raziskavah rekrutiranja čebel na novo pašo, v drugem pa sem skupaj s študentko Jasno Kralj z Oddelka za biologijo Univerze v Ljubljani predstavil nekaj novih pogledov na razširjanje feromonov matice s spremljevalk matice na druge čebele v družini. Priložnost sem izrabil tudi za predstavitev Slovenije kot domovine kranjske čebele. Bil sem neprijetno presenečen, ker nihče od navzo-
čih ni vedel, od kod angleško ime »carnio-lan Bee«. Če želimo, da bodo čebelarji po svetu pod tem imenom prepoznali sicer mlado državo Slovenijo, vendar s staro čebelarsko tradicijo in z velikim izvozom čebel na novo celino, nas čaka kar naporno delo. Veliko so k temu prispevali že slovenski udeleženci na svetovnem čebelarskem kongresu na Kitajskem, še več pa bo treba storiti, da nas bodo bolje spoznali predvsem ameriški čebelarji, saj se je ime »Carniolan Bee« tam tudi najbolj uveljavilo. K uveljavitvi Slovenije - domovine kranjske čebele - lahko veliko prispeva sodelovanje na kongresih, kot je npr. ameriški čebelarski kongres. Pa ne le s prispevki in podatki o slavni zgodovini našega čebelarstva in o današnjih raziskovalnih naporih, navezati moramo čim več ustvarjalnih stikov z ameriškimi čebelarskimi strokovnjaki in s strokovnjaki drugod po svetu.
Navezal sem nekaj zanimivih stikov s tujimi raziskovalci. Prvič sem se osebno srečal z dr. Wennerjem, znanem zlasti po tem, da je s svojimi raziskavami čebelje plesne komunikacije nekoliko mešal štrene von Frischu in njegovim učencem. Zadnja leta raziskuje divje živeče čebele nemške pasme na otoku Santa Cruz blizu Santa Barbare ob kalifornijski obali. Opazoval je naseljevanje rojev v različnih bivališčih: v drevesnih duplih, skalnih votlinah in v posodah za lovljenje rojev. Te so podobne po vsej Ameriki. Narejene so iz lesne vlaknine, še najbolj pa spominja na »grče« iz proizvodnje celuloze in lesovine v papirni industriji. Vlakna so zlepljena in prešana v nepremočljivo posodo, podobno velikemu vedru, ki drži približno 30 I. Vsaka posoda ima tudi pokrov. Posode obešajo v senco, navadno kar na drevesa. Vanjo dajo še feromonsko vabo, tako da je uspeh naselitve s pobeglimi roji še zanesljivejši. Na ta način lovijo tudi roje afrikaniziranih čebel po jugu ZDA.
O prodiranju afrikanizirane čebele je po-
ročalo več avtorjev. Prodrle so že globoko v Texas in letos pričakujejo prve roje tudi v Louisiani. Sicer so se raziskovalci iz Srednje Amerike pohvalili z zelo dobrimi donosi medu nove križanke. Očitno je afri-kanizirana čebela za tropske kraje pridobitno primernejša kot evropske pasme, vendar pa je treba s to čebelo nekoliko drugače čebelariti. Izvedel sem nekaj zelo preprostih trikov. Sama uporaba dima ni dovolj, čeprav sicer nekoliko blaži napadalnost čebel. Največja napaka pa je nenadno široko odprtje panja. Sam se spomnim, da sem imel večkrat večje težave pri pregledovanju nakladnih panjev kot pri pregledovanju AŽ panjev. Povečini so bile čebele ob pregledovanju naklad veliko bolj živahne okoli mane in navadno tudi bolj napadalne. Seveda vsi ameriški čebelarji čebelarijo z nakladnimi panji. Pri odpiranju panja z afri-kaniziranimi čebelami so zelo previdni. Pokrov ob pregledu zamenjajo s krpami, panj pa pustijo odkrit le toliko, da lahko izvlečejo en sat. Na ta način se izognejo množičnemu izletu čebel iz panja. Pravijo, da tako lahko kar uspešno pregledujejo čebele, ne da bi bile občutno bolj napadalne kot evropske čebelje pasme.
V	raziskovanju napadalnosti afrikanizira-nih čebel na kongresu ni bilo opaziti občutnega napredka, ob tem pa je vredno omeniti, da v istem laboratoriju, v katerem sem na obisku, raziskujemo tudi spremembe v metabolizmu živčno aktivnih snovi, ki naj bi povzročale večjo napadalnost. Prvi rezultati sodelavca Jeffa Harrisa obetajo, da bomo morda le uspeli najti tista mesta v metabolizmu živčno aktivnih snovi, ki so vzrok za povečamo agresivnost. Morda bo potem
mogoče najti način, kako pomiriti čebele vsaj za čebelarski pregled.
Drugi največji problem ameriškega čebelarstva pa je razširjanje varoze. Okužen je že celoten jug ZDA. Kljub temu da so lahko sledili vsem problemom v Evropi, se še vedno lovijo pri načinih zdravljenja in zatiranja. Dogajajo se tudi napake, kot je zdravljenje z amitrazom, nanešenim na palčke, podobno zdravljenju s fluvalinatom. Takšen način zdravljenja varoze z amitrazom ni uspešen, zato so čebelarji izgubljali čebelje družine. Čebelarji pa ne uporabljajo lesenih palčk kot v Sloveniji. Raje kupijo že narejene trakove s fluvalinati.
Poleg dveh osrednjih tem - torej varoze in afrikaniziranih čebel - sem lahko slišal še nekaj drugih predavanj. Najbolj so me privlačile raziskave letenja čebel na cvetje kmetijskih kultur. Opazovali so, kako lahko vrste sadnega drevja pripomorejo k razširjanju čebel od panjev po sadovnjaku. Drevje čebele usmerja v letu. Zelo nerade letajo čez krošnje, saj veliko raje uberejo pot ob vrstah. Drugače pa je na poljih z nizkimi kulturami, kot so buče in kumare. Na takih poljih imata večjo vlogo gostota čebel in obilnost medenja.
Lahko bi rekel, da niso medila samo polja in sadovnjaki, ki so jih opisovali, ampak tudi kongres. Največja prednost ameriškega čebelarskega kongresa je velika domačnost. Vedno se razvijejo živahne razprave, v katerih sodelujejo pravzprav vsi udeleženci. Kongres pa ima še eno veliko privlačnost. Organizirajo ga vsako leto, to pa še bolj utrdi prijateljske vezi med raziskovalci, zato se ga bom verjetno udeležil tudi to jesen.
ČEBELARJEVA OPRAVILA V MARCU
MILAN MEGLIČ
Marca najdejo čebele v naravi že nekaj cvetnega prahu in nektarja, oba pa dodatno pospešita razvoj čebel. Zelo pomembno je, da imajo še dovolj zimske zaloge in predvsem zdrave, neizrabljene čebele. Če smo jeseni pravočasno nakrmili čebele in poskrbeli za njihovo zdravje, se nam za spomladanski razvoj ni treba bati. Marca na-
mreč čebele porabijo za krmljenje mlade zalege predvsem svoje notranje rezerve in zaloge hrane v panju. V naravi dobijo samo občasno dopolnitev. Zunaj panja morajo dobiti predvsem vodo, saj je ta zanje v tem času življenjsko pomembna.
Konec februarja ali v začetku marca je število članov čebelje družine najmanjše.
Na novo izleženih čebel je še malo, tako da je odmiranje zimskih čebel večje od prirastka. V tem prehodnem obdobju je čebelja družina najbolj izpostavljena različnim nevarnostim, kot so npr.:
- nenadna dolgotrajna ohladitev (čebele kljub hladnemu vremenu silijo po vodo, v panj pa se ne vrnejo vse);
- pomanjkanje hrane:
a) splošno pomanjkanje hrane v panju je posledica tihega ropa že jeseni ali spomladi,
b) šibka družina morda ne doseže hrane na oddaljenem stranskem satu.
Kako v takih primerih pomagati čebelam?
- Že takoj po čistilnem izletu namestimo v bližini čebelnjaka napajalnike, da se čebele navadijo na kraj vodnega vira;
- če ob kontrolnem pregledu ugotovimo pomanjkanje hrane v gnezdu oziroma na območju razširjene gruče, prestavimo medeni sat k zalegi;
- šibko družino zožimo, če tega nismo storili že jeseni;
-	nasprotno pa moramo močni družini dati
več prostora - torej ravnamo položaju primerno.
Ob toplejšem vremenu opravimo kontrolni pregled vseh družin. Pregled naj bo kratek, kljub temu pa temeljit, zato naj poteka takole:
- najprej si umijemo roke, saj je čistoča pri delu s čebelami nujno potrebna;
- odstranimo opaž/karton, penasto gumo ipd., in če je vlažen, ga zamenjamo s suhim;
- samo rahlo zadimimo;
- odstranimo zadnje okence in pogledamo stranske sate, če je še dovolj hrane;
- nekoliko razmaknemo sate v sredini (pazimo, da pri tem ne mečkamo čebel!) in z žepno svetilko preverimo zalego (satov torej ne vlečemo ven!).
Če je vse v redu, panj previdno zapremo. Celotna operacija naj traja čim manj časa. Kako hitro bo čebelar to opravil, je odvisno od njegove izkušenosti in znanja. Zapomnimo si: pregled naj bo čim hitrejši, hkrati pa tako miren, da čebel ne zmotimo pri njihovem delu in da gnezda ne ohlajamo po nepotrebnem. Če v tem obdobju iščemo matico, bomo storili veliko napako in povsem po nepotrebnem razdirali gnezdo. Tudi stiskanje in poškodovanje čebel pri premikanju satov je za pravega čebelarja neod-pustno.
Če ni matice, ugotovimo že po opazovanju vedenja čebel pred žrelom, kjer nemirno tekajo sem in tja, kot da bi nekaj iskale, zlasti pa po kontrolnem pregledu, če na satu vidimo nemirne čebele in slišimo značilni šum, kot da bi čebele jokale. Treba je ugotoviti vzrok. Če je družina zelo šibka (če zaseda samo en ali dva sata) in je morebiti še nosemava, je najbolje, da ji, seveda po posvetu z izkušenim čebelarjem ali čebelarskim preglednikom - veterinarjem, olajšamo konec /jo zažveplamo/, saj bi z združitvijo drugi družini naredili več škode kot koristi.
če je družina še močna, nima pa zalege in kaže znake brezmatičnosti, jo prestavimo v medišče sosednjega panja, ki smo mu na matično rešetko položili plast preluknjanega časopisnega papirja. Čebele se bodo potem počasi pridružile spodnji družini z matico.
Najbolje je, da si izkušnje v čebelarstvu naberemo že v mladosti. Foto: F. Marolt
Marca je za morebitno dražilno krmljenje na Gorenjskem še prezgodaj. Če se že odločimo za dražilno krmljenje, je bolje nekoliko razbrazdati pokrit meden sat ob gnezdu, saj bo to povzročilo prenašanje medu in bo učinkovalo dražilno. Zlasti z začetkom marca ne priporočam poskusov z dražilnim krmljenjem (razen v toplejših krajih, kjer je razvoj čebel zgodnejši in je ustrezna tudi paša), ker bi s tem naredili več škode kot koristi.
Vsak čebelar naj si sam izračuna, kdaj bo potreboval veliko pašnih čebel, seveda glede na pašo v njegovem pašnem okolišu. Pri tem mora upoštevati, da traja razvoj od jajčeca do izlegle čebele - delavke 21 dni in da začnejo čebele v normalnih razmerah izletavati na pašo šele po treh tednih (zakon 40 dni).
Če je le mogoče, se navadimo delati pri čebelah brez vsake zaščite. Zaščlita nam ne daje pravega občutka. Srečni smo lahko, da je naša sivka po naravi mirna, če pa ne spodbujamo napada oziroma obrambe, bomo marsikateri čebeli režili živlvjenje. Uporaba zaščitnih rokavic, pokrivala ipd. je opravičljiva le pri industrijskem čebelarjenju ali v izrednih razmerah (alergija, velika občutljivost na pike, razdražljive čebele na kostanjevi paši ali pri delu ponoči ali v dežju, ko so doma tudi vse pašne čebele). Ko bomo pri čebelah delali brez zaščite in ko bomo potrebna dela opravili razmeroma hitro in temeljito in ne bomo poškodovali
HI
a
čebel, bomo dokazali, da smo opravili prvi čebelarski izpit. Beseda »hitro« pa ne pomeni hitrih, sunkovitih gibov in trdih prijemov. Hitrost gibov naj bo tolikšna, da se čebele še ne bodo počutile ogrožene. Za začetnika je najpomembneje, da pri prvem piku ne izgubi glave in sata s čebelami ne izpusti iz rok, ampak da pogumno stisne zobe in delo nadaljuje počasneje. Nekaj dima bo umirilo razburjene čebele. Opisano tehniko bo začetnik najbolje videl pri sosednjem izkušenem čebelarju. Ko ga dela s čebelami ne bo več strah, ko bo znal opazovati in ko bo razumel vsaj najpoglavitnejše čebelje navade in zakone, mu bo čebelarjenje postalo užitek in strast, tako da se mu ne bo mogel več odreči. Ko pa bo pridobil še nekaj pristnega slovenskega medu, bo dosegel še večje notranje zadovoljstvo.
Tem občutkom dodajmo še koristnost čebel za človeštvo. Vsekakor drži, da ima od čebel najmanjše gmotne koristi čebelar, zato bi mu morala biti družba hvaležna, ker z gojenjem čebel pomaga pri vzdrževanju ravnovesja v ekosistemu. Prepričan sem, da ni več daleč čas, ko bodo to spoznali vsi tako da bodo znala ceniti čebele, ne pa, da nekateri slabo poučeni oziroma slabo razgledani razmišljajo celo o obdavčitvi čebel.
Torej dodajmo našemu ljubiteljskemu delu s čebelami še njihovo splošno koristnost in ne bo nam žal ne časa ne denarja za delo s čebelami.
zkuLnjeJkeših
IUI
mam
ŠE O KUHI VOŠČIN IN NJENI DONOSNOSTI
MARKO DEBEVEC
Zadnjih nekaj let je cena voska pri nas zelo padla, to pa čebelarjem in tudi predelovalcem voščin povzroča nemajhne težave. Tako je cena pretopljenega čebeljega voska zdaj od 200 do najeveč 234 SIT za kilogram, zato kuha voščin gotovo ni donosen posel, posebno če uporabljamo drago energijo ali če kuhamo majhne količine voska. V edini, vsem dobro znani čebelar-
ski trgovini v Ljubljani vrednost pretopljenega voska vračunajo v vrednost predrage čebelarske opreme, ki jo prodajajo, in tako čebelar za vosek iztrži bore malo. Potemtakem vosek nima več prave tržne cene, kakršno je imel nekoč. Za prodani vosek dobite žal le predrag reprodukcijski material.
Podobno se je sicer dogajalo s ceno
voska tudi na svetovnem trgu, saj je velika ponudba Kitajske in nekaterih drugih čebelarskih velesil zelo znižala ceno temu čebeljemu »rumenemu zlatu«. Tudi v kemični in farmacevtski industriji čebeljega voska ne uporabljajo več toliko, kot so ga nekdaj. Zamenjali so ga cenejši izdelki naftne industrije in rastlinski voski, zlasti pa ga je izrinil cenejši in v nekaterih primerih tudi boljši silikon v različnih oblikah.
Zaradi vsega naštetega v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati višje odkupne cene. Glede na vse težave, ki sem jih omenil, pa logično razmišljanje, ali je kuha velikih količin voščin v vosek sploh še donosna. Odgovor imamo tako na dlani. V Sloveniji voščin ne prekuhava noben večji zasebnik. Razlog za to sem omenil že v uvodu: cena voska namreč ne poplača stroškov energije in težavnega umazanega dela pri kuhanju voščin. To pa seveda ne velja za manjše čebelarje, saj ti pri kuhanju voščin ne računajo svojega dela in so dovolj trmasti, da še vedno kuhajo svoje voščine.
Navsezadnje je tako tudi prav, in če ne bi bilo trmastih čebelarjev, bi že davno ostali brez voska in satnic ali pa bi vsaj občutili pomanjkanje le-teh.
Satnice izdelujemo tudi v našem podjetju, zato cenimo čebelarje, ki imajo svoj vosek in jih nagradimo z dokaj ugodno ceno predelave voska v satnice, še zlasti v mrtvi sezoni.
Trud čebelarjev je tako vsaj deloma poplačan.
Na ZČDS so me ob nekem pogovoru o tej problematiki spodbudili k razmišljanju, kako čebelarjem ponuditi najcenejšo možnost kuhanja voščin. Izračuni kažejo, da bi bil podlaga za eno satnico lahko star sat z doplačilom za delo. Višino doplačila bi izračunali glede na kakovost in količino voščin. Zato bomo izdelali sodobno opremo za kuhanje voščin. Upamo, da jo bomo izdelali še to sezono, čebelarje pa bomo o tem pravočasno obvestili. Tako bomo lahko odpravili velik problem. Vosek pa občasno odkupujemo že sedaj.
APIS M & D, d.o.o., Čuža 7, Vrhnika
PREVAŽANJE NAKLADNIH PANJEV
FRANC ŠIVIC
Zadnje čase se zdi, da je med teže prodajati kakor pridelovati. Upajmo, da gre bolj za prehodne težave, ki se bodo sčasoma uredile, tako da se bomo čebelarji
znova lahko ukvarjali predvsem z vprašanji, kako povečati pridelavo čebeljih pridelkov in hkrati zmanjšati stroške. Navsezadnje to dvoje vpliva tudi na ceno medu in s tem na njegovo konkurenčnost na tržišču.
Prevažanje nakladnih panjev je za marsikaterega čebelarja trd oreh. Ljubo Stojanovič iz Dolge Poljane pri Vipavi svojih 30 LR panjev prevaža z ustrezno traktorsko prikolico, ki mu jo je pred nekaj leti izdelal obrtnik Miro Vendramin iz Goriških Brd. Z njo je tako zadovoljen, da jo želi predstaviti širši slovenski čebelarski javnosti, saj upa, da se bo zanjo ogrel še marsikateri ljubitelj nakladnih panjev, ki mora zdaj svoje panje nakladati in razkladati ročno.
Iz priloženih skic in slik je lepo videti, kako je prikolica izdelana, kljub temu pa nekaj besed v pojasnilo ne bo odveč. Panji stojijo na prikolici v treh vrstah in so dobro pritrjeni, da se med vožnjo ne premikajo. Na pasišču izvlečemo srednjo vrsto z dese-
Prikolica s 30 nakladnimi panji je postavljena in pripravljena za pregledovanje
timi panji in jo utrdimo z nožicami, pri tem pa si pomagamo s traktorsko hidravliko. Tako je na prikolici dovolj prostora za pregledovanje zunanjih dveh vrst panjev, srednjo, izvlečeno vrsto, pa seveda opravljamo s tal.
Gospod Ljubo prevaža do oddaljenosti 30 km, in sicer najprej na akacijo v okolico Gorice, nato pa na gozdno pašo na Hrušico. Na akacijevi paši uporablja navadno
samo eno plodiščno in eno mediščno naklado, med njiju pa namesti plastično matično rešetko, izdelek inž. Mira Rukavine. Ko iztoči prvi med, panje temeljito preuredi za gozdno pašo.
V	plodiščno naklado nad podnico obesi dva zaležena sata, v katerih je tudi matica, preostali prostor pa izpolni s praznimi izdelanimi sati in satnicami. Prvo naklado nato
prekrije z matično rešetko, nad njo pa povezne prvo mediščno naklado z zaleže-nimi sati in nato še tretjo naklado s praznim satjem in satnicami. Tako preurejene panje pelje na Hrušico že prve dni junija in tam čaka na medenje smreke in jelke. Skoraj vsako leto vsaj enkrat toči gozdni med, včasih tudi dvakrat. Z rojenjem si ne beli
glave. Če med rednimi pregledi naleti na izrojenca, mu pobere zaležene sate z ma-tičniki in jih uporabi za narejanje umetnih rojev, v izpraznjeni panj pa iz rezervnega sedemsatarja vseli novo družino.
Omeniti pa moram še eno napravo, s katero je zelo zadovoljen. Dan pred točenjem namreč v panje namesto matične
Pogled na sredino med dve zunanji vrsti panjev. Srednja vrsta pa je izvlečena nazaj.
rešetke vstavi begalnico in tako se ne zamuja z ometanjem čebel.
Ljubo je začel čebelariti pred 26 leti v Šempasu. Prvo družino mu je dal zdaj že pokojni Danijel Batič. Ker je pogosto službeno odsoten, dela namreč v Italiji, si za zdaj ne more privoščiti več kot 30 pridobitnih panjev. Ko se bo čez nekaj let upokojil,
bo svoje čebelarstvo povečal in preizkusil tudi nekatere zahtevnejše tehnike čebelarjenja, na primer t.i. dvomatični sistem. Načrtov torej ne manjka, da bo le zdravje pri hiši.
Če bi si kdo želel natančneje ogledati, kako je izdelana opisana traktorska prikolica, naj se oglasi pri njenem lastniku v Dolgi Poljani št. 12, kjer bo vedno dobrodošel.
ELEKTRIČNE OGRAJE ZA VAROVANJE ČEBELNJAKOV PRED MEDVEDI
TONE VIDRIH*
Lani je bilo v dnevnem časopisju precej prostora namenjenega medvedom in škodi ali vsaj strahu, ki so ga povzročili ljudem. Podatkov o škodi, ki jo imajo zaradi medvedov čebelarji, pa zdaj, ko morajo čebele povečini ostajati na domačem ozemlju, najbrž ne zbira nihče. Od znanca iz Kočevske Reke sem dobil božično novoletno voščilnico s sliko čudovitega medveda. Zdaj pa me je kar nekoliko strah poti na Kočevsko, da pri urejanju pašnikov za govedo in ovce ne bi res naletel na tako kosmato mrcino, posebno če je resnična zgodba o doseljevanju medvedov v Slovenijo iz južnih krajev. S svojim znanjem in izkušnjami želim zato pomagati pri varovanju imetja čebelarjev.
Že več kot desetletje se ukvarjam z ograjevanjem kmetijskih zemljišč, tako da paša koristi kmetom (večja prireja z živino) in naravi (večja rodovitnost tal in večja pestrost travne ruše). Najboljša rešitev za nadzorovano pašo je večžična električna ograja. Uporabimo pa jo lahko tudi za pomembnejše naloge, kot je varovanje pridelkov na njivah pred divjadjo, varovanje domačih živali na pašnikih pred zvermi in varovanje raziskovalcev na poti po brezmejnih prostranstvih večnega ledu. Novozelandec Graham Dingle je lani sam prepotoval (na motornih saneh) več kot 20.000 km po Grenlandiji, Rusiji, Aljaski in Kanadi ter preučeval območje polarnega kroga. Kadar je počival, ga je pred severnimi medvedi varovala električna ograja. Nekaj
količkov, nekaj metrov žice in pašni aparat B150 so bili njegova edina zaščita pred zelo zvedavimi in napadalnimi severnimi medvedi. Medvedi so ga pogosto obiskali, a vedno samo do ograje. Pri -35 °C je zmrznilo olje v motorju sani, pašni aparat pa je deloval tudi pri - 40 °C in ograja ga je varovala, da je končal raziskavo.
Morda še vedno kdo dvomi o tem, da bi lahko tudi čebelnjake in panje po slovenskih gozdovih in travnikih zelo učinkovito zavarovali pred medvedi z električnimi ograjami. In kaj vse potrebujete, da boste ogradili stojišče, veliko 10 x 10 m ali prostor, na katerem boste postavili čebelnjak:
- 8 količkov, debelih 8-10 cm in dolgih 140-160 cm,
- 35 izolatorjev za električno žico in 70 žebljev, dolgih 6 cm,
- 41 m električne žice, široke 40 mm,
- 122 m električne žice, široke 12 mm,
- vreteno za navitje električne žice,
- 15 m dvojno izolirane žice in stikalo za izključitev ograje,
- pašni aparat B150 (Gallagher),
- avtomobilski akumulator 12 V,
- 2 kosa pocinkane železne cevi, dolga po 50 cm, za ozemljitev,
- 10 m pocinkane žice (2,5 mm) za ozemljitev.
Če boste isto stojišče uporabljali več let, naj bodo količki iz trdega lesa (kostanj, akacija, hrast), da bo ograja trajnejša. Izolatorje pribijete na zunanjo stran količkov, tako da bodo varovani z elektriko in jih
Slikalo
I/olator 7Jk trak
0 cm
OZEMLJITEV
15 an
Vreteno zn trak
POCINKANA CEV
i»D cm
bodo medvedje pustili na miru. Vrat v taki ograji ne potrebujete, saj je toliko prožna, da lahko stopite prek nje, seveda pa morate pred tem izključiti stikalo, pritrjeno na notranjo stran kola, da bo manj na očeh. Ko boste odpeljali čebele domov, s količkov odstranite električno žico in jo navijte na vreteno, da bo shranjena do prihodnjič. Žica naj bo bele barve, da bo ograja bolj vidna, širša pa naj bo na vrhu, kjer je močnejša. Vse žice v ograji morajo biti med seboj povezane s konci ali pa z žico, s katero priključimo pašni aparat na ograjo.
Avtomobilski akumulator (pribl. 50 Ah) ima dovolj elektrike, da bo pašni aparat
B150 (Gallagher) deloval pet ali šest tednov. Če boste že po štirih tednih zamenjali akumulator s tistim iz avtomobila, bo pašni aparat spet za štiri tedne preskrbljen z elektriko. Po štirih tednih akumulator spet zamenjajte s tistim pri čebelah. Lahko pa si omislite tudi pašni aparat na sončne celice, prav tako B150, vendar je dražji od navadnega. Medvedov se je z električno ograjo zelo lahko ubraniti, saj imajo široka in gola stopala ter dober stik s tlemi. To je pomembno za količino energije, ki steče skozi telo ob dotiku z ograjo; več je energije, močnejši je udarec, bolj se vtisne v spomin neprijeten občutek oziroma strah.
Ko čebelnjak obišče medved, pusti za seboj uničene panje. Foto: M. Debevc
Posamezne panje - opazovalne postaje lahko tudi zaščitimo z električno ograjo, da nam jih ni potrebno postavljati na stebre.
povezan z določenim prostorom. Če je na območju, na katerem so vaše čebele na paši, zelo prebrisan medved, privežite na zgornjo žico odprto škatlo sardin. Če se bo ograje dotaknil s smrčkom, mu bo to ostalo v spominu za vse življenje.
Za učinkovitost električne ograje je pomembno, da je v njej vedno dovolj močan pulz električnega toka (6-8 kV), pašni aparat mora imeti vsaj 1,5 joula moči, vsi njegovi deli pa naj bodo kakovostni. Zaradi zanesljivosti delovanja (garancija 2 leti) in moči (do 40 joulov) so najbolj znani pašni aparati Gallagher, saj jih uporabljajo že prav na vseh koncih sveta. V Afriki se z njimi ubranijo slonov, v Indiji tigrov in v Ameriki prerijskih volkov.
Z električnimi ograjami Gallagher tudi kanadski čebelarji varujejo svoje premoženje in »muhe« pred tamkajšnjimi črnimi medvedi, ki so težki tudi do 200 kg. Preden so začeli uporabljati te ograje za varovanje čebelnjakov, so imeli samo v državi Alberta v enem letu za 200.000 dolarjev škode, čeprav so tisto leto polovili tudi 400 medvedov. In ker se medvedi ne bojijo ljudi, so začeli z električnimi ograjami ograjevati
tudi letna naselja tabornikov (skavtov) in smetišča v naravnih parkih, da imajo mir pred kosmatinci. Ti se hitro navadijo na to, da v bližini človeka še najlaže pridejo do hrane, če drugega ni, si lahko privoščijo kar njega.
Če nameravamo z električno ograjo zavarovati skupine nakladnih panjev, ki so na stojišču precej narazen, ogradimo vsako skupino posebej. Vse električne ograje pa med seboj povežemo z dvojno izolirano žico. Le-to položimo kar v travo ali jo plitvo zakopljemo v zemljo. Tako bo za varovanje vsega zadostoval en sam pašni aparat, ki ga skupaj z akumulatorjem shranimo v kovinskem sodu s pokrovom. Sod lahko do polovice napolnimo s kamenjem, pokrov pa opremimo s ključavnico, tako da bo zavarovan tudi pred golobradimi nepridipravi na dveh nogah. Z električno ograjo varovano imetje čebelarjev bo tudi veliko lepšega videza za mimoidoče, kot pa so »utrdbe«, zavarovane z bodečo žico, kakršne lahko vidimo po slovenskih gozdovih.
Vse informacije o zaščitni ograji in prodaji dobite pri čebelarju Marku Debevcu, Apis d.o.o., Čuža 7, Vrhnika, tel. (061) 751-282.
KAKO POMAGAMO LAČNIM DRUŽINAM
inž. JOŽE BABNIK
Če čebelji družini zmanjka hrane, se pojavi lakota in ustavijo se osnovne življenjske funkcije. Če se to zgodi, najprej matica preneha zalegati. Kmalu potem začnejo čebele delavke omahovati na dno panja, končno pa celotna družina odmre.
Ko opazimo prve znake lakote, se moramo vprašati, zakaj se je to zgodilo. Vzrokov za to je več:
-	ali nismo doslej dopolnili zimske zaloge hrane;
- ali se je jeseni zgodil tihi rop, mi pa nismo niti opazili, da ima izropana družina za zimo premajhno zalogo;
- ali je družina postala brezmatična in je zaradi vznemirjenja porabila preveč hrane.
Posledice lakote se lahko pokažejo že pozimi, čeprav je pojav lakote pogostejši pozno spomladi, ko družina vsak dan porabi več hrane, saj se povečuje obseg zalege. Tedaj so posledice lakote zelo usodne za celoletni uspeh čebelarjenja. Če družina oziroma matica preneha zalegati in izpije odkrito zalego, si do glavne paše, ki je pred vrati, gotovo ne bo opomogla.
Čebelar mora torej skrbeti, da se v družini ne pojavijo prva znamenja lakote, in sicer tako, da vzdržuje čebelje družine v polni kondiciji. Zato moramo poskrbeti, da ima družina od 12 do 15 kg zimske zaloge hrane. Ob tolikšni zalogi smo lahko brez skrbi, da družine ne bodo trpele zaradi lakote do konca aprila, in to ne glede na slabe pašne razmere zgodaj spomladi. Pri tolikšni količini hrane je seveda pomembno, posebno za zimski čas, da je hrana enakomerno razporejena ob robu zimskega gnezda in tako dostopna za vse prezimovajoče čebele.
Ko se obseg zaleganja razširi na celotno plodišče, moramo skrbeti, da zaloga hrane ni manjša od 5 kg. Spomladansko deževno obdobje je navadno od sredine aprila do sredine maja ali še dlje in v tem času so pogoste tudi prekinitve medenja, zato je poraba hrane večja. Med spomladanskim razvojem mislimo na rečenico, »da med na medu raste«. Vsaka izvaljena čebela torej porabi celico medu.
Čebelje družine obvarujemo pred lakoto ob vsakem času drugače.
Zgodaj spomladi, ob prvem bežnem pregledu družin, lačnim družinam najučinkoviteje dodamo ob vsako stran zalezenega satja meden sat iz zaloge. Preden ga vstavimo v panj, odkrijemo del medenih pokrovcev, tako da družina brez večjega vznemirjenja dobi prepotrebno hrano.
Ko se družina že nekoliko razvije (v AŽ panjih se pojavi ob zadnjem okencu), ji začnemo polagati medeno sladkorno raztopino.
Če po temeljitem spomladanskem pregledu ugotovimo, da je zaloga glede na moč družine podpovprečna, jo delno dopolnimo z medenim satjem, delno pa s sladkornim sirupom. Dodamo dva do tri kilograme, in sicer v obrokih po 1 liter in v presledku treh dni.
Kot dopolnilo zimske in spomladanske zaloge hrane ne uporabljamo medeno- sladkornih pogač, kajti te so namenjene družinam z normalno zalogo hrane za vzpodbujanje matice pri zalega-nju.
Na zadostno zalogo hrane ne smemo pozabiti vse do prvega točenja. Velikokrat se neizkušenim čebelarjem zgodi, da pripeljejo na pašo močne družine. Po kratkotrajnem deževju pa čebelar začuden opazi kupček odmrlih - lačnih čebel na izletnih žrelih. Čebelar namreč ni upošteval, da se ob vsakem prevozu poveča tudi poraba hrane, da se morajo čebele - nabiralke šele privaditi na novo pasišče (za to porabijo dan ali dva) in da je poraba hrane junija največja.
Vedeti moramo, da se krmljenje najbolj izplača tik pred glavno pašo, saj s tem rešimo trud celega leta pri oskrbi čebel.
Med letom je ena najpomembnejših čebelarjevih nalog skrb za zadostno količino hrane. To je namreč eden poglavitnih pogojev (če ni naravne paše), da se družine normalno razvijejo in dosežejo med glavno pašo na posameznem območju največje število čebel-nabiralk.
Za zalogo hrane pa moramo skrbeti tudi po točenju. Če smo na gozdnih pašah dodobra izpraznili zalogo medu, je primerno, da vsaj delno dopolnimo zalogo z 1-2 kg sladkornega sirupa in s tem ob gnezdo že dodamo del primerne zimske hrane.
V	brezpašnem obdobju v drugi polovici julija lahko vzpodbujamo zaleganje z dodatkom suhega sladkorja. Tega dodajanja hrane pa nimamo za dopolnilno krmljenje.
Čebelarsko leto je naokrog in spet moramo skrbeti za pravo in zadostno zimsko zalogo hrane. Čebelar naj bi družinam le pomagal pri uravnavanju zaloge hrane, nikakor pa ne bi smel dodatne hrane uporabljati kot edinega vira hrane, saj bi s tem čebelam odvzel skrb za njihov obstoj.
POJASNILO AVTORJA
V drugi številki letošnjega Slovenskega čebelarja sem opisal dve zanimivosti iz Trnovskega gozda.
V	članku je verjetno ponagajal tiskarski škrat, saj leži ta gozdnata planota približno 1000 m nad morjem in ne samo 100 m.
Pred kratkim pa sem ob pomoči novejše nemške literature, ki mi jo je prinesel dr. Poklukar, določil velikega kaparja na jelki. Njegovo latinsko ime je Eulecanium sericeum\ v deželah severno od Alp ni pogost in še to samo na toplejših rastiščih jelk; precej bolj pa je razširjen v Grčiji. V isti knjigi je omenjen še en manjši kapar na jelki, ki posamič sesa na lubju vejic: Nemolecanium graniforme. Tudi tega sem lani našel v Krnici in ga fotografiral.	Franc	Šivic
UGOTAVLJANJE SPOR BACILLUS LARVAE V MEDU PRI ZATIRANJU HUDE GNILOBE ČEBELJE ZALEGE
J. MEHLER*, B. KRTA, B. ŠNAJDER*
Veterinarska fakulteta, Inštitut za mikrobiologijo, 'IBEMA, Inštitut za bioelektromagnetiko in okolje
UVOD
Huda gniloba čebelje zalege, imenovana tudi ameriška gniloba ali kuga, ki jo povzroča bakterija Bacillus larvae, je ena izmed najbolj nalezljivih čebeljih bolezni, zaradi katere čebelja družina lahko tudi odmre. Tudi če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, moramo okuženo družino največkrat uničiti, včasih pa moramo s sežiganjem uničiti tudi vse satje in panj, da bi preprečili širjenje bolezni v druge, še zdrave družine. Ta bolezen povzroča tudi znatno gmotno škodo, zahteva veliko napornega dela, pri tem pa čebelar nikoli ne ve, ali se bo bolezen spet pojavila in kdaj se bo to zgodilo. V enakem položaju so tudi čebelarji, ki v svojem čebelnjaku te bolezni še niso imeli, saj obstaja nevarnost, da se bodo znaki hude gnilobe kdaj pojavili tudi pri njih. Huda gniloba se prenaša s sporami bakterije Bacillus larvae, ne pa tudi z rastočimi oblikami teh bakterij, navzočimi v bolni družini. Spore so zelo trdožive, tako da v panju lahko preživijo tudi več deset let, preden se pokažejo znamenja bolezni. Včasih se bolezen razvije v manjšem obsegu, tako da je čebelar niti ne opazi, in potem sama izgine. Vendar pa v vsaki celici, kjer je čebelja ličinka odmrla zaradi hude gnilobe, nastane več milijard novih spor, ki jih potem čebelar največkrat sam s prestavljanjem satja raznese v druge panje. Okužbo čebelnjaka s sporami lahko povečuje tudi čebelar z občasnim preventivnim dodajanjem antibiotikov, če je čebelnjak že okužen s sporami. Antibiotik sicer uniči rastoče bakterije, ki so ta hip v bolnih celicah, in tako odstrani vidne znake bolezni, število spor pa se medtem lahko poveča, s tem pa tudi verjetnost vnovičnega izbruha bolezni.
Da čebelarji ne bi še naprej tavali v temi, so Hansen, Shimanuki in drugi v minulih desetih letih izpopolnili in uvedli v prakso metodo za ugotavljanje števila spor v medu. Po izidih te analize čebelar izve, ali je njegov čebelnjak že okužen s sporami in kakšna je stopnja okuženosti. Zato lahko začne izvajati preventivne ukrepe in tako preprečevati, da bi bolezen sploh izbruhnila. Preventivni so le tisti ukrepi, ki zmanjšujejo število spor v čebelnjaku! Ugotavljanje stopnje okuženosti z analizo medu se je v zadnjih letih uveljavilo že v številnih državah po svetu. Znano je, da se ta bolezen vse bolj pojavlja povsod po svetu. Številni strokovnjaki to naraščanje pripisujejo prav občasni preventivni uporabi antibiotikov.
Lani smo metodo ugotavljanja spor v medu uvedli tudi pri nas, in sicer na pobudo Zveze čebelarskih društev Slovenije in ob podpori Republiške veterinarske uprave. Metodo je v prakso uvedel Inštitut za mikrobiologijo na veterinarski fakulteti.
PREISKAVA MEDU NA SPORE
Preiskavo medu na spore Bacillus larvae je v praksi mogoče opraviti le, če uporabimo posebno metodo, s katero na umetnem gojišču ugotovimo rast bakterij. Na teh gojiščih, na katera nanesemo preiskovani material (med), po določenem času (nekaj dni) iz spor vzklijejo rastoče (vegetativne) oblike bakterij, se tu hitro razmnožujejo in oblikujejo posebne vidne tvorbe, ki jih imenujemo kolonije. Videz kolonije B. larvae je precej specifičen, tako da izkušenemu preiskovalcu razlikovanje od kolonij drugih vrst bakterij, ki so navadno v preiskovanem materialu in ki tudi lahko zrastejo na umetnem gojišču, ne dela posebnih težav. Kolo-
nije drugih vrst bakterij, kot na primer kolonije vrste Bacillus alvei, pogosto rastejo hitreje kot kolonije B. larvae in jih prerastejo, tako da kolonij B. larvae ne opazimo oziroma ne spoznamo.
Da v preiskavi ne bi nastale takšne motnje, skušamo preiskovani material na različne načine predhodno obdelati (na primer segrevanje materiala na 80 do 90 °C od 5 do 10 minut) in dodajati gojišču posebne zaviralne snovi, ki včasih ustavijo rast nezaželenih bakterij na gojišču. Kljub temu se včasih zgodi, da je v posameznih vzorcih medu preveč spor drugih bakterij, to pa nam onemogoča preiskavo.
Kolonijo bakterij, za katero menimo, da je nastala iz spore B. larvae, preiščemo s posebnimi testi (tudi mikroskopsko), da zanesljivo dokažemo vse lastnosti, značilne za to vrsto.
Raziskovalci (Hansen1 in drugi) so ugotovili, da številne spore B. larvae niso sposobne vzkliti na gojišču. Dokazali so, da od približno 2.000 spor v enem gramu medu na gojišču vzklije samo ena. To pa, na žalost, pomeni, da ne moremo ugotoviti navzočnosti spor v medu, če je število spor majhno. Za pregled vzorca medu na prisotnost spor S. larvae je navadno potrebna posebna priprava vzorca. V literaturi je opisanih več načinov priprave vzorcev. Vsem je skupno to, da vzorec pred nanašanjem na umetno gojišče za 5 do 10 minut termično obdelamo pri 80 do 90 °C . S tem ubijemo vse bakterije, ki niso v obliki spor.
Zažiganje okuženega satja je že stara metoda zatiranja hude gnilobe, ko se že pojavijo znaki bolezni. Foto: A. Gregorc
To je potrebno zaradi tega, da nam številne rastoče bakterije različnih vrst, ki so vedno v medu, ne zrastejo na umetnem gojišču in s tem ne preprečijo, da bi dognali pravilen rezultat preiskave.
V	začetku so pri preiskavah medu2 na prisotnost B. larvae po termični obdelavi nanašali manjše količine medu (pribl. 0,08 g) neposredno na umetno gojišče. Pozneje sta se uveljavila predvsem dva postopka priprave vzorcev za preiskavo.
Po enem postopku vzorec medu (posamezni preiskovalci uporabljajo različne količine, od 25 g do 125 g) najprej raztopimo v sterilni fiziološki raztopini, nato pa s centrifugiranjem pri velikem številu obratov dosežemo, da se bakterije ali njihove spore zberejo skupaj na dnu posode. Usedlino, v kateri so med drugim tudi spore, nato termično obdelamo, tako da ostanejo žive samo spore. Termično obdelano usedlino nanesemo na umetno gojišče. Da bi lahko ugotovili število spor B. larvae, hkrati pa zmanjšali možnost, da bi gojišče prerasle spore drugih vrst bakterij, na gojišče nanašamo različne točno odmerjene količine usedline.
Po drugem postopku3 med raztopino v sterilni fiziološki raztopini in nato vzorec prenesemo v dializno cev, ki jo tesno zapremo in namestimo v večjo količino vode (v 24 urah vodo večkrat zamenjamo). Skozi steno dializne cevi lahko prehajajo samo kristaloidi. Tako se s pomočjo ozmoze iz dializne cevi izloči (sladkor), v cevi pa se
nabere voda. V cevi ostanejo v vodi nekri-staloidi, predvsem pa morebitni večji trdni delčki (smeti) in mikrobi (bakterije in njihove spore). Vsebino cevi nato centrifugiramo. Nadaljnji postopek je enak prvemu. Če v vzorcu pričakujemo majhno število spor, si pri izolaciji spor B. larvae pomagamo tudi s filtracijo.
Laboratoriji sporočajo rezultate preiskav navadno z izrazom »pozitivno«, če v vzorcu ugotovijo spore B. larvae, oziroma »negativno«, če teh spor ne izolirajo. Nekateri ob rezultatu navedejo tudi število ugotovljenih spor B. larvae v enem ali petih gramih. Drugi ugotovljeno število spor izražajo s številom križcev. Na primer takole: Hornit-zky4 označuje pozitiven rezultat, če je v enem gramu medu ugotovil 2.000 do
40.000 spor, s » + «, če jih je ugotovil med
40.000 in 100.000 v enem gramu, s » + + «, če pa je spor v vzorcu več kot 100.000 v enem gramu, rezultat označi s »+ ++«.
Preizkušali smo vse opisane postopke za ugotavljanje spor Bacillus larvae v medu. Odločili smo se za postopek, po katerem večjo količino medu (50 do 150 g) raztopimo v sterilni vodi, centrifugiramo, usedlino termično obdelamo in jo v različnih točno znanih količinah nanesemo na več posebnih selektivnih gojišč. Vzorec inkubi-, ramo do 10 dni pri 36 °C. Če nam vsa gojišča, ki smo jih cepili za en vzorec, prerastejo druge vrste bakterij, postopek ponovimo.
Rezultate analiz smo v prvem letu prei-
Tabela 1: Rezultati preiskav medu na spore Bacillus laivae
Preiskava	Rezultat	Število	Odstotek
	pozitiven	116	39.73
Čebelnjakov	negativen	176	60.27
	skupaj	292	100.00
	pozitiven	137	42.02
Vzorcev medu	negativen	189	57.98
	skupaj	326	100.00
skav (1993) sporočali povečini z oznako »pozitivno« oziroma »negativno«. Le v nekaj primerih smo navedli tudi ugotovljeno število spor v enem gramu vzorca.
Preiskave vzorcev medu smo začeli julija 1993. Do 1. 12. 1993 smo pregledali 326 vzorcev medu 292 čebelarjev. Povečini so nam vzorce pošiljali v preiskavo pooblaščeni veterinarji. Rezultati preiskav so razvidni iz tabele številka 1.
V	začetne preiskave smo želeli zajeti predvsem vzorce iz okolišev z ugotovljeno hudo gnilobo čebelje zalege oziroma s sumom na to bolezen. Tak je bil tudi pred-
Dobro oskrbovana in ži-valna družina z močnim čistilnim nagonom je že precejšnja garancija, da se družina lahko do neke meje sama obrani okužbe. Foto: J. Mihelič
Grafikon L* Odstotek vzorcev glede na število spor Bacillus larvae
0(2-1
1-10 10-100 100-1000 Število spor (x 10.000)
> 1000
log Republiške veterinarske uprave, ki je financirala preiskave. Zaradi tega je bilo število pozitivnih vzorcev in število spor v vzorcih razmeroma veliko. Zelo podobne rezultate so v raziskavah ugotovili tudi v nekaterih drugih državah. Tako so v začetnih raziskavah v Avstriji5 leta 1992 preiskali le vzorce (79 domačih in 5 iz tujine) iz sumljivih in obolelih čebelnjakov. Ugotovili so 52,7 odstotka pozitivnih vzorcev.
V	začetnih preiskavah od pošiljateljev vzorcev nismo zahtevali in povečini tudi nismo dobili podatkov o zdravstvenem stanju čebel glede na hudo gnilobo čebelje zalege. Tako nismo mogli primerjati ugotovljenega števila spor v posameznih vzorcih z zdravstvenim stanjem v čebelnjakih.
RAZPRAVA IN SKLEPI
V	prvem letu uvajanja metode nismo
namenili posebne pozornosti sistematiki odvzemanja vzorcev medu. Tako so bili vzeti vzorci medu iz bolnih družin, iz družin brez znamenj hude gnilobe in v večini primerov vzorci medu zadnjega točenja. V prihodnje bomo jemali samo povprečne vzorce, torej vzorce zadnjega točenja. Rezultat analize takega vzorca medu nam pove povprečno stopnjo okuženosti čebelnjaka. Stopnji okuženosti bodo potem prilagojeni tudi preventivni ukrepi.
Seveda bi bilo ugodno, če bi imeli dovolj preprosto metodo, po kateri bi hkrati lahko ugotovili stanje okuženosti oziroma navzočnosti spor v vsakem posameznem panju. Take metode intenzivno iščejo in preučujejo v svetu in tudi že pri nas.
Literatura:
1. Hansen, H.: Methods for determining the presence of the fouibrood bacterium Baciullus larvae in honey. Tidsskr. Planteavl 88 (1984), 325-328.
2. Hansen, H.: The incidence of the fouibrood bacterium Bacillus larvae in honeys retailed in Denmark. Tidsskr. Planteavl 88 (1984), 329-336.
3. Shimanuki, H.; Knox, D. A.: Improved Method
for the Detection of Bacillus larvae Spores in Honey. American Bee Journal, maj 1988, 353-354.
4. Hornitzky, M. A. Z.; Clark S.: Culture of Bacillus larvae from bulk honey samples for the detection of American fouibrood. Journal of Api-cultural Research, 30(1) (1992) 13-16.
5. Grimm, M.; Moosbeckhofer, R.: Untersuchung österreichischer Honige auf das Vorhandensein von Bacillus larvae - Sporen. Bienenvater 4 (1993), 167-171.
NOVI ČEBELARSKI KNJIŽICI NA POT
VLASTA JENČIČ
Zadnje dni decembra lani je v Zagrebu izšla nova strokovna publikacija s področja čebelarstva z naslovom Temelji suvremenog pčelarenja. Avtorji so prof. dr. Duro Sulimanovič, mag. Ljerka Zeba in mag. Josip Markovič. Knjižica je prva v zbirki strokovnih publikacij z naslovom Biblioteka; v njej bodo izšle še druge knjižice, ki bodo zajele vso tematiko čebelarstva in čebelarjenja na splošno, vzrejo matic, bolezni čebelje družine in drugo.
Znana knjiga Pčelarstvo je bila prvič izdana leta 1968, bila nekajkrat ponatisnjena, zadnjič leta 1990. Knjige so povečini pošle, veliko strokovnih spoznanj se je spremenilo, čebelarska znanost je napredovala, predvsem pa se je spremenil pomen čebelarstva v družbi. Tako je bilo treba zapolniti vrzel, ki je nastala, in tega dela se je lotil prof. dr. Duro Sulimanovič, sicer tudi soavtor Pčelarstva. K delu je pritegnil mlada sodelavca - mag. Zebovo in mag. Markoviča -in s publikacijo Temelji suvremenog pčelarenja začel izdajati Biblioteko. Organizacijsko in finančno sta zbirko podprla podjetje PIP iz Zagreba
in njegov lastnik gospod Ivan Bračič.
Prva knjižica je posvečena spominu na akademika prof. dr. Iva Tomašca. Razdeljena je na več poglavij: Biološke osnove čebelarjenja, Me-dovito in pelodno rastlinje, Čebelji pridelki in njihova uporaba, Sodobna tehnologija čebelarske proizvodnje, Bolezni čebel in Izobraževanje za delo v čebelarstvu. Ta poglavja so kratke zaključene celote omenjenih tem, tako da je knjižica sama zaključena celota. Hkrati pa je tudi nekakšen uvod, saj vsako poglavje nakazuje snov drugih publikacij Biblioteke. Posameznik bo lahko kupil celotno zbirko ali pa le posamezno knjižico iz zbirke.
Knjižica je napisana pregledno in razumljivo. Vsekakor je prijetna in koristna obogatitev strokovne čebelarske literature, sicer na tleh sosednje države, vendar bo dobrodošlo čtivo tudi za marsikaterega slovenskega čebelarja.
Asist. mag. Vlasta Jenčič, dr. vet. med. Veterinarska fakulteta, Ljubljana
!Z
DODAJANJE MATIC S POMOČJO UMETNEGA MATIČNIKA
JOHAN STICKLER - Bienen welt, št. 3 1993
Če čebelja družina ostane brez matice ali če pride do preleganja, potem čebele potegnejo matičnike, iz katerih se izleže matica. Ko le-ta dozori, pregrize membrano, ki zapira matičnik, in prileze na dan.
lahko z umetno oplojeno matico dosežemo učinek, enak opisanemu, naravnemu. Mislim, da lahko, zato bom opisal, na kakšen način.
Sam sem razvil t.i. umetni dodajalni ma-
Tako v naravi. Pojavlja pa se vprašanje, ali tičnik, z njim pa lahko dosežemo naravno
izleganje matice. Z njim lahko »prevaramo« čebele in jih prepričamo, da gre za naravni matičnik in ne za umetnega. Na videokaseto sem posnel takšno umetno-naravno izleganje matice. Opazujemo lahko, kako se čebele zberejo okoli matičnika, narejenega iz plastike, vendar pred uporabo prepojenega z voskom.
Neposredno pred zamenjavo matice ne smemo pozabiti odstraniti stare matice in postaviti umetnega matičnika med sate.
Po eni ali dveh urah umetni matičnik spet odstranimo in vhod vanj zapremo z membrano. Potem dodamo v matičnik še matico in vse skupaj zapremo s prirejenim pokrovom. Umetni matičnik lahko postavimo spet nazaj. Miniti morata še približno dve uri, preden celico znova odstranimo. V tem času se prepričamo, ali se je matica že izlegla. Lahko se namreč zgodi, da se to ne zgodi. Če je matica v celici, prepognemo membrano na pol in matičnik postavimo nazaj.
Čebeljo družino nato dva dni pustimo pri miru in šele nato preverimo, ali so čebele sprejele matice. V prvih takšnih preizkusih leta 1991 so čebelje družine sprejele vseh 20 matic. Leta 1992 pa smo od 36 matic izgubili tri.
Umetni matičnik sem poslal v testiranje Čebelarski šoli v Linzu. Želel sem namreč slišati nepristransko mnenje o njej in izvedeti verodostojen podatek o odstotku uspešnosti takšnega postopka zamenjave oziroma dodajanja matic. Iz čebelarske šole so mi sporočili, da je uspešnost kar 95-od-
stotna. Ker pa postopka ne opisujem le zaradi zelo visokega odstotka uspešnosti, želim navesti še nekaj drugih prednosti:
- satov ni treba odstranjevati, prav tako ni treba pripraviti prostora za matičnico;
- pred začetkom ni treba preverjati, ali so čebele sovražno razpoložene do nove matice;
- ne potrebujemo nobene zapore kot tudi ne sladkornega testa;
- sprejetje ali zavrnitev matice poteka zelo hitro, in sicer od 30 minut do 2 uri po dodajanju;
- za čebeljo družino t.i. umetni matičnik ni moteč, zato lahko tam tudi ostane;
- če je čebelja družina brez matice ali jo prelega, v panju pa so tako pokriti kot odkriti matičniki, le-teh ni treba uničiti; čez dan ali dva jih bodo namreč čebele uničile same;
- prav tako med postopkom nista pomembna letni čas in vremenske razmere, tako da lahko t.i. umetni matičnik brez pomislekov dodamo od pomladi do jeseni.
Če katero koli od čebelarskih šol zanima opisani postopek dodajanja matice in ga želi podrobneje predstaviti tudi drugim čebelarjem oziroma tečajnikom, sem ji pripravljen poslati vzorec celice.
Zavedam se namreč, da je pri poskusu dodajanja matic doživel neuspeh že marsikateri čebelar. Izguba matice pa ni le izguba denarja, temveč tudi vloženega truda, zato gotovo povzroča nejevoljo.
Prevedla in priredila M. Leskovar-Kropivnik
PORABA ČASA PRI IZREZOVANJU SATJA IZ SATNIKA
STANE SAJEVEC
Čebelarji smo večkrat v zadregi, ker nimamo »normativov«, koliko časa naj porabimo za svoja opravila v čebelarstvu. Tudi čebelarska opravila, ki jih različni pisci v naši reviji priporočajo za zimski čas, to je »mrtvo sezono«, niso časovno določena. Vse stroke namreč poznajo pojem nujno potrebnega časa za svoja opravila in tisti, ki od povprečja znatno odstopa, je bodisi »počasen«, ali hiter delavec. Prav zato želim opisati opravila pri izrezovanju satja Satje moramo vedno primerno shraniti in obnav- \z satnikov in pri obnovi le-teh:
Ijati.
- izrezovanje satja iz satnikov 5 sekund
- odstranjevanje žice	7	sekund
- rahljanje žebličkov ali odstranitev le-teh	10	sekund
- strganje ostankov voska in zadelavine satnikov	180	sekund
- pokrivanje okvirčka	180 sekund
- luknjanje okvirčka ali čiščenje luknjic
10 sekund
- žičenje satnikov	300	sekund
- napenjanje žice in vnovično zabijanje žebljičev	30	sekund
- namestitev okvirčka za sušenje
3 sekunde
Skupna poraba delovnega časa za posamezen satnik je povprečno
725 sekund ali 12 minut.
Sprašujemo se, ali čebelarji sploh razmi-
S pravilno zazimijeno družino ščitimo satje pred plesnenjem. Foto: P. Zdešar
šljamo o tem delu svojih čebelarskih opravil v »mrtvi sezoni« in ga vračunamo v ceno pridelka v prihodnji sezoni.
Vir: Winzenz Weber »Das Wodrsbuch«, št. 81, Ehrenweit Verlag, München 1975.
OB 220. OBLETNICI SMRTI ANTONA JANŠE
dr. JOŽE RIHAR
Janša je v nakladnem panju lahko ohranil celovitost družine. Gradilno in nabiralno vnemo čebel je uravnaval s povečevanjem prostornine panja, s tem pa je hkrati preprečil tudi rojilno razpoloženje. Prostor je lahko povečal na pet načinov, vendar jih je zaradi tehničnih razlogov zmanjšal na štiri. Panj je povečeval navpično z nakladami, podkladami in medkladami. Vzporedno je lahko dodajal priklade in zaklade, vendar se je tem zaradi nepraktičnosti odpovedal. Zaradi bioloških značilnosti, da namreč čebele v sredini ne pustijo praznega prostora, daje prednost le enemu postopku, vstavljanju medklad. Prav v tem je srčika skrivnosti njegovih uspehov.
Opisana Janševa metoda je nekoliko podobna postopku po Demarreju, po svojem jedru pa je bližja metodi »proste matice«.
Metoda »proste matice« je vpeljana pri standardnem LR panju v več različicah z dvema ali tremi plodiščnimi nakladami. Farrar (1949) uporablja prek vsega leta dve plodiščni nakladi, ki ju izmenjava v določenih časovnih presledkih.
S tem pospešuje razvoj družine. Ravna se po načelu, da pušča matico in odkrito zalego v spodnji nakladi, pokrito in polegajočo se zalego
pa v zgornji nakladi.
Drugi način preprečevanja rojenja je, da čebeljo družino razdremo, nato pa jo spet združimo. Značilna je za kraje, v katerih ni zgodnje paše in se čebelja družina dolgo razvija. Ko družino delimo, nastajajo nove narejene družinice.
Korženevski je odvzel staro matico in jo ohranil v ločenem panju z manjšo družinico. Medtem ko plemenjak vzreja mlado matico, se razvija rezervna družinica. Postopek je postal pri nas znan kot mirosanski način čebelarjenja, v nakladnih panjih pa ga je razvil I. Brglez. Ugodno je, ker imamo pri tem postopku vedno na voljo dovolj rezervnih družin.
Z metodo Vaščenko ali »let na matičnik« si pomagamo v družini, ki že ima rojne matičnike.
V	plodišču pustimo le dva do tri sate, povečini s pokrito zalego in zaleženim matičnikom, druge pa uničimo. Na tako plodišče naveznemo mediš-čno naklado. Nad zamašenim vmesnim pokrovom postavimo drugo naklado z zalego, mladimi čebelami in matico, žrelo pa gleda v nasprotno smer.
V	sodobnem čebelarstvu dodajamo ločenim družinicam oplemenjene matice, to pa nam pov-
zroča dodatno delo.
Ko je Janša čebelaril v okolici Dunaja, je bila poglavitna paša njegovih čebel na strniščni ajdi. Zato je razvil postopke za preprečevanje rojenja in dosegel visoke pridelke. Družine je razdrl in jih nato spet združil. Vrhunec mladih čebel, ki bi utegnile rojiti, je iz dosedanjega panja preselil v drug prazen panj. Pri tem so mu bile potrebne matice, zato jih je vzrejal v velikem številu. Sestavil je podrobna navodila o tem, kako vzrejati matice. Vedno znova je priporočal učencem, kdaj in kako je treba dodajati matice.
Znanje o narejanju rojev in vzreji matic je - po našem mnenju - drugi temelj, ki je Janši omogočil, da je dosegel tolikšne pridelke medu. (Veliko gradiva o Janševem načinu vzreje matic je v knjižici »Vzrejajmo boljše čebele«.)
NAREJANJE ROJEV
Če primerjamo narejanje rojev, opisano v Razpravi in Popolnem nauku, z načini, ki jih priporočajo v sodobnem čebelarstvu, bomo ugotovili, da so v Janševih sedmih načinih zajeti vsi sodobni načini narejanja rojev. Spretno pa je izrabil tudi možnosti, ki mu jih daje nakladni panj.
Kot potrdilo omenjenega in zaradi preglednosti primerjajmo štiri poglavitne načine narejanja rojev po Taranovu (1955) z Janševimi sedmimi načini.
Taranov navaja tele štiri načine narejanja ro-jev:
1. Oblikovanje zbirnih narejencev. Janša uči, kako iz dveh panjev narediti tri in kako iz več panjev narediti en roj. Postopa takole: Iz srednje dobrega panja B na večer izžene čebele z matico vred v prazen panj C. Izpraznjeni panj B navezne na močni panj A. Panja A in B zjutraj loči.
V drugem primeru izpraznjenega panja B ne navezne, temveč ga napolni s čebelami, ki jih je nabral na bradah več panjev in jih imel nekaj časa v praznem panju.
V tretjem primeru čebel, nabranih v praznem panju, ne strese v panj B, temveč jim poleg mednega sata doda le matico ali zalego.
2. Narejanje individualnih narejencev. Janša iz enega napravi dva takole: Iz živalnega panja izžene v prazen panj z matico vred toliko čebel, kolikor je potrebnih za roj. Staremu panju, ki ga odnese vsaj četrt ure daleč, doda matico ali si jo vzredi sam.
3. Delitev družine na polovico. Janša poudarja, da je ta način najboljši in najzanimivejši. Zanj je značilno, da spomladi, ko so že začeli noviti, najživalnejšim panjem naveznemo ali podložimo naklado. Ko je v novem panju toliko satja, zalege, medu in čebel, kolikor je je treba za samostojen panj, med obema nakladama prekinemo zvezo. Brezmatičnemu delu dodamo matico.
Pri čebelarjenju v LR panju je ta način zaradi njegove preprostosti najbolj razširjen. Razlika je le v tem, da podklado s polegajočo se zalego postavimo poleg prvotnega panja. Ker je matica z mlado zalego navadno v zgornji nakladi, prejme novo matico podklada.
4.	Metoda naleta. Janša govori o narejanju novih rojev s prevaro čebel: Živalen panj odnesemo stran, na njegovo mesto pa postavimo drug, podoben prazen panj. Damo mu matico ali sat z mlado zalego. Sosednje panje postavimo nekoliko narazen, da čebele ne bi vzletele vanje.
Če primerjamo narejanje rojev, kot jih opisujeta Scopoli in Glavar, z Janševim, potem je jasno, da je Janša splošno kmečko prakso dopolnil tako, da obsegajo vse, kar je možno napraviti. Omenjena pisca opisujeta tri načine narejanja rojev, Janša pa jih navaja sedem. Kljub temu ne navaja narejanja rojev z izrezovanjem zalege, torej načina, ki sta ga opisala Glavar in Scopoli.
Prevažanje čebel
O pomembnosti prevažanja čebel razpravlja v 15. in 16. poglavju »Popolnega nauka o čebelarstvu«.
»Paša je prvi in najpotrebnejši pogoj čebelarstva: od te žive čebele, vsled te se množe, ta edina da medu in voska. Dobri panji ostanejo dobri in se zboljšajo, slabi postanejo v kratkem času dobri. Dunaj je videl na lastne oči najbogatejši dobiček od tega, da sem prepeljal svoje čebele v druge kraje z bogato pašo. Pri več panjih računaš lahko, če je vreme ugodno, za vsak panj povprečno pol centa prirastka. Brez paše ne pomagajo nobene umetnosti, trud, čas in stroški so izgubljeni.«
S temi klenimi stavki utemeljuje Janša v členu 181 potrebo po prevažanju.
Janševi napotki za prevažanje so še danes upoštevanja vredni:
- Prevažati je treba samo ponoči, ko ni velike vročine, čebele pa mirneje sede in tudi na paši ničesar ne zamudijo.
- Močnim panjem je treba namesto zadnje končnice namestiti žičnato mrežo, da dobijo čebele več zraka in prepiha. Zato pa je treba žrela zapreti s preluknjanimi pločevinastimi zapahi ali smrekovimi ali jelovimi vejicami, da se ne bi zadušile.
- Izogibati se je treba vsemu, kar bi čebelam utegnilo škoditi, jih razburjati, kar bi povzročilo šumenje v panju in kar bi panj ogrelo; uporablja voz z gugalnico, saj se na ta način izogne močnim sunkom in pretresom; ob zapiranju žrel odsvetuje premočno dimljenje; posebno priporoča spomladanske in jesenske prevoze; ve, da so čebele hude nad hrapavimi stvarmi.
- Pravi, da med vožnjo ponoči čebele vedno lahko odpremo, zlasti pa tedaj, če panj premočno
šumi, saj je po Janši to znamenje, da je čebelam prevroče in da potrebujejo zrak.
- Med vožnjo in tresenjem čebele popijejo veliko medu, zato ga ob prevozu použijejo več kot sicer.
- Janša tudi svetuje, naj bi na pašo peljali šele tedaj, ko se je ta že zares začela. Prevažanje panjev v druge kraje v tedanji
spodnji Avstriji še ni bilo znano. Na Dunaju se je tedaj govorilo o »kranjskem« ali »Janševem« načinu prevažanja panjev. Čebele so vozili na ajdova polja. Tako je 3. avgusta 1773 dvorni svetnik Raab poročal, da je bil na Moravskem polju pri Dunaju pridelek medu in voska vreden 10.472 goldinarjev, izplačali pa so ga z glavnico, vredno približno 6.000 goldinarjev (Navratil, 1906).
80 LET FRANCA FARAZINA IN NJEGOVIH 50 LET ČEBELARJENJA
STANKO MAVER
Julija lani je Franc Farazin praznoval svojo 80. obletnico. Ker je skromen, tih in delaven, je tudi 80. obletnico praznoval tiho in delovno pri svojih čebelah. Rodil se je 3. 7. 1913 v Razvanju pri Mariboru. Veliko bi lahko napisali o Frančevih petdesetih letih čebelarjenja in o njegovem delu v čebelarskih organizacijah.
Kot železniški uslužbenec je služboval v več krajih po Sloveniji in zunaj nje. Čebele so bile njegove stalne spremljevalke. Rad se spominja svojega otroštva, ko je najraje posedal pri sosedovih čebelah v slamnatih koših, saj so pogosto rojile. To je bilo zanj in za čebelarja pravo veselje. To so bili časi, ko so se čebelarji veselili rojev, pravi g. Farazin.
Ob začetku druge svetovne vojne je služboval na železniški postaji Lovrenc na Pohorju in tu je čebelaril skupaj z načelnikom postaje. Veselja je bilo kmalu konec. Zaradi vojne vihre je moral nehati čebelariti.
Leta 1946 je bil premeščen v Srem oziroma Rumo in tudi tam se je seznanil s čebelarji. Pridružil se je načelniku postaje in kretničarju, saj sta oba imela dobro vpeljano čebelarstvo, tako da je tudi sam znova začel čebelariti. Pravi, da so bile paše zelo dobre, takšni pa so bili tudi donosi. Čebelje družine so se hitro množile.
Čez tri leta je bil premeščen v Ljubljano. V Vižmarjih se je seznanil s čebelarskim učiteljem g. Kopitarjem in tako obogatil svoje teoretično in praktično znanje. Leta 1951 je bil premeščen na železniško postajo Verd. Tudi tokrat je svoje čebele selil na novo delovno mesto. Kot pravi g. Farazin, je bila tam bogata hojeva in smrekova paša in to ga je spodbudilo k povečanju števila panjev. Tedaj je imel 40 čebeljih družin.
S svojim čebelnjakom se je moral leta 1956 znova seliti na železniško postajo Ribnica na Dolenjskem. Tu je izdelal novih 30 AŽ panjev, tako da je imel že 70 čebeljih družin.
Rad se spominja tudi različnih pripetljajev iz tistih časov, zlasti tistega, ko je skupaj z drugimi čebelarji in z vagonom čebel vso noč potoval na paše v Liko in obmorske kraje pri Susku ter na ajdovo pašo na Gorenjsko.
Bogato in razgibano je tudi njegovo delo v čebelarskih družinah, društvih in zvezah, leta 1948 je postal član čebelarske zadruge v Rumi, leto pozneje pa član Čebelarske družine Tacen. Od leta 1951 do 1956 je bil član upravnega odbora Čebelarske družine Vrhnika. Po premestitvi na železniško postajo Ribnica je postal član upravnega odbora tamkajšnje čebelarske družine, od leta 1963 do 1970 pa tudi predsednik te družine. Lahko rečemo, da je bil g. Farazin v
tistih časih pravi čebelarski zanesenjak. Z motornim kolesom je potoval od vasi do vasi v okolici Ribnice, poiskal čebelarje in ljubitelje čebelarstva, jih organiziral v čebelarske družine in tako iz leta v leto povečeval število čebelarjev ter ustanovil kar tri čebelarske družine v teh krajih.
Leta 1972 se je spet vrnil v svoj rojstni kraj Razvanje pri Mariboru. Postal je član Čebelarske družine Maribor Tabor in dolga leta opravljal delo tajnika. V letu 1953 je v Slovenskem čebelarju objavljal mesečna navodila za delo čebelarjev, dolga leta je skrbel za 16 čebeljih družin v družinskem čebelnjaku, še danes pa je član nadzornega odbora.
Pohvaliti velja tudi njegov odnos do čebelarske literature. Že 45 let bere Slovenskega čebelarja.
V	svoji bogati čebelarski knjižnici hrani vezane izvode Slovenskega čebelarja od leta 1948 do danes. V tej knjižnici najdemo tudi avstrijsko revijo Bienenvater in nemško Der Imkerfreund. Obiskal je plemenilno postajo pri Frankfurtu in čebelarsko šolo v Bienendorfu pri Celovcu ter se seznanil z njunim delom.
Gospod Franc Farazin je, kljub visokemu jubileju, še vedno dejaven v Čebelarski družini Maribor Tabor. Stalno sodeluje v debatnih večerih, uspešno opravlja mentorsko delo, še vedno čebelari s 16 AŽ panji, žal pa nobeden od njegovih štirih sinov ne bo nadaljeval njegove bogate čebelarske poti.
Želimo mu še veliko zdravih let in veliko veselja z njegovimi ljubljenkami.
70-LETNICA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ROGAŠKA SLATINA
Čebelarsko društvo Rogaška Slatina je praznovalo že 70-letnico svojega delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 1923 in se je takrat imenovalo »Čebelarska podružnica Slovenije - Rogaška Slatina«. Društvo je bilo ustanovljeno zato, da bi čebelarjem pomagalo z nasveti oziroma pri nakupu orodja in da bi se čebelarstvo v okolici Rogaške Slatine še bolj razvilo.
Čebelarilo se je tudi že v prejšnjih časih. Včasih so vse večje kmetije imele čebele. Prvi znani čebelar iz okolice Rogaške Slatine je bil Anton Trafenik, doma iz Sv. Florijana, čebelaril je od 1760 do 1806. Drugi znani čebelar je bil Franc Ogrizek iz Cerovca pod Bočem. Čebelaril je od leta 1870. Prvi panji, ki so jih uporabljali, so bili leseni kranjiči. Prvi AŽ panj pa je društvo za svoje potrebe naročilo leta 1927.
Društvo je do druge svetovne vojne delovalo v zelo skromnih razmerah, pa tudi članov ni bilo veliko. Leta 1946 je bilo delo društva postavljeno na novo. Vojna je nekaj članov vzela, vendar so se jim kmalu pridružili novi. Že po nekaj letih pa je društvo doživelo pravi razcvet delovanja. Število članov se je povečalo na 50 ali celo 60. Namen društva pa je bil vedno enak: čebelarjem je pomagalo pri izobraževanju, nakupu opreme in sajenju medovitih rastlin, ohranjala pa ga je tudi želja po druženju. Društvo je združevalo člane vseh poklicev, v njem pa so bili tudi čebelarji iz sosednje
Janžek Franc prejema društveno priznanje -stekleno košnico.
Hrvaške. V okviru društva deluje na osnovni šoli v Rogaški Slatini tudi čebelarski krožek.
V	zadnjih letih je število članov zelo upadlo. Poglavitna vzroka za to sta bolezni čebel in starost članstva. Ob 70-letnici društva je v njem aktivnih 25 članov, ki imajo približno 500 panjev čebel. Vanj sta včlanjena tudi dva poklicna čebelarja - g. Silvo Posl in Franc Berk. Najstarejši član društva je g. Franc Janžek, ki letos slavi 60-letnico aktivnega čebelarjenja in dela v društvu.
Za ČD Rogaška Slatina Janžek Franc-Branko
OBČNI ZBOR ČD BOROVNICA
LJUBO STRUNA
Tako kot večina čebelarjev smo se tudi člani ČD Borovnica ob koncu leta zbrali na svojem rednem občnem zboru. Naše zborovanje smo pripravili 19. decembra lani. Po dnevnem redu in poročilih je beseda stekla tudi o tem, kako smo »prečebelarili« minulo leto, kako in kaj bomo delali letos ter kako bi poživili delo v društvu.
Beseda je nanesla tudi na prevoze in uspehe pri pašah.
Na koncu nam je naš član Rudi Ferkolja veselo in ponosno pokazal pokal in priznanje, ki ju je novembra lani prejel v Zadobrovi za kakovost svojega akacijevega medu. O tem je v letošnji prvi številki poročal tudi Slovenski čebelar.
Tudi sam sem pri njem preizkusil sladkost tega odličja.
Člani ČD Borovnica mu iskreno čestitamo.
Rudi Ferotja s pokalom in diplomo za kvaliteto akacijevega medu. Foto: Ljubo Struna
ZDRAVJE ČEBEL JE NAJPOMEMBNEJŠE
VIKTOR KLADNIK
V	nedeljo, 9. januarja letos, smo se sevniški čebelarji kar v lepem številu zbrali na občnem zboru, in to kljub epidemiji gripe. Na občnem zboru je bil tudi starosta slovenskih čebelarjev, ustanovni član Franc Stopar. Sevniški čebelarji smo minulo leto ocenili kot zelo uspešno, saj se je zmanjšala obolelost za poapnelo zalego, pa tudi čebelarska letina je bila dobra. Izvoljeno je bilo novo vodstvo društva. To se z organizacijo državnega prvenstva mladih čebelarjev aprila letos pripravlja na 60-letnico društva. Novi predsednik Janez Levstik je dejal, da je naša prva naloga v tem letu ohraniti čimboljše zdravje čebel, dobro pripraviti državno prvenstvo mladih čebelarjev in primerno zaznamovati 60-letnico. Aprila lani smo zaradi poslabšanja zdravja predsednika društva Franca Zagorca za podpredsednika imenovali Janeza Levstika. Seznanili smo se s prvimi rezultati komisije za zdravstveno zaščito čebel pri spomladanskem zatiranju va-roze z bayvarolom. Čebelarski svetovalki dr. vet. Olgi Jurkošek in čebelarskim preglednikom smo zaupali pregled opuščenih in na novo naseljenih čebelnjakov. Konec maja smo se čebelarji na
žalni seji poslovili od pokojnega predsednika Zagorca, enega najprizadevnejših posavskih čebelarjev. Takrat smo se čebelarji dogovorili za enotno in hkratno jesensko zdravljenje čebel. Člani društva smo kupili 50 matic, 57 pa smo jih za brezplačno testiranje dobili od Kmetijskega inštituta Slovenije. Po besedah tajnika ČD Sevnica Viktorja Kladnika je samo svet posavskih čebelarjev na svojem občnem zboru posredoval v Ljubljano zahteve za prelevmane, drugi čebelarji pa vse premalo »bombardirajo« ministra dr. Davorina Kračuna s podobnimi zahtevami, s kakšrnimi so uspeli vinogradniki. Neupravičene kritike na račun slabega dela ZČDS je preveč, odziv čebelarskih društev pa je premajhen. Slovenija je imela včasih v Evropi cenjeno blagovno znamko za med, je menil Martin Kovač. Medobčinski veterinarski inšpektor je dejal, da naš med verjetno ne bo nikoli več tako cenjen, saj je tudi pri nas okolje že onesnaženo. Po njegovem bi morala država čebelarje podpreti s prelevmani in regresi, Janez Levstik pa je dodal, da bi morala država tudi čebelarstvu kot pomam-bnemu delu kmetijstva priskrbeti ustrezno sub-
vencioniranje in nakup sladkorja po svetovnih cenah. Franc Marolt je prepričan, da bo velika škoda, če bo izgubljena kostanjeva paša, saj je prav ta za sevniške čebelarje najpomembnejša. Direktor sevniškega Tanina inž. Ivan Mirt je povedal, da strokovnjaki niso našli učinkovitega zdravila proti kostanjevemu raku, pri nas razširjenemu od konca 50-ih let. V Italiji in Franciji so tovarne, podobne sevniškemu Taninu, organizirale posek in odkup kostanja, še preden se je rak razširil do korenin. Po 10 letih iz panjev spet poganjajo zdravi kostanji. Čebelarska pospeše-valka na območju belokranjskih, dolenjskih in posavskih občin, veterinarka Olga Jurkošek, je opozorila čebelarje, naj ne pozabijo na zatiranje varoze, za zdravljenje pa naj se hkrati odločijo vsi čebelarji določenega območja.
Ker so opustili takšno zatiranje varoze, je lani vnovič izbruhnila v Metliki, Semiču in Kostanjevici, tako da bodo tam odmrli celi čebelnjaki, tudi s 40 panji.
Na občnem zboru čebelarskega društva smo najzaslužnejšim članom društva podelili priznanja. Najvišje priznanje društva, odličje Anton
Janša II. stopnje, je prejel Martin Kovač. Odličja Anton Janša III. stopnje so prejeli: dr. vet. Blaž Jene, Franc Marolt, Adolf Teraž, Mirko Slemen-šek, Alojz Flajs, Stane Resnik, Stane Vovk, Vid Krhen in Martin Popelar, Franc Repar je dobil posebno nagrado »Sevnica na panjski končnici« za uvajanje čebelarskega turizma v Sevnici. Priložnostna spominska priznanja so dobili še: Darko Abram, Vili Jeraj, Slavica Sajtl, Tonika Kozinc, Mirko Štojs, Anton Božic, Bojan Novšak, dr. vet. Olga Jurkošek in Brane Dolenc. Mladi čebelarji Iztok Felicijan, Robi Gabron, Miha in Nina Pfeifer, Aleš Mirt, Robi Černič in Jure Klakočar - lani so osvojili prvo in drugo mesto na državnem prvenstvu mladih čebelarjev - pa so prejeli priznanja in knjigo Mladi čebelar. Za dolgoletno uspešno delo smo sevniški čebelarji lani ob občinskem prazniku prejeli tudi občinsko priznanje. Uspešno društvo ima torej tudi številne uspešne delavce. Prav je, da cenijo društveno delo. Nagrajencem je v imenu čebelarjev čestitala Minica Zupančič.
Tajnik ČD Viktor Kladnik
•• W >-<	>—<	W w	v—<	>—<	w	>-<	J—:	>-<	>-<•>-<	>-f	>-<	>-<___K:“
IVAN FEGEŠ
Novembra lani se je iztekla življenjska pot našemu čebelarskemu učitelju, 80-letnemu Ivanu Fegešu iz Zagrada v Celju. Mladost je preživel v Veliki Nedelji. > Leta 1947 se je s svojo družino preselil v Celje in se kot keramičar zaposlil v Cinkarni Celje. Od leta 1954 pa je bil vse do upokojitve referent za socialno delo.
Prostega časa ni poznal. Redil je več vrst živali, vzagajal kaktuse, največ časa pa je posvetil čebelarjenju, saj ga je veselilo od rane mladosti. Bil je eden največjih poznavalcev čebel, zdravstvenega varstva čebel in tehnologije sodobnega čebelarjenja. Znanje je pridobival iz sodobne domače in tuje literature ter ga dopolnjeval s svojimi izkušnjami. Zveza čebelarskih društev Slovenije ga je imenovala celo za predavatelja. Svoje znanje o vzgoji zdravih in donosnih družin, zdravstveni zaščiti čebel, vzreji ma-
tic in pridobivanju čebeljih pridelkov je na predavanjih prenašal na čebelarje v celjski regiji in zunaj nje.
Aktivno je sodeloval v organih čebelarskih organizacij. Dolga leta je bil predsednik Čebelarske družine »Henrik Peternel« Celje, Občinske čebelarske zveze Celje in Medobčinske zveze čebelarskih organizacij Celje. Več let je kot član različnih komisij delal tudi v organih Zveze čebelarskih društev Slovenije.
Aktivno je sodeloval pri načrtovanju in graditvi društvenega čebelnjaka v Zagradu in ga nato opravljal polnih 35 let, v njem vzgajal čebelje matice ter urejal in obdeloval zemljišče. Skupaj z veterinarskim inšpektorjem je veliko prispeval k odkritju in zatiranju hude gnilobe in drugih bolezni v celjski regiji. Za svoje delo je prejel več diplom, priznanj, pohval in odlikovanj ter odličja Anton Janša III., II. in I. stopnje.
še dolgo se bomo spominjali njegovega dela in moralnih vrednot.
Čebelarska družina »Henrik Peternel« Celje
ŠTEFAN HAJDUK
JAKOB RANER
Pokojni Štefan se je rodil leta 1916 v kmečki družini. Bil je med ustanovitelji Čebelarske družine Murska Sobota, večkrat pa tudi v vodstvu družine.
Čebelariti je začel leta 1948 z dvema čebeljima družinama, kmalu pa je svoje čebelarstvo povečal na 30 družin in z njimi čebelaril do konca.
Čebele je prevažal po Hrvaški in Sloveniji ker je srečeval čebelarje in z njimi vsa leta ohranjal dobre prijateljske stike. Štefan je bil tudi lovec, to dejavnost pa je uspešno povezoval s čebelarstvom.
Za njegovo večletno uspešno delovanje v čebelarstvu ga je Čebelarska družina Murska Sobota odlikovala z odličjem Anton Janša III. in II. stopnje.
Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo veliko število čebelarjev, lovcev in drugih prijateljev.
Čebelarska družina Murska Sobota
ALOJZ SINIC
Ko se je narava pripravljala za zimo in so se njegove čebele stisnile v zimsko gručo, je zahrbtna bolezen pretrgala nit življenja čebelarja Alojza.
Pokojni Alojz se je rodil leta 1927 v Petanjcih. Čebelariti je začel leta 1950, vendar se je šele v zrelih letih včlanil v Čebelarsko družino Murska Sobota.
Čebelaril je s 60 družinami v prevoznem čebelnjaku. Svoje čebele je prevažal po Hrvaški, Bosni in Sloveniji. Hkrati s čebelarstvom se je ukvarjal tudi z letalstvom.
Domači med bo še naprej krasil njihovo mizo, saj bo zelo uspešno čebelarstvo nadaljeval njegov sin.
K zadnjem počitku smo ga spremili novembra lani na pokopališču Murska Sobota.	Čebelarska družina
Murska Sobota
V	prvih dneh januarja je v 80. letu starosti preminil Jakob Raner. Do leta 1958 je bil učitelj sadjarstva in čebelarstva ter oskrbnik šolskih čebel na učnem posestvu Srednje kmetijske šole v Mariboru, nato pa je odšel na delo v Nemčijo. Pokojnik je bil absolvent šole, na kateri je bil tudi učitelj in mentor predmeta čebelarstvo. Njegovi nekdanji učenci se ga hvaležno spominjamo, saj je bil odličen praktik v svoji stroki, vedno pripravljen poučevati še tako trde glave, ter očetovsko prizanesljiv za naše mladostne vragolije. K večnemu počitku so ga položili na pokopališču pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. Naj na njegovem grobu čebelice še dolgo srkajo sladke sokove iz cvetja, ki bo tam raslo.
Njegov učenec Stane Sajevec
JERNEJ RORŠEK
V	času najlepšega pomladanskega cvetenja smo se lani na pokopališču v Ribnici na Pohorju poslovili od dolgoletnega, člana našega društva Jerneja Rorška.
Rodil se je leta 1911 v Makolah v kmečki družini. Izučil se je za peka in služboval po vsej Sloveniji. Pot ga je zanesla tudi v Ribnico, kjer se je ustalil in začel leta 1952 čebelariti z nekaj panji, pozneje pa je število družin povečal. Član čebelarske družine je postal leta 1964 in kmalu prevzel delo blagajnika. Ko se mu je zdravje poslabšalo, je to dolžnost prevzela njegova žena. Precej zaslug ima tudi za ustanovitev čebelarskega krožka na domači osnovni šoli leta 1980, saj je svojo ženo toliko uvedel v skrivnosti čebelarjenja in jo opogumil, da je 12 let zelo uspešno vodila krožek. Pri ter ji je po svojih močeh tudi pomagal.
Kot dobrega čebelarja in dejavnega člana odbora ga bomo ohranili v prijaznem spominu.
Čebelarsko društvo Ribnica na Pohorju
MILAN KRMELJ
JOŽE TRATNIK
Na videz še čil in zdrav se je novembra udeležil našega letnega občnega zbora. Nikomur niti na misel ni prišlo, da ga mespc pozneje ne bo več. Nenazadnje je bil star šele 56 let.
Po poklicu je bil avtomehanik, imel pa je tudi zasebno delavnico. Ob delu in družini je našel čas in voljo tudi za vzrejo čebeljih družin. Njegov mirni značaj so cenile tudi njegove čebele. Naj zdaj sinove roke skrbijo zanje tako, kot je to delal pokojni Milan.
Od priljubljenega in spoštovanega krajana so se poslovili številni prijatelji pa tudi večina čebelarjev.
Ohranili ga bomo v prijaznem spominu.
Čebelarska družina Poljane-Gorenja vas
Ko je v gornjegrajskih gozdovih po nekaj letih vnovič zamedila smreka, se Jože Tratnik, žal, ni mogel veseliti z nami dobrega pridelka.
Rodil se je leta 1911 v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Že v otroških letih se je seznanil s čebelami in z 11 leti že imel svoje čebele. V mladosti jih je skupaj z drugimi selil na ajdovo pašo na Kamniško polje. Ko si je po vojni v Dolu pri Gornjem gradu postavil hišo, si je ob njej postavil tudi ličen čebelnjak, v katerem je čebelaril vse do svoje smrti julija 1993.
Vrvež čebel pred njegovim čebelnjakom ne bo zamrl, saj bo za čebele naprej skrbel njegov sin Viktor. Čebelarska družina
Gornji grad
POVERJENIKI ZA PASIŠČA
ČEBELARSKO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI:
Jože Premru, Dol. Prekopa 8, 68311 Kostanjevica tel. (0608) 60-108 Franc Maksi, Oražnova 14, 68311 Kostanjevica tel. (0608) 60-072
ZVEZA ČEBELARJEV OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM:
ČD ČRNA - Jože Sterže, Center 18, 62393 Črna, tel. (0602) 38-069
ČD MEŽICA - Janez Krebs, Steržovo 60, 62392 Mežica, Tel. (0602) 35-406
ČD PREVALJE - Rajko Jelenko, Nicina 26, 62391 Prevalje, tel. (0602) 31-536
ČD RAVNE - Jože Orešnik, Čečevje 35, 62390 Ravne na Koroškem tel. (0602) 22-875
ČD ŽERJAV - Alojz Molari, Žerjav 75, 62393 Črna, tel. (0602) 39-543
Prevoz čebel na pasišča morajo vnaprej prijaviti tudi vsi čebelarji-prevozniki iz območja Zveze
čebelarjev občine Ravne na Koroškem.
ČEBELARSKO DRUŠTVO KANAL BRDA
-	Čebelarsko društvo Kanal - BRDA, 65212 Dobrovo - vloge do 20. 4. 1994 ČEBELARSKA DRUŽINA RAČE
Franc Gradišnik, Opekarniška 4, 62327 Rače, tel. (062) 608-239
ČD LOŠKA DOLINA - SNEŽNIŠKI GOZDOVI
Janez Škrbec, Dane 38, 61386 Stari trg pri Ložu, tel. (061) 708-166
Ivan Debeljak, Markovec 39, 61386 Stari trg pri Ložu, tel. (061) 707-838
ČD VERŽEJ
Alojz Novak, Narcisna 14, 69241 Veržej, tel. (069) 87-874 ČEBELARSKA DRUŽINA SEŽANA
Ivan Atelšek, Povir 52a, 66210 Sežana - vloge do 10. 4. 1994
OBVESTILO
MZČD Maribor vabi čebelarje na predavanja v Srednjo kmetijsko šolo Maribor, Vrbanjska 30.
5.	marca 1994 ob 9. uri - Pavle Zdešar - Tehnologija čebelarjenja in paše
26. marca 1994 ob 9. uri - Vida Lešnik - Naloge čebelarskih organizacij glede hude gnilobe čebelje
zalege	Predsednik	IO Darko Korošec
Agronomska fakulteta v Ljubljani, oddelek za agronomijo, Kmetijski inštitut Slovenije, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo,
Zveza čebelarskih društev Slovenije, Čebelarsko društvo Dolomiti,
Čebelarstvo Polhov Gradec in Sekcija za čebelarstvo pri Zvezi kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije
prirejajo dne 12. marca 1994 v počastitev 80. obletnice rojstva dr. Jožeta Riharja univerzitetnega profesorja čebelarstva, strokovno srečanje čebelarjev z namenom proučiti
SPOROČILA RAZISKOVALNEGA IN STROKOVNEGA DELA PROF. DR. JOŽETA RIHARJA SLOVENSKEMU ČEBELARSTVU ZA DANES IN JUTRI
PROGRAM:
prof. dr. F. Adamič: Predstavitev strokovnega dela prof. Riharja
dr. J. Poklukar. Razpotja selekcije čebel v drugi polovici 20. stoletja
J. Pislak: Opis mojega čebelarstva - Specializirane oblike čebelje proizvodnje
mag. M. Božnar: Uveljavitev in uporaba čebeljih pridelkov
F. Sivic: Gozdno medenje
mag. M. Jenko: Zdravstveno varstvo čebel
I.	Čuhalov: Ekološki informacijski sistem kot povezava nadzornega in biološkega monitoringa onesnaženja.
Po končanem strokovnem programu bo družabno srečanje z jubilantom. Srečanje bo ob 10. uri v PREDAVALNICI 4 na oddelku AGRONOMIJE BF, LJUBLJANA, JAMNIKARJEVA 101. Udeleženci bodo prejeli Zbornik prispevkov. Prosimo, da potrdite udeležbo na tel.: 061/265-287 do 4. marca.
Vljudno vabljeni!
Predsednik organizacijskega odbora doc. dr. Franci Štampar
VLADA JE OBJAVILA UREDBO O PLAČEVANJU POSEBNE DAJATVE PRI UVOZU MEDU
V	Uradnem listu RS, številka 6, z dne 11.1. 1994 je izšla uredba, s katero je vlada uvedla posebno dajatev pri uvozu medu. V pakiranju do 25kg znaša dajatev 98,00 SIT v pakiranju nad 25 kg pa 70,00 SIT. Za uvedbo te dajatve si je ZCDS prizadevala dalj časa (od ukinitve kontingenta), saj je naš trg »preplavljen« s tujim medom. Ta ukrep bo povečal interes domačih odkupovalcev za odkup domačega medu, kar je spodbuda za naše večje čebelarje.
ZČDS
ZBORNIK REFERATOV JE V PRODAJI
V	prodaji imamo še nekaj Zbornikov referatov z letošnjega strokovnega čebelarskega seminarja v Polju pri Ljubljani. Zbornik lahko naročite na telefon (061) 210-992 in poslali ga bomo po pošti. Cena zbornika je 200,00 SIT in poštnina.
ZČDS
PRIJAVE ZA IZLET V NEMČIJO
Čebelarje obveščamo, da bo izlet v Nemčijo organiziran od 12. do 15. maja 1993. Rezervacije sprejemamo na ZČDS, tel. (061) 210-992. Program bo objavljen v naslednji številki Čebelarja.
ZČDS
PRIJAVE ZA XVII. SREČANJE IN TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV, KI BO 23. APRILA 1994 V SEVNICI V OP SAVO KLADNIK
Obveščamo čebelarske krožke in njihove mentorje, da naj najpozneje do 31. marca 1994 pisno prijavijo svoje ekipe na tekmovanje mladih čebelarjev na naslov Zveza čebelarskih društev Slovenije, Cankarjeva 3, 61000 Ljubljana.
V	prijavnici napišite ime in naslov šole ali društva, v okviru katerega deluje krožek, število ekip in kategorije, v katerih boste tekmovali ter skupno število udeležencev. Vsak krožek lahko nastopi z eno dvočlansko ekipo v vsaki kategoriji, skupaj torej največ tri ekipe v različnih kategorijah. V nižji skupini lahko nastopijo le učenci od 1. do 5. razreda, v srednji od 6. do 8. razreda osnovne šole, v višji pa učenci vseh razredov osnovnih in srednjih šol. Testna vprašanja bodo iz snovi v Priročniku za čebelarske začetnike št. 5. in Priročniku o zdravstvenem varstvu čebel. Testnih vprašanj prijavljenim ekipam ne bomo pošiljali.
ZČDS Komisija za izobraževanje in čebelarski naraščaj
OBVESTILO
Medobčinsko predavanje celjske regije o čebeljih boleznih bo v prostorih Narodnega doma v Celju 12. marca 1994 ob 9. uri.
Predaval bo prot. dr. Jurij Senegačnik.	Zavod	za	živinorejo	in	veterino	Celje
Tomaž Petauer |Sporočamo vam da je izšla nova knjiga j
LEKSIKON
RASTLINSKIH
BOGASTEV
R«c*nz«nta: prof.dr. Tone Wraber in prof.dr. France Šuštar
Knjiga je poljudni priročnik o pomenu in uporabnosti rastJin za človeka in priča o vsestranski povezanosti našega življenja s svetom mikrobov, gljiv, zdravilnega cvetja, grmov in dreves. O vsem tem govori 14 000 gesel Leksikona rastlinskih bogastev, čez 550 črnobelih rizb, več kot 100 kemijskih formul in privlačna barvna priloga.
V	geslih najdemo:
• latinsko ime rastline,
• slovensko ime in ljudske nazive,
• habitus in botanično družino,
• geografsko razširjenost,
• ekološki pomen /EP/,
• kemično sestavo /V/,
• užitnost /U/,
• zdravilnost /Z/,
• strupenost /S/,
• škodljivost /S/,
• krmno uporabnost /K/,
• medovitost /M/,
• tehnično uporabnost /T/,
• okrasno vrednost /O/,
• gospodarski pomen /GP/,
• psihološki pomen /PP/,
• naravovarstveni vidik /NV/,
Tahnlika založba Slovani]« Naročila: AtanackoviS Hilda tal.; fax: 10611 287- 323 od 7hdo 1
Knjig« n dobi takoj I
Cena je 9976 SIT
Za privatno prodalo k n« obroka.
Podjetja, ustanove, fakultete in knjižnica - rok plačila 30 dni
Čebelarji - čebelarske 'btuiine
ČEBELARJI - LJUBITELJI NARAVE
Nudimo sadike AMORFE in KÜBLERJEVE vrbe ter lepo cvetočih dreves EVODIJE in K ERLA TER!JE!
Pošiljamo tudi po pošti!
Tel.: popoldan (061) 59-610
Nace Sotlar, Pšatnik 20, 61211 Šmartno pod Šmarno goro
IZDELOVANJE ČEBELARSKE OPREME
JOŽE RIHAR, GABRJE 42 61356 Dobrava, tel. (061) 641 -106
Čebelarji! Sezona je pred vrati priskrbite si sodobno čebelarsko opremo.
Ponujamo vam čebelarsko opremo, izdelano na podlagi lastnega znanja in izkušenj. Nudimo vam: - OSEM-SATNO KASETNO TOČILO
Točilo ima električni motorni pogon in dve možnosti za priključek na izvor napetosti 12 V (avtomobilski akumulator) aii neposreden priključek na omrežje 220 V.
Po naročilu pa izdelamo tudi vse vrste točil po vaši želji.
- MATIČNE ŽIČNE REŠETKE
vseh velikosti za AŽ, LR in druge vrste panjev.
- PLASTIČNE ODTOČNE PIPE
s preprosto montažo za vse vrste posod in točil za med.
- ČEBELARSKE LOPATICE
iz nerjaveče pločevine za mešanje medu, pogač ali drugih živil.
- MELJEMO SLADKOR
in vam izdelamo sladkorne pogače. Na zalogi imamo tudi že narejene pogače, ki vsebujejo - sladkor, kvas, nistatin, fumagilin.
ZAKAJ NAŠA OPREMA?
Vso opremo izdelujemo iz trajnih, higienskih in iz nerjavečih materialov po evropskih predpisih. Zagotavljamo vam servis in rezervne dele. Kakovostna izdelava omogoča prijetno delo, zadovoljstvo in večjo ekonomičnost.
PREDAVANJA ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA V TACNU
Vabimo vse čebelarje in ljubitelje čebel na naslednja tri predavanja ob petkih zvečer v marcu.
4.3. ob 19. uri:	Vzreja matic, priprava narejencev in dodajanje matic,
predavatelj g. Lojze Bukovšek
11.3. ob 19. uri:	Priprava čebel za zgodnjo pašo in za posebne vremenske pogoje,
predavatelj g. Franc Kolenc
18. 3. ob 19. url:	Zdravstveno varstvo čebel s poudarkom na hudi gnilobi	in
poapneli zalegi, predavateljica mag. Mira Jenko-Rogelj, dr. vet. med.
Predavanja bodo v domu krajanov v Tacnu, v bližini savskega mostu v smeri proti Šmartnem.
Predsedstvo ZČD Šiška
ČEBELARSf
LOGAR
Čebelarji, nabavite si sodobno čebelarsko opremo pri proizvajalni z dolgoletno tradicijo. Nudimo vam:
d vse vrste točil iz aluminijaste in nerjaveče pločevine z ročnim gonilom ali avtomatskim krmiljenjem n stroje in pripomočke za odkrivanje satja v več izvedbah d parne kuhalnike voščin
a posode za shranjevanje medu iz nerjaveče pločevine različnih dimenzij a usipalnike in drugi čebelarski pribor
SE PRIPOROČAMO
ANTON LOGAR, Zupanova 1, 64208 Šenčur, tel.: (064) 41 -663,43-123
Samoizobraževalni debatni klub čebelarjev Maribor prireja 17. marca 1994 ob 16.30 na SKŠ Maribor, Vrbanska cesta, razpravo o sedemnajstem republiškem seminarju o sodobnem čebelarstvu in o spomladanskem razvoju čebel.
Stane Sajevec
PRODAM TAM 4500 za prevoz 48 AŽ s panji ali brez. Vozilo je v dobrem stanju, inf. (069) 22-594 po 20. uri.
TAM 5500 predelan v prevozni čebelnjak za 66 AŽ 10 S s panji ali brez ugodno prodam, inf. (061) 753-294.
ZAMENJAM 12 naseljenih AŽ 10 S za LR naseljene, inf. (063) 855-671.
PRODAM nevezane Slovenske čebelarje letnike 1961-1980, inf. (061) 647-473.
PRODAM dvoosno prikolico z naletno zavoro za prevoz 36 AŽ. Cena po dogovoru, inf. Janez Remec, Ponoviče 7, 61282 Sava.
UGODNO prodam 4-satno točilo iz pocinkane pločevine, inf. (066) 35-048 zvečer.
PRODAM 30 čebeljih družin na 5-10 satov v mesecu aprilu in roje v maju. Cena po dogovoru, inf. Florjan Koželj, šutna 13, Kamnik, (061) 813-337.
PRODAM TAM 5000 z 51 čebeljimi družinami na AŽ 10 satov, inf. (069) 65-478.
PRODAM prevozni čebelnjak TAM 4500 za prevoz 60 AŽ po zelo ugodni ceni, Franc Alegro, Gunte
3,	68270 Krško.
PRODAM TAM 125 T12 (6000) za prevoz čebel, 54 AŽ in 30 praznih panjev (novi), inf. (061) 662-666. KUHA in izdelava satnic. Obveščam čebelarje, da sprejemam voščine v kuho za istočasno z amenjavo voska v satnice. Satnice so hladno valjane v skladu z vsemi predpisi. Davorin Nemec, Pod Lazami 122, Vrtojba, Šempeter pri Gorici.
PRODAM več čebeljih družin na AŽ satih, inf. Miro Kavčič (064) 712-040.
PRODAM TAM 5000 s 66 naseljenimi AŽ panji, inf. (065) 21-017.
PRODAM 10 naseljenih AŽ panjev, 20 čebeljih družin na AŽ, na voljo so lepi rezervni sati, inf. (0608) 75-733.
PRODAM čebelarsko tehtnico za nad panj. inf. (061) 722-679.
PRODAM TAM 5000 za prevoz čebel in 190 kg sladkorja, inf. (061) 791-553 ali (064) 421-651. PRODAM TAM T 110 za prevoz 60 AŽ 10 S atestiran in ločenima prostoroma za točenje in spanje, možnost tudi samo spodnji del s kabino, inf. (062) 413-244.
PO NIZKI ceni prodam novo avtoprikolico 120 x 260, Rado Petkovšek, Tržaška 95, Logatec. PRODAM močne čebelje družine s panji ali brez na 5, 9 in 10 AŽ satih, inf. (061) 712-089. PRODAM 30 čebeljih družin na AŽ satju, inf. (061) 647-363.
PRODAM večje število čebeljih družin z AŽ panji ali brez, inf. (061) 266-488.
PRODAM prevozni čebelnjak-avtoprikolico (slika na naslovnici SČ 6/93), stroj za odkrivanje satja in 2 nakladna panja s podnicama za dvomatično čebelarjenje, inf. (061) 611-173.
PRODAM kombi IMV 1600 za 24 AŽ panjev - atestiran in 12 trietažnih 11 S ter električnega pastirja, inf. (061) 744-122.
PRODAM 12 10 S AŽ novih panjev z ali brez čebel, inf. (061) 272-665.
PRODAM naseljene LR panje, 4 in 5 S AŽ prašilčke in A2 družine na satju, inf. (064) 721-271. SPREJEMAM naročila za družine na 5 in 7 S. Matice označene iz lastnega vzrejališča. Janez Švigelj, Kamnik pod Krimom 27, 61352 Preserje, tel. (061) 631-394.
PRODAM 15 čebeljih družin na AŽ satju s panji ali brez, inf. (064) 57-328 zvečer.
PRODAM zaradi smrti čebelarja, po zelo ugodni ceni obnovljen kamion TAM 5000 predelan in 60 skoraj novih Grajševih panjev s čebelami ter vso čebelarsko orodje in opremo. Inf. na telefon (061) 851-942.
TAM 110 s hidravljičnim kontejnerjem za 60 panjev (registriran) in TAM 5500 prodam skupaj ali po delih, inf. (068) 42-527.
PRODAM TAM 5000 v voznem stanju za 66 AŽ panjev, inf. (061) 59-169 popoldne.
PRODAM več zdravih in močnih čebeljih družin na AŽ satju - 7 satarji. Čebele bodo pripravljene za oddajo po 15/4, odvisno od vremenskih pogojev, inf. (064) 211-654 - Kranj.
PRODAM IMV kombi z 28 naseljenimi AŽ panji novejše izdelave, inf. Sovič, (063) 763-242 od 19. do 20. ure.
PRIPRAVIM vam fluvalinatne palčke in pošljem po pošti po povzetju, inf. (061) 722-890.
POGAČE za spomladansko krmljenje čebel izdelujem. Cena 140 SIT/kg. Pripravim tudi kvalitetne fluvalinatne palčke. Sotlar, tel. (061) 59-610.
PRODAM nov uvožen potopni grelec za topljenje medu, inf. (063) 831-048.
KUPIM rabljene, očiščene 10-satne AŽ panje do 25 DEM/kom, inf. (069) 65-525.
PRODAM 25 čebeljih družin z mladimi maticami v AŽ panjih po 80 DEM, inf. (0608) 82-203.
KOVINSKA GALANTERIJA RAKOVEC
GUNCELJSKA CESTA 28/a 61000 LJUBLJANA Tel.: (061) 51-076
NA ZALOGI IMAMO:
TOČILA ZA MED-AŽ + LR 3S Al,
DB + LR 3S Al., AŽ + LR 4S AI., DB + LR 4S Al.
KOŠI ZA TOČILA - AŽ + LR, DB + LR
Odtočne štule, gonila, stojala za odkrivanje satja, univerzalni kadilnik, zapahi krajši in daljši 2/2, LR sponke, zapah levi in desni, nosilec matične rešetke, sito dvojno in enojno, razstojišča AŽ za 7, 9, 10, 11, 12 satov, matične klešče, lovilec rojev AŽ- LR, ameriška razstojišča, univerzalne klešče za satnike, matične rešetke »Haneman«, žica za žičenje satnikov.
PRIPOROČAMO VAM NAKUP NAŠIH IZDELKOV PO KONKURENČNIH CENAH!
VEZAVA SLOVENSKEGA ČEBELARJA
Obveščamo čebelarje, da jim lahko revije Slovenski čebelar za leto 1993 vežemo. Vezava je trda z zlatim tiskom.
Cena vezave prinešenih revij je 1.000 SIT. Nudimo pa vam tudi komplet vezanih številk za leto 1993, cena je 3.000 SIT.
Naročila sprejema tiskarna KURIR, Parmova 39, 61000 Ljubljana, telefon: 061/312-133.
NOVO! NOVO!
Izšel je prevod knjižice MED - naravno sladilo, avtorice Jill Norman. Kupite jo lahko pri ZČDS ali v Čebelarstvu Polhov Gradec, S (061) 645-052. Cena 1.000 SIT. Zelo lepe ilustracije - primerno za darilo!
MIZARSTVO KRŽE - z dolgoletno tradicijo - VRHNIKA
Izdelujemo kakovostne AŽ panje po konkurenčnih cenah. Panji so iz kakovostnega smrekovega lesa in rogljičeni (cinkani). Satniki so iz lipovega lesa in vrtani za žičenje. Desetsatne AŽ panje lahko dobite takoj, za ostale vrste panjev tipa AŽ pa sprejemamo naročila.
Franc Krže, Idrijska 3, 61360 Vrhnika, telefon (061) 751-317.
\i/
1
w
APIS M & D.D.O.O. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7 61360 VRHNIKA telefon: (061) 751-282 \ j Odprto: od 9.-12. in 16.-18.
PREDELAVA VOSKA V SATNICE PO UGODNIH CENAH
ure
Vse čebelarje in čebelarska društva obveščamo, da izdelujemo hladno valjane, nelomljive
satnice vseh velikosti:
• urejeno imamo vso dokumentacijo in pogoje za izdelavo
• satnice izdelujemo na novih sodobnih strojih, velikost celic popolnoma ustreza naši kranjski čebeli
• vosek steriliziramo v oljnih sterilizatorjih pri 126 °C
• priporočamo vam, da se za nakup satnic dogovorite v okviru čebelarskih društev (ugodnejša cena), po dogovoru pa pridemo po vosek tudi sami
• iz enega kilograma voska izdelamo po dogovoru od enajst do dvanajst AŽ satnic
• cene za predelavo voska v satnice so v predsezoni, to je do konca februarja 1994, zelo ugodne, in sicer od 110 do 140 SIT od enega kilograma voska ali po dogovoru pri večjih količinah
ODPRTO IMAMO VSAK DELOVNIK OD 9.-12. in od 16.-18. URE, OB SOBOTAH PA
OD 9.-12. URE.
PRIZNANO VZREJALIŠČE MATIC APIS M & D.D.O.O. VRHNIKA
sprejema prednaročila za kakovostne, izbrane in označene matice kranjske pasme. Konec maja
in junija so na voljo čebelje družine na petih in sedmih satih.
IZDELAVA SATNIC - RUDI ANŽEL, Griže 44, Griže (Žalec)
IZDELAVA satnic - Tradicionalna izdelava hladno valjanih satnic vseh dimenzij v skladu s predpisi. Po predhodnem dogovoru je možna tudi kuha voščin za istočasno zamenjavo voska za satnice.
*	* *
Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko Koroško in Primorsko« leta 1898.
Izdaja ga Zveza čebelarskih društev Slovenije, Cankarjeva 3/II, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 210-992, fax: 126 13 35.
Časopis izhaja v Ljubljani vsakega 1. v mesecu in je oštevilčen z zaporedno številko meseca. Časopisni (izdajateljski) svet sestavljajo: inž. Marjan Skok, Stanislav Hajdinjak, prof. Pavle Zaletel, dr. Janez Poklukar, dipl. oec. Aleš Mižigoj.
Uredniški odbor sestavljajo: prof. Janez Mihelič, inž. Jože Babnik, mag. Franc Javornik, dr. Janez Poklukar, dr. vet. Mira Jenko, inž. Marjan Debelak in prof. Pavle Zaletel.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Janez Mihelič Lektorica: prof. Nuša Radinja
Letna naročnina za nečlane znaša za leto 1994 2.500,00 SIT. Posamezna številka pa stane 250,00 SIT.
Članarina, skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 2.150,00 SIT.
Člani imajo pravico do enega brezplačnega oglasa do 20 besed v tekočem letu, vsako nadaljnjo besedo pa plačajo po veljavnem ceniku za splošne oglase.
Cene reklamnih oglasov: cela barvna stran na ovitku 25.000,00 SIT, v sredini 15.000,00 SIT, pol strani 7.000,00 SIT, četrt strani 4.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 odstotkov, za 6- do 10-kratno objavo 20 odstotkov, za celoletno objavo 30 odstotkov. Cena splošnih oglasov je 40,00 SIT za besedo, enaka cena velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed.
Številka tolarskega žiro računa pri SDK v Ljubljani je: 50101-678-48636.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije (23/39-92) šteje mesečnik Slovenski čebelar med proizvode informativnega značaja, iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
Tisk: KURIR p.o. Ljubljana, Parmova 39.
Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo.
Bayvarol Strips
Trakovi za čebele
NOVO UČINKOVITO SREDSTVO ZA UNIČEVANJE PRŠICE
BAYVAROL priporočamo
za zatiranje varoze zaradi
njegove velike učinkovitosti,
enostavne uporabe in
najmanjše škodljivosti
za čebele in čebeljo zalego.
(Sulimanovič in sod. Svetovni čebelarski kongres, Peking 1993)
□Flumicid Positive control
-a Apitol ■ Bayvarol
o Control
7 days
AKTIVNOST ENCIMOV KAŽE POJAV STRESA PO UPORABI NEKATERIH ZNANIH AKARICIDOV,
KI SE UPORABLJAJO PROTI VAROZI