S Ob grobovih
Praznik vseh mrtvih obhajamo že nekaj let čisto drugače, kakor smo ga obhajali druga leta. Danes ne plakajo ob grobovih in ruševinah samo posamezna človeška sr-ga, danes stoji in plaka ob grobovih ves človeški rod, pred katerim zija nenasiten grob in ga s svojo strašno vrtoglavostjo vleče v temno globino.
Nevzdržni plaz časa, ki je zdrvel preko vsega človeštva in žene človeški rod pod kopita apokaliptičnih jezdecev, je pustil za sabo razdejanje, kakršnega še ni nikoli v zgodovini človeštva. Na vsem božjem svetu ga ni menda človeškega srca, ki ne bi na dan vseh mrtvih vztrepetalo, se stisnilo od bolečine in vztrepetalo nad ruševinami, ki jih je zapustil ta strašni čas in iz katerih kar naprej sikajo pogubonosni plameni ter ne pustijo, da bi bolečina vsaj malo popustila in bi srce, nemirno in željno pokoja, vsaj za trenutek počilo v miru.
Danes, na dan vseh mrtvih stoji ob grobu vsak posameznik in se spominja z žalostjo v srcu dragega mu ranjkega: matere, očeta, brata, sestre, žene, moža ali otroka, ki spi pod rušo. Spi pod rušo? V vsej žalosti se poraja nekje globoko v srcu skrito plaho . veselje, da počiva pod tem koščkom ruše res ranjkij da so njegovi telesni ostanki našli pot domov, da njegovo srce, ki je umiralo v hrepenenju po domu, počiva v domači zemlji. Za mnoge pa pomeni ta košček ruše in na njej prižgana svečka samo spomin na ranjkega; on pa počiva Bog ve kje in se je v divjem šumu človeške morije izgubil njegov smrtni krik. Dvojna je žalost teh src: žalost nad izgubljenim življenjem in žalost nad odišlim in nikdar povrnjenim.
Danes, na dan vseh mrtvih, stojijo ob grobu vsi, ki plakajo nad izgubljenimi domovi, ki begajo po svetu brez doma in strehe, brez koščka tolažbe v srcu, vsi, ki imajo žive svojce in so zanje mrtvi, vsi, ki objokujejo živo, kar je zanje mrtvo.
Danes, na Üan vseh mrtvih, stoji ob grobu vse človeštvo in plaka nad izgubljeno srečo, nad izgubljenim mirom, nad umrlimi srci in dušami, nad vsem plemenitim in dobrem, ki je umrlo; nad izgubljeno dobroto, ljubeznijo, lepoto duše in srca,- nad usmiljenjem in človečnostjo, nad pravico in vsem, kar premore plemenito človeško srce, Nad vsem tem umrlim plaka človeški rod in išče rešitve ter. poti nazaj.
In tako obhaja človeštvo ne samo enkrat, ampak vse dni v letu svoj dan vseh mrtvih. Obhaja ga zato, ker je vse lepo umrlo, ker h človeška srca zgrešila pot, usmiljenja, pravice in dobrote, zgrešila pot vsega, kar je lepo in plemenito, in pozabila Nanj, ki vse vodi in uravnava. Obhajalo ga bo toliko časa, dokler se ne bo vse to, kar je umrlo, zopet vrnilo v človeška srca, obhajalo ga bo toliko časa, dokler se človeštvo ne bo prerodilo v spoznanju;
Ne sejte sovraštva, razpora: to setev krvavo rodi.
Služite le bratom v ljubezni, ljubezen le lajša b61 naših dni.
Odkritje spomenika padlim partizanom v St, Rupertu
V nedeljo, 26. oktobra so odkrili v Št. Rupertu pri Velikovcu na grobu 84 padlih borcev za svobodo spomenik. Odkritev in blagoslovitev spomenika je izvršil domači župnik g. Dr. Zeichen, ki je imel ob tej priliki tudi govor v katerem je z lepimi besedami poveličal žrtve, katerim na čast in v spomin so odkrili spomenik.
Spomenik predstavlja dva partizana «n partizanko v smelem zagonu in stoji na marmornatem podstavku.
Odkritja spomenika se je udeležilo vkljub slabemu vremenu veliko število Koroških Slovencev, ki so del spomenika dobesedno zakrili % venci in režami.
Slava mrtvim junakom!
Iz govora predsednika Trumana
Lakota in mraz ogrožata mir
Predsednik Truman je v noči od petka na soboto govoril preko ameriških radijskih postaj o vzrokih za izredno sklicanje kongresa. Predsednik je dejal:
»Rad M z vami, državljani Združenih držav Amerike, govoril odkrito in vam povedal, zakaj sem sklical izredno zasedanje kongresa.
že od dneva zmage nad Japonsko smo se trudili, da dosežemo dva glavna naša cilja: mir in blaginjo našega naroda. Ko pa gledamo sedaj nazaj in se vprašujemo, kaj smo doslej dosegli, obenem vidimo, da se pojavljajo na naši poti nove velike ovire. Blaginjo našega naroda ogroža nevarnost inflacije, mednarodni mir pa lakota in mraz v drugih deželah. Naša naloga je, da skušamo te ovire pogumno in odločno premagati in zato ie potrebno, da naš kongres podvzame potrebne ukrepe. Potreba je tako velika, da ni. mogoče čakati na redno kongresno zasedanje v januarju.
Dovolite mi sedaj, da najprej orišem naš domači položaj: Na eni strani moremo reči, da nam gre bolje kot kedaj koli poprej. Več delavcev je zaposlenih kot kdajkoli v preteklosti, mezde so visoke, kmetje dobro
zaslužijo, trgovina in industrija cvete. Proizvajamo več predmetov za civilno porabo kot kadarkoli doslej. Na drugi strani pa zopet vidimo, da cene naraščajo, da se življenski stroški večajo. Od sredine leta 1946 so cene vsakdanjih potrebščin narasle za povprečno 23%. In cene še naprej naraščajo. Res je, da povprečen zaslužek paralizira deloma naraščanje cen, vendar se cene hitreje dvigajo kot dohodki. Milijoni članov srednjega sloja že občutijo, da to ni zdrav pojav, ako preveliko število ljudi ne sodeluje in ne uživa sadov visoke proizvodnje, skratka — blaginje.
Poglejmo si pa zdaj še drugi vzrok za izredno zasedanje kongresa.. Lakota in mraz v inozemskih deželah ogrožajo mednarodni mir. Naša politika je vedno bila in je tudi zdaj ta, da pomagamo svobodnim ljudem svobodnih narodov, da si čimprej opomorejo od vojnih grozot, da se postavijo na svoje lastne noge, da pomagajo drug drugemu in da polno prispevajo k ureditvi trajnega miru. To politiko zasledujemo, ker želimo blaginjo človeštva in varnost. Bedasto je govoriti o naših namenili o zagospodovanju nad drugimi narodi. Mi verujemo v svobodo in imamo na-
men podpirati svobodne ljudi in svobodne vlade po vsem svetu.
■ V sklopu te naše zunanje politike zdaj preučujemo vlogo, ki naj jo Združene države igrajo pri programu za zahodno Evropo. Lakota in mraz bosta to zimo v Evropi posebno težkega pomena. Ako naj evropske države nadaljujejo s svojo obnovo, morajo prestati to zimo in se morajo izogniti gospodarskemu polomu in temu sledeči zmedi. Deželi v najbolj nevarnem položaju sta Francija in Italija. Ako ti dve deželi doživita gospodarski polom in njih narodi zapadejo v totalitarne režime, ho to pomenilo nevarnost za svetovni mir.
Francija in Italija rabita predvsem hrano. Neugodno vreme je povzročilo tako slabe žetve, kot jih nista ti deželi doživeli že jLOO let. Potreba pa je velika tudi po kurivu — premogu.
V težkem položaju pa je prebivalstvo tudi v nekaterih, zasedbenih področjih, kot v Nemčiji, Japonski in Koreji. Najti bomo morali dodatna sredstva, ako hočemo ohraniti naše pozicije v teh področjih In si zaradi tega ne moremo privoščiti, da bi čakali na redno zasedanje kongresa, v mesecu januarju.«	i
-------
Združeni narodi in svoboda tiska
Politični odbor glavne skupščine Združenih narodov že več tednov razpravlja med drugim tudi o vprašanju svobode tiska oziroma njene omejitve in o vprašanju hujskanja na vojno.
Tako je obravnaval tudi pri svoji popoldanski seji dne 25! oktobra vprašanje, ki ga je Sovjetska zveza privlekla na dan, ali naj se podvzame posebne ukrepe, da se uspešno zavrne vojno hujskanje v gotovih deželah. Kot prvi je nastopil jugoslovanski odposlanec dr. Baebler ter izjavil, da ni samo tisk Združenih držav zakrivil vojnega hujskanja, temveč tudi v prav tolikšni meri italijanski časopisi, v čijih uredništvih še vlada Musolinijev duh. Tudi jezik italijanskega desničarskega tiska spominja, zelo na Musolinija. Tu veje poveličevanje prošle vojne in grozodejstev, ki so jih počenjali italijanski vojaki. Vse, kar se tiska v Združenih državah in Italiji, pa preide v ozadje pred bojevitim tiskom Grčije, kjer fašistični organi napadajo Stalina in druge voditelje ljudske demokracije. Nasprotno pa da je jugoslovanski tisk podrejen velikim ljudskim organizacijam in da je vsled tega odgovoren njenim zastopnikom.
Kot naslednji govornik je grški odposlanec G. Melas odločno zavrnil jugoslovanske obtožbe ter izjavil, da deželi, ki ima tako čiste roke kakor Grčija, ni potreba braniti se proti takšnemu nesmiselnemu predbacivanju.
Francija je predložila resolucijo, razčlenjeno v dve točki, da bi našla kompromis med ruskim in avstralskim predlogom.. Francoski predlog vsebuje sledeče besedilo:
»Skupščina obsoja vse manifestacije in vsako propogando V vseh deželah in v kakršni koli obliki, ki bi mogle izzvati ogrožanje miru. Skupščina izraža upanje, -da bo konferenca o svobodi obveščanja, ki, se bo vršila prihodnje leto v Ženevi, proučevala to resolucijo in sestavila tozadevne predloge.«,
Poslanci Venezuele in švedske so zavrnili ruski predlog, Švedska je pa predlagala, naj gotove pozitivne točke radijske konvencije Zveze narodov, ki so jo podpisale Francija, Velika Britanija in Rusija, razširili tudi na tisk. Konvencija obvezuje člane, da ne dopuste nobene radijske od-
daje, ki bi vsebovala težnje, ki ščuvajo na vojno. Egipčanski odposlanec je predlagal, da bi prepustili vso kočljivo zadevo prihodnji konferenci o svobodi obveščevanja. Tudi Kitajska in Francija sta izjavili, da jima ni mogoče sprejeti sovjetskega predloga.
Proti temu pa je trdil beloruski zastopnik Kiselev, da vodijo v Združenih državah načrten propagandni pohod proti Sovjetski zvezi in da grade Alasko kot bazo za napad z atomsko bombo.
Sovjetski zastopnik Višinski je naznanjal še ostrejše protinapade sovjetskega tiska, če se ZDA ne bodo odločile za prepoved Sovjetski zvezi sovražnega izražanja v tisku. Skoraj vsak dan da se pojavljajo po ameriških časopisih karikature, ki predstavljajo nesramen napad na vodje Sovjetske zveze. Višinski, ki je očividno hotel izrabiti to priliko, je označil zahtevo Zdru-
ženih držav, po kateri naj bi vso zadevo črtali z dnevnega reda, ' kot neposreden apel na čut sovraštva vsega sveta in kot odkrito zahtevo po vojni. Višinski je s tem hotel odgovoriti na trditve avstralskega zastopnika Evatta, ki je izjavil, da zastruplja sovjetski tisk s celo vrsto člankov, v katerih napada ameriške osebnosti, mednarodne odnošaje.
Politični odbor glavne skupščine Združenih narodov je sprejel v ponedeljek soglasno resolucijo, katero so izdelale Avstralija, Francija in Kanada, v kateri pravijo, da je treba obsoditi vsako propagando, ki stremi za ogrožanjem miru ali napadalnostjo, ali bi to mogla pospeševati. Združene države so umaknile svoj ugovor proti tej resoluciji v zadnjem trenutku. V konferenčnih krogih smatrajo sprejem te resolucije za moralno zmago Sovjetske zveze, čeprav se ta resolucija zelo razlikuje od prvotnega ruskega predloga, ki je hotel ožigosati Združene države, Grčijo in Turčijo za vojne hujskače, ter podvreči vsako vrsto vojne propagande vladni cenzuri.
Nodaljni dokazi krivde
Pri obravnavi 28. okt. proti Maier-Kaibi-tschu so prebrali izjave prič, ki odkrivajo vedno nove dokaze krivde obtoženca kakor tudi zadnji akti DAG. (Nemška družba za naseljevanje). Pri neki izjavi pride do izraza, da je obtoženec za dva litra žganja dosegel vrnitev nekega izseljenca tudi proti volji gestapa.
Predsednik je vprašal obtoženca v teku prečitanja, kakšno stališče da zavzema na-pram prečitanemu materijalu. Maier-Kai-bitsch je zopet poudaril, da ni bil nikoli za izseljevanje. Predsednik ga je prekinil z besedami: »To ste sedaj«. Obtoženec je ponovno zatrdil, »da ni nikoli predložil kakšnih načrtov za izselitev.« — Predsednik je odvrnil: »Torej vam bomo morali tudi to dokazati.«
Nato je predsednik nadaljeval s prečita-njem izvlečkov iz aktov nekdanje DUTG (Nemške preseljevalne zaupne družbe) in DAG. Iz teh listin je razvidno, da je bilo izseljevanje mišljeno kot narodno političen ukrep. Ker pa ni bilo na razpolago zakonitih določb za izvajanje, so končno iz-
seljevanje izvajali kot čisto državno-poli tično akcijo. Kakor je ugotovil predsednik, je Maier Kaibitsch s tem dobil od Gestapo izposojeno policijsko moč. Maier Kaibitsch je ostal tudi po tej ugotovitvi pri svojem dosedanjem zagovoru, da ni nikdar izstavil kakšnega predloga za izselitev iz političnih vzrokov.
Državni tožilec je zahteval aretacijo pro fesorja dr. Widderja, ki je s svojim pričevanjem tudi obremenjen.
Ob koncu obravnave na ta dan so pre-čitali tudi izvleček iz zaslišanja prejšnjega okrožnega vodje v Celovcu dr. Heinrich n Pototschniga, ki je poročal' o nekem nagovoru, ki ga je imel obtoženec nekaj dn: pred izseljevanjem pred funkcionarji stranke. Po tem je razdelil med okrožne vodje sezname, da bi jih obvestil o osebah, ki bi prišle v poštev za izselitev. Iz-seljevalni štab »Hintze«, ki je sam izvajal akcijo, je imel baje drugačne sezi; me z imeni, katerih nosilci bi lahko veljali za popolnoma neobremenjene. Obtoženec je igral posredovalno vlogo med Himlerjein in Gestapo v Celovcu.
Kfe zameiije s« sam ...
Slovenci smo majhen narod v osrčju Evrope. Preko našega ozemlja se križajo važne poti na vzhod in zahod. Radi te naše tako izpostavljene lege smo v preteklosti ze marsikaj pretrpeli. Bili smo napoti velikim. narodom, ki so nas zato gledali po strani in sp imeli le eno željo: kako bi nas odstranili in si tako narediii prosto pot.
Dolga stoletja smo živeli pod tujim go-spodstvom. Naša narodna zgodovina priča o velikih krivicah, ki so nam bile hote storjene. Tujec, ki je bil na oblasti, je rezal Slovencem kruh zelo skopo. Kar je bilo boljših služb, so bile za - Slovenca, sina kmečkega naroda, nedosegljive. Tujec je dal ■ Slovencu povsod čutiti, da je on gospod in da je Slovenec od njegove milosti odvisen. Zgodovina nam poroča o časih, ko je Slovenca bil Turek po hrbtu, a v lice pa - Nemec-graščak. Iskal je pravice, a je ni našel. Dvignil se je dvakrat teptani Slovenec. Slovenski kmet je šel v boj za? »staro pravdo«, a je bil premagan od združenih zatiralcev... Valptov bič je pel še dalje svojo neusmiljeno pesem in slovenski člo-vek-tlačan je' v strahu in bolečini krvil svoj hrbet..,
Minila so že dolga desetletja, ko se je položaj za slovenskega človeka zboljšal. — Velik del Slovencev je ob zaključku prve svetovne vojne dosegel svoj cilj — osvobo-jenje od tujega gospodstva. Odprla so se vrata do najvišjih mest vsem Slovencem. Slovenske šole od najnižje do najvišje znanstvene ustanove, številna izobraževalna društva, soodločanja pri upravi, vse to je dvigalo narodni ponos in samozavest. Slovenec se je zavedel, da je gospodar na svoji zemlji. k
Ko so imeli naši sonarodnjaki onstran Karavank v Sloveniji vse možnosti razviti svoje nacionalne, kulturne in gospodarske sile do najvišje mere, pa so se Koroški Slovenci morali še naprej boriti za svoje najosnovnejše pravice. Slovenska narodna manjšina v Avstriji ni bila deležna pozornosti, ki jo mora biti deležen po krščanskem pojmovanju vsak, ki je šibkejši. Boleča rana je bila osnovno šolstvo. Že ljudska šola je vzgajala janičarje-odpadni-kc. Zatočišče slovenstva so bile: domača hiša, Cerkev in katoliška izobraževalna društva. Hjtler in njegovi avstrijski pomagači ,katerih na Koroškem ni bilo malo, pa -so hoteli slovensko narodno manjšino enostavno zatreti. Nikjer več ni bilo mesta za zavednega Slovenca. Vsa sredstva so bila dobra, samo da se veliki rajh iznebi za vselej nepomembne slovenske narodne manjšine. Nikdar ne bomo pozabili žrtev iz te najstrašnejše dobe zgodovine Koroških Slovencev. — V tej dobi zapiranja, mučenja in preseljevanja je slovenska narodna zavest marsikje skoroda umrla. Večinski narod je s terorjem hotel vcepiti narodni manjšini čut manjvrednosti.
»Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Če želimo Koroški Slovenci, da se naše žalostne razmere pozdravijo, potem se ne zanašajmo na to, kar bodo drugi za nas storili. Vzdramimo predvsem svoj narodni ponos, katerega so narodu hoteli v preteklosti s silo ubiti. Dokažimo z dejanji, da smo Slovenci in da to hočemo vedno ostati. Nedolgo tega sem obiskal neko župnijo nedaleč od Celovca: Slovenska župnija. Govoril sem z gospodarji in gospodinjami. Vsi znajo slovensko. A čudil sem se, ko sem videl in slišal, da otroci ne znajo slovenski, ali vsaj slabo, in da starši z otroki govore — nemški. Domača hiša mora biti neosvojljiva trdnjava slovenske zavesti. Vse drugo lahko zgubimo, ta trdnjava pa ne sme pasti nikdar! Očetje in matere so odgovorni za naše bodoče slovensko poko-Icnje in za naš obstoj. Temelje slovenske zavesti, ponosa in odpornosti morejo dati -le starši, nihče drugi. Kakor se ljubezen do rodne grude podeduje po očetu, kakor se čednost prenaša po vzgledu na otroke, tako se tudi ljubezen do materinega jezika in narodni ponos vcepljata v srca otrok po zavednih slovenskih starših. Družina — je ognjišče in srčika slovenstva. V družini :— pri očetu in materi, babici in dedu, ki pripovedujeta pravljice, pri starejših bratih in sestrah mora tudi najmlajši član družine najti oporo ih smer za svojo narodno oblikovanje. V družini — ob očetu in materi bo otrok postal ali steber, ki ga noben vihar preganjanja ali obljub ne bo omajal, ali pa — mevža, trs, ki ga veter maje po mili volji. Postal bo tlačan — za podlago tujčevi peti.
Slovenskim družinam, v katerih še svetlo gori ljubezen do materine besede in je doma zdrav slovenski ponos, naj bo v oporo pri oblikovanju in vzgajanju novega slovenskega' rodu zavest, da ni nečastno biti član malega naroda. Tudi majhni naredi — med katerimi smo Slovenci, so po božji volji. Imamo svojo nalogo in poslanstvo. Ne le veliki, tudi mali narodi imajo svojo kulturo. Kot člani slovenskega naroda, ki živi od Mure do Soče in po velikem delu paše lepe Koroške, smemo biti ponosni na
VEtlKfl BRITANIJA
Z izvedbo slavnih reform »Beveridgeove-ga načrta« o socialnih zavarovanjih se je britanska vlada znašla v stanju, da lahko ukine ostanke starega sistema zakonov v zadevi socialnega skrbstva. Zakon o narodni pomoči, katerega bodo uvedli v kratkem, bo že četrti zakon v vrsti ukrepov, ki jih je po koncu vojne sprejela država na tem področju. Ostali trije zakoni so: zakon o narodnem zavarovanju, narodni zakon o zavarovanjih proti nesrečam, ki je bil uveden lansko leto ter zakon iz leta 1945 o družinskih dokladah.
Narodni program za pomoč ho upravljala' nova narodna ustanova za pomoč, katera bo podeljevala podpore, ki bodo temeljile na pogojih tistih, ki jih bodo potrebovali. Vlade raznih strank — konzervativne, liberalne in laburistične — so prispevale, kakor je to omenil Attlee, k programu o socialnih zavarovanjih, odkar je pred približno 40 leti Loyd George izdal prvi zakon v tej zadevi.
Minister za javno zdravje Bevan je označil sedanji program za »najobšimejši sistem pomoči in socialnega zavarovanja, kar jih je v modernem svetu.«
Predlog britanske vlade za omejitev oblasti lordske zbornice je povzročil politično nevihto, ki bo divjala na sedanjem zasedanju. Reforma sama po sebi je razmeroma rriila, bo pa verjetno najbolj sporna med vsemi zakonodajnimi predlogi sedanjega zasedanja.
Večinoma konservativni lordi So stremeli, da bi se prilagodili štiridesetim letom socialnih reform in sp pri tem dosegli znaten uspeh, vendar pa je obstoj dedne zakonodajne zbornice v dobi splošne volilne pravice presenetljiv. Ta neizvoljena zbornica ne more pričakovati, da bi se je ne dotaknila levičarska vlada, prva v Britaniji v tridesetih letih — ki je prišla na oblast.
Zakon o britanskem parlamentu iz leta 1911, katerega hoče vlada spremeniti, je odpravil prejšnjo neomejeno oblast lordske zbornice za odklanjanje zakonov, dal pa je tej zbornici v roke odločilno moč zakonov. Lordi se v praksi niso posluževali te pravice, lahko pa še vedno odklonijo kak zakon, ki mora nato nazaj pred spodnjo zbornico v treh zaporednih zasčdanjih, kar traja najmanj dve leti, preden dobi zakonodajno moč s kraljevo privolitvijo tudi proti volji lordov.
Vlada namerava to odložilno moč lordov zraanjšati od dveh let na eno leto. Kakor je rekel ministrski predsednik, pa pri tem računa, da se bo dalo preprečiti morebitne spore med obema zbornicama.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Število delavcev, zaposlenih v industriji, trgovini in prometu, je doseglo v minulem septembru rekordno višino 43 milijonov, kar je cel milijon več kot v istem mesecu lanskega leta. Pravtako se je izredno povečala stavbena delavnost in število začetih gradenj stanovanjskih hiš je doseglo višino iz leta 1925, ki je bilo rekordno.
Celotno število zaposlenih oseb v Združenih državah avgusta meseca je bilo 65 milijonov, kar pravtako predstavlja najvišjo doslej doseženo številko.
V neki izjavi je general Eisenhovver označil splošno vojaško obveznost kot važno določbo v varnostni politiki ameriške demokracije. Samo na ta način se državljani lahko pripravijo na svojo dolžnost, braniti domovmo.
GRČIJA
Grška vlada je prepovedala lista »Rizo-spastis« in »Elefterja Ellada« v skladu s svojimi polnomočji. K temu pripominjajo, da je treba razlikovati med prepovedjo kakega lista zaradi tega, ker kritizira vlado in prepovedjo zaradi pozivanja k uporu.
svojo kulturo. Celo tujci jo občudujejo. Smemo biti ponosni na naše velike slovenske može, pesnike, pisatelje in narodne voditelje. Tudi Koroški Slovenci smo jih dali. Vsi ti so doprinesli svoj delež s splošni svetovni kulturi.
Imamo svoje narodne pravice, ki nam gredo po božjem in naravnem pravu. Kot zavedni člani slovenskega narodnega občestva, ki ne živi samo na Koroškem, ampak po vsej Sloveniji, in ki ima svoje sinove po vsem svetu, zahtevajmo ponosno pravice, ki nam gredo v šoli, v gospodarstvu, v prosveti, v politiki. Povsod na stopajmo kot Slovenci, moško, odločno — a pošteno. Dovolj je bile hlapčevstva! Zdaj ni več čas poniževanja in prosjačenja — marveč odkrito zahtevaj mo, kar nam gre. Zavedajmo se: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti«. Tega pa več nočemo!	■—r —
Kot je znano, je grška vlada podaljšala veljavnost amnestije za vse one gveriljce, ki bi se predali z ali brez orožja. Po zadnjih poročilih se je število prebežnikov po^ večalo kljub temu, da gveriljski voditelji skušajo preprečiti predajanje z brezobzirnim kaznovanjem. V zvezi s temi predajami je zanimivo opozoriti na odstavek v manifestu grške komunistične partije, ki pravi: »Obsojati je treba oklevanje posameznih članov komunistične partije, ki nočejo nadaljevati z bojem. Tako oklevanje ni v skladu z obveznostmi članov komunistične partije.«
Na konferenci, kjer je bil zasnovan ta manifest, je komunistična partija Grčije prvič priznala, da nadzira takozvano grško »demokratsko armado«. Manifest pa jasno dokazuje, da so nastale v vrstah komunistov razpoke.
Grška vlada je izdala nalog podrejenim oblastem, da izstavijo vsem gveriljcem, ki se predajajo, potrdila o tej predaji. Prav tako grške oblasti, če le morejo, izpuste po najkrajši poti osebe, ki so bile deportirane na otoke. Tako je bilo do konca julija izpuščenih od 18.000 deportirancev že preko 10.500. Grška vlada je dala navodila komisijam, naj izpuste vse nenevarne deportirance. Poročila iz Grčije govore o tem, da se nadaljujejo boji med gveriljci in vladnimi četami. Iz poročil je jasno razvidno, da gveriljci operirajo predvsem, na grški severni meji. Prav tako je znano, da so komunisti izdali povelje, da je treba za vsako ceno obdržati zvezo med Grčijo in njenimi severnimi sosedi in da morajo ostati te zveze v komunističnih rokah. Ko je bila preiskovalna komisija ZN v Grčiji so komunisti storili vse, da povzroče čim več incidentov v notranjih predelih Grčije z namenom, da ti incidenti napravijo čim-večii vtis na komisijo.
Situacija v Grčiji daje posebno važnost in nujnost resoluciji političnega odbora skupščine ZN, ki je sklenil poslati čimprej posebno komisijo v severno Grčijo, ki naj opazuje tamošnje dogodke. (LPS)
POWSKfl
Levo krilo v poljski kmečki stranki Stanislava Mikolajčika je prevzelo celotno nadzorstvo nad glavnim sedežem stranke in strankinim časopisjem, ker so že pred dnevi sporočili, da je vodja opozicije ^bežal. V Varšavi menijo na splošno, da je Mikolajčik skupno s svojim tajnikom in dvema pripadnikoma stranke zbežal v Anglijo, Švico ali na Dansko. V poučenih krogih izjavljajo, da je zapustil Mikolajčik Poljsko z vednostjo poljske vlade. Voditelja kmečke opozicijske stranke niso napadali samo socialisti in komunisti ampak tudi nezadovoljneži v njegovi stranki. Vlada je menila, da bi aretacija Mikolajčika povzročila neugodno kritiko v inozemstvu. Razen tega bi veliko več izgubil s svojim prostovoljnim begom v očeh svojih pripadnikov, kakor pa z aretacijo, ki bi ga napravila za mučenika.
M AD2ARSKÄ
Namestnik madžai’skega ministrskega predsednika, Arpad Sakasits, je izjavil v nekem intervjuju, da je on in večina njegove stranke proti združitvi s komunisti. Sakasits je povdaril, da bi prišla taka združitev v poštev samo, če bi večja plast madžarskega naroda to zahtevala. Kakor je namestnik madžarskega ministrskega predsednika nadalje izjavil, namerava odposlati madžarska socialistična stranka svoje odposlanstvo k socialističnemu kongresu v Bruselj in k prihodnji konferenci češkoslovaške socialne demokratske stranke v Brno. Ustanovitev mednarodnega komunističnega informacijskega urada s sedežem v Beogradu je označil Sakasits kot logičen razvoj in dal razumeti, da se madžarski socialisti strinjajo s sklepi, ki so jih napravili v Varšavi, vkljub raizlikam, ki so med njimi in komunisti.
M E M C I J A
V zadnjih dveh letih se položaj vedno bolj nagiba k delitvi Nemčije med vzhod in zahod. To pa je več ali manj slučajna posledica vojaških poveljnikov, ki se niso ozirali na daljnosežno politiko, marveč le na premirje. To pa ni nikaka rešitev. Nihče ni v Potsdamu niti pozneje mislil, da bi mogla biti razdelitev Nemčije v vzhodno in zahodno Nemčijo trajna. Preden bo sprejet_ tak sklep, preden bo šla vsaka izmed štirih velesil na usodno novembersko konferenco pripravljena na delitev, morajo prizadeti državniki resno pomisliti na posledice takšnega koraka ,ki bi bile v škodo tako državam vzhoda kakor državam zahoda. Plavali bi proti dogodkom, če bi proglasili razpoko med dvema pokrajinama, ki sta več kot stoletja druga drugo naravno gospodarsko dopolnjevali.
Še težji pa so politični ugovori proti te-
mu. V zadnjih 150 letih nemške zgodovin« so nemški voditelji in nemško ljudstvo stalno stremeli po narodni edinosti, če so razmeroma liberalno misleči Nemci dopustili nasilje nad svojo vestjo ter so sprejeli Hitlerjev despotizem, so to storili zato, ker je on dosegel večjo edinost v Nemčiji kakor kdor koli prej. Želja po edinosti v srcih nemškega ljudstva nikakor n ugasnila. Tako drastična kirurgična operacija kakor razdelitev Nemčije, ki Nemcem ni prišla na misel niti v najtemnejšem trenutku poraza, mora dovesti do poživitve zagrajenega nemškega nacionalizma, ki bi nujno kalil ter bi utegnil nekoč resno ogrožati evropski mir.
Usoda Nemčije je v nekem smislu povezana s širšim vprašanjem odnosov med vzhodom in zahodom. Sporazum, da Nemčija ne sme biti razdeljena .pomeni toliko kot sporazum, da ne sme biti razdeljena Evropa.
Celo zdaj ob enajsti uri vsa. dejstva in vse koristi zasedbenih sil silijo k nujni potrebi kompromisa med vzhodom in zahodom, da je treba ohraniti enotno Nemčijo, če je to še mogoče. Veliko točk potsdamskega sporazuma je v dveh letih postaj zastarelih. Toda ena točka, to je, da rj. ostane Nemčija ena sama celota, še pr... tako velja, kakor je veljala ob času podpisa sporazuma. (»Times«, London )
PERZIJA
Perzijski parlament je zavrnil pogodbo o nafti, ki jo je bil ministrski predsednik Ghavan es Šultaneh podpisal leta 1946. Politični opazovalci označujejo tp zavrnitev kot odločen poraz Sovjetske zveze. Kakor znano je ta pogodba predvidevala, da bo Rusija črpala iz vrelcev nafte v Aser-beidžanu.
Soglasna odklonitev pravice do izčrpavanja petrolejskih vrelcev v Aserbejdža-nu, katero si je hotela pridobiti Sovjetska zveza v okviru pogodbe s Perzijo, ki jo je izrekel perzijski parlament, je izzvala v Perziji veliko navdušenje. V splošnem menijo, da je junaško zadržanje Perzije v zvezi s pomočjo Združenih držav. Vendar zanika tamkajšnji ameriški veleposlanik to mnenje in izjavlja, da so bile Združene države v tej zadevi popolnoma nevtralne.
INDIJA	'r*wm
Po poročilih Iz Novih Delhov, vlada na meji med Pakistanom in Kašmirjem, v katerem vladajo hindujci, pereča nevarnost vojne. Oborožena vstaja muslimanov v Kašmirju proti vladi hindujcev pripelje lahko kmalu do oboroženega spora med dominijonoma Indijo in Pakistanom. Muslimanska vstaja je prekoračila že meje zapadnega Kašmirja. Uporniki imajo v oblasti že železniški, cestni in telefonski promet z glavnim mestom Kašmirja. Upor-niki so zapodili v beg- hindujske čete, vendar ima hindujski maharadža oblast še v rokah. V zapadnem Kašmirju so že ustanovili novo vlado, ki naj nadomesti vlado hindujskega maharadže,
IRAK
Kakor poroča komunike britanskih oboroženih sil v srednjem vzhodu, so umaknili iz Iraka zadnje edinice britanske vojske. V Iraku je ostala samo še britanska vojaška misija, likvidacijski štab in posadka letalskega oporišča v Habanisu in Saiba-nu. Z umikom britanskih čet je položaj' zopet isti, kakor je bil pred britansko-iraško pogodbo iz leta 1930, ki daje Angliji pravico do vojaške misije v Iraku in do vzdrževanja dveh letalskih oporišč. Vojaški materijal in orožje, ki je bilo pripeijano med vojno v Irak, je v večini dobila sedaj iraška armada. Umik britanskih čet je zval odobravanje posebno v arabskem časopisju.
1		in
lit! 1		■
_ Braziljska vlada je objavila, da je prekinila diplomatske odnosa.je s Sovjetsko zvezo, potem ko je Kremelj zavrnil dva protesta zaradi žalitve sovjetskega tiska na-pram predsedniku Dutri. Predsednika Dut-ro je neki moskovski časopis primerjal s Hitlerjem.
*
Vatikanski radio je pred nekaj dnevi javil, _ da komunisti in skrajni marksistični socialisti ne morejo sodelovati pri procesijah znotraj cerkva niti pri drugih verskih obhodih in to na podlagi izobčenja, ki a[ je izrekla Cerkev nad marksisti.
*
Združene države Sev. Amerike so posvarile Združene narode pred tem, da bi o predlogu, ki ga je vložila sovjetska delegacija, po katerem naj bi v bodoče nreore-čili takozvanim »vojnim hujskačem« imeti govore ali objavljati članke, sploh kdaj razpravljali, ker ta ne pomeni nič drugega kot konec svobode tiska in vzpostavitev policijskih držav, v katerih prevladuj« cenzura na vseh področjih.
rovju. Skupaj je na Islandiji 27 ognjenikov, ki še sedaj delujejo, mrtvih vulkanov pa je nad sto.
Islandija meri 103.000 kvadratnih kilometrov, šteje pa le 118.000 prebivalcev, tako, da pride na en kvadratni kilometer le 1,2 ljudi, germanske rase in protestantske vere. Islandija je monarhija. Prestoli-ca leži v prijaznem zalivu na zahodni strani otoka in šteje okoli 28.000 ljudi. Drugih večjih mest ni. V Reykjaviku je palača parlamenta,' slavna in že stara univerza in večji državni uradi.
Otok sam je poln zanimivosti. Tu najdemo prijazne zalive in fjorde, delujoče in ugasle vulkane, snežne in zaledenele pla-
njave, gejzire, tople in zdravilne vrelce in jezera. V vodah žive različne ribe, kiti, tjulni, na kopnem žive različni ptiči, celo pingvini. Znani so islandski konji, imenovani »ppny« in ovce. Prebivalci so silno pošteni, d'obri ribiči in lovci, izobraženi. Za seboj imajo staro in slavno zgodovino. Znan je islandski pisatelj Magnus Stephenson in pesnik Mathias Jochumsson.
Islandijo bi res' lahko imenovali največji in najraznovrstnejši park in izletno točko sveta. Islandija sama je ostanek nekdanje velike celine, ki se je razprostirala od Škotske do Grenlandije, ki se je v davnih časih vdrla ter jo je preplavilo morje in napravilo ta otok kot skalno gnezdo.
Razvoj slovanskih vseučilišč po vojni
NEKAJ O ISLANDIJI
Če pogledamo na zemljevid Evrope, takoj opazimo na severozahodni strani'celine n3:,.ik otok. To je Islandija, katerega imenujejo nekateri »otok ognjenikov«.
Odkod to ime? Na tem otoku je namreč 27 vulkanov, še delujočih. Najznamenitejši in najznanejši je vulkan Hekla, ki je 101 leto po zadnjem svojem izbruhu zopet začel bruhati letos spomladi. Čudovit in obenem pretresljiv je bil ta prizor. Potoki la-ve se valijo s 1557 metrov visokega ognjenika na vse strani. Žrela tega vulkana so v vrsti in mečejo iz sebe cele valove pepelnatega dežja daleč po deželi. Ker so tokrat' ravno pihali vzhodni vetrovi, so spihali ogromne množine prahu, pepela in dima prav do glavnega mesta Islandije, Reykja-vika, čeprav je 115 km oddaljeno od Hekle. To je od prvega izbruha v letu 1140, ki je zapisan v zgodovini, že 22. izbruh. Ta vulkan je v teku stoletij napravil že ogromna Pustošenja. Najbolj znan je njegov iz-^ih, ki se je začel po 78 letnem premoru ca 1845 in ki je trajal sedem mesecev. Tekanje mase lave, ki jih je izbruhnil ta ■gnjenik, so preračunali na 446 milijonov ubičnih metrov. Kajti polja lave okoli ; "okle pokrivajo kar 60 km dolgo in 30 km 'roko ozemlje. In Hekla ni samoten vul-m kakor Etna na Siciliji, ampak je le len od. skupine 14 delujočih vulkanov in .ed njimi ni niti največja, niti najnevar-•—.jša. Mnogo bolj slaven je vzhodno od dele ležeči Vulkan Laki, katerega izbruh a 1783 je pomenil za Islandijo narodno mečo.
Bil je strašen tok lave, ki se je valil v lino. Nebo je bilo temno, oblaki prahu, na in pepela so namreč zakrili sonce. To trajalo več mesecev. Lava je tedaj poka 565 kvadratnih kilometrov. Množino hlih mas, lave, dima in pepela, ki so se zširile skoro čez ves otok in daleč v ean, so geologi precenili na tri tisoč ku-inih metrov. Še dolgo po tem izbruhu so MU po vsem otoku prah ,pepel, dim in h po žveplu. Zrak je smrdel in povzro-' bolezni na dihalnih organih, zakril je ice, Lftco da je prišlo do mrzlega poletja letu 1784. Zelo*nazorna slika te strašne ‘astrofe je takratni islandski pisatelj >gnus Stephensen* 1, ki pravi:	»Polja so
’a prevlečena s črnim blatom, ki je zä-upilo in zastrlo travo. Voda je postala u-deča in neužitna za. ljudi in živali. Dež n je bil prepojen z žveplom in pepelom; di so začele peči oči, dež je povzročil tu-omotico in velike bolečine, če je prišel stik z golim telesom. Vse rastline so se sušile. Zaradi pomanjkanja krme je polilo štiri petine ovac, tri četrtine konj polovico govedi. Petino islandskega pre-alstva so pokosile kužne bolezni in lata.«
Južni del Islandije pokriva dolga gorska Iga, ki je tudi vulkanska in se začenja Heklo na zahodu, konča pa se v ogromni .ieniški puščavi Vatna-jekull. Ni mogoče -gnati, koliko izbruhov je bilo v tem go-
List »Furche« prinaša zanimivo poročilo o razvoju slovanskih vseučilišč po vojni. Iz tega poročila vidimo, s kakšno silo je zaživelo kulturno življenje, ki so ga Nemci brezobzirno pomandrali, hoteč tako izbrisati vse, kar ni bilo nemško. Takole pravi poročilo:
Narodi, osvobojeni nemškega pritiska, se razvijajo kakor narava, ko zasije pomladno sonce. Po vrsti so nastala nova vseučilišča. Varšavsko vseučilišče se je začasno preselilo v Lodz. Ko se je mesto Lvov predalo Rusom, se je tamkajšnje vseučilišče preselilo v Vratislavo. Nove tehnične šole so nastale v Gdanskem, Thornu in Glei-witzu. Katovice so dobile novo visoko šolo za socialne vede. Na Češkem so nastale nove visoke šole v Kraljevem Gradcu in Olomucu. Vlada ni dopustila, da bi se dijaki nakopičili v enem mestu in je zato šole razmestila po vsej gržavi. Nekaj novega so ustvarili Čehi, ki so v Pragi ustanovili visoko šolo za politiko. Na tej šolj se bodo izobraževali časnikarji, častniki in orožniki. Visoki šoli zahtevata tudi mesti Plzen in Reichenberg. Predsednik dr. Be-neš je prošnjo odklonil, ker država še nima zadosti profesorjev.
Na Balkanu je nastalo novo vseučilišče V Skoplju. Bolgarija je imela pred vojno visoki šoli v Sofiji in Svištovu, sedaj pa še v Plovdivu.
Število dijakov na teh vseučiliščih se je silno dvignilo. Na Poljskem je bilo pred vojno 50.000 vseučiliščnikov, sedaj jih je 68.000. Krakovsko vseučilišče je imelo 12 tisoč slušateljev, poznanjsko 8.000, vrati-slavsko 6.300, lodzko 6.000. Na Češkem so Nemci med vojno zaprli vseučilišča. Zato je mladina sedaj navalila z vso silo na’ visoke šole. Leta 1938 je bilo 17.387 slušateljev, leta 1946 pa 47.000. Praga šteje
912.000	prebivalcev in je bilo slušateljev, domačih in tujih 40.000. Nemških dijakov iz Sudetov se je vrnilo 5.000. V Jugoslaviji je bilo letos 37.000 vseučiliščnikov. Beograd sam jih je imel 22.000. Tem se je
pridružilo še 9.000 abiturijentov. Čehi in Poljaki se bojijo, da bo število dijakov preveč naraslo» dočim Balkan potrebuje še dijakov. Jugoslavija potrebuje, da se do leta 1951 izvede petletka, 25.000 akademikov. Na Balkanu vlada sama daje pobudo za poklice, ki so najbolj potrebni. Prostovoljno izbiranje poklicev doslej ni odgovarjalo gospodarskim potrebam. V Beogradu je letos samo tehnika zadovoljna z naraščajem. Za srednješolski naraščaj se ni zglasilo zadosti mladih ljudi za filozofijo, naravoslovje in veterinarski poklic. Preveč dijakov se je priglasilo za germanistiko in romanske jezike, premalo pa za slavistiko in ruski jezik.
Češko vseučilišča se branijo pred vplivom političnih strank, na Poljskem pa marksizem noče pripoznati znanstvene ne-pristranosti. Od vseučiliških profesorjev zahtevajo, da demokraciji »služijo s svojim duhom«. Tednik levičarskih, socialistov piše: »Vsaka revolucija stremi po celoti in ne prizna skupine, katere se ne bi smel nihče dotakniti. Tem manj, ker je znanost najvažnejše orožje za vzdrževanje revolucionarnih pridobitev. Znanost se mora demokratizirati in služiti kulturnemu napredku ljudskih množic.«
Socialni demokrati zahtevajo za vseučilišča svobodo predavanja in se pri. tem sklicujejo na Masaryka, ki je svoje delovanje začel z marksizmom in je šele pozneje zagovarjal »humanitarno demokracijo in njene postave ljubezni in pravice«.
Poznavatelji razmer zatrjujejo, da večina mladine noče ničesar vedeti o političnih strankah in vsa javnost je bila iznenadena, ko se je letos v Pragi udeležilo katoliškega mladinskega kongresa 12.000 ljudi. Tednik »Dnesek« je teddj pisal, da se »življenje giblje od leve proti desni«. Na Poljskem se pritožujejo proti levici usmerjeni časniki, da se kmečka mladina umika strankarskemu življenju in da je vsled tega nastala napetost med vlado in kmečko organizacijo. V Jugoslaviji in Bolgariji pa je vlada
pritegnila mladino nase s tem, da? ji je poverila splošno koristna javna dela, na primer gradnjo mladinskih železnic. Vlada se boji, da bi zapad ne vplival na to mladino in hoče izbrisati nevtralni pas visokih šol, ki jo veže z drugimi narodi in državami.
NOV VITAMIN J“
Vitamini so skrivnostne snovi, ki v življenju rastlin, živali in človeka, pospešujejo rast in uspavanje. Učenjaki so dognali, da so take snovi zlasti v olupkih in v otrobih. Najprej so opazili na Japonskem, kjer krmijo kuretino z rižem, da so kiue začele šepati, ko so dobile olupljen rjž. Moštvo je začelo hoditi kakor ovca, ki se imenuje v japonskem jeziku »bhar«. Zato so imenovali to bolezen ovčja bolezen ali »beri-beri« bolezen. Ko so spoznali vzrok, so pričeli dajati vojakom drugo hrano in vojaki so- hodili kakor prej^ Učenjaki so spoznali, da je v otrobih.za življenje potrebna ali vsaj koristna snov. Preiskovali so naprej in našli razne vitamine.
V zadnjem času je menda našel vseuče liški profesor Goetsch v Krivi vrbi pri Celovcu nov vitamin, ki ga je krstil za vitamin »T«. Profesor dela znanstvene poizkuse na kokoših. Odkar kuram ni več dajal zrnja, go kure začele pešati. Mlade kokoš', ki sicer začnejo nesti po šestih mesecih, začnejo po tem poizkusu šele po devetih mesecih. Poprej je kokoš znesla povprečno na leto 157 jajc, po poizkusu jih je znesla samo 58, Poleg tega so jajca sedaj znatno manjša. Profesor je dajal kuram vse poletje nov vitamin in uspeh je bil očividen. Profesor ima 400 kokoši, ki jih ima razdeljene v štiri oddelke: prvi oddelek je dobival normalno pičo, ki ji je dodal vitamin, drugi oddelek je dobival normalno piče brez vitamina, tretji oddelek je dobival pomanjkljivo pičo, brez beljakovine, toda z vitaminom, četrti oddelek slabšo pičo brez vitamina. Kmalu se je izkazalo, da so živali, ki so dobivale vitamin, 20 — 25% težje kakor druge, ki vitamina niso dobivale. Mlada piščeta, ki dobivajo vitamin, so ži vahnejša in lepša od piščet, ki vitamina nr dobivajo. Učinek vitamina se je pokazal tudi v tem, da od piščet, ki so dobivala vita min ,ni poginil nobeden, dočim jih je od skupine, ki vitamina ni dobivala, poginile kar 23%.	'	'
Nerazumljvo je bilo to, da je bilo pri piščancih, ki so dobivali slabo pičo, toda zra ven vitamin, najmanj zgub. Torej kure tudi pri slabi piči z vitaminom dobro uspevajo.
Novejše preiskave na ljudeh so pokazale, da je vitamin »T« tudi človeku potreben. Zdi se, da je dostikrat pomanjkanje tega vitamina razlog, da otroci v rasti zastajajo. Nek šestletni otrok nikakor ni hotel rasti. Začeli so mu dajati vitamin »T« in v šestih tednik se je otrok potegnil za 8.5 centimetrov. Pri bolnikih, ki so vsled slabe in prepiple hrane slabeli, je bil uspeh ta, da so se v treh tednih zredili za 2 — 4 kg, potem ko so dobili vitamin. Ta vitamin zelo dobro vpliva na rast kože in rane se po tem vitaminu hitro celijo.
Marsikatero zdravilo sp včasih priporočali, ki se pozneje ni obneslo. Vitamine kot take pa so že preizkusili in bodo brez dvoma koristno služili človeškemu rodu.
32.
Neenotno je tudi delo Franca Zbašnika iz Do-nje vasi pri Ribnici. Kot pripovednik je začel z Ijudski-ii povestmi. Ko je postal urednik »Ljubljanskega Zvo-m«, je skušal dati svojim povestim odmev z naturali-'čno drznostjo v izbiri snovi s svobodomiselno tenden-‘t0. Umetniške pomembnosti pa jim ni mogel vliti. Več let. 3 živahno pisal slovstvene in gledališke ocene.
Leta 1877 se je rodil v Podrobu pri ^Tolminu Ivo orli. Po končani gimnaziji se je posvetil pravnemu ■udi.ju’ in postal notar. Kmalu je začel pesnikovati, ven-i,r ni dosegel velikih uspehov. V njem je bilo toliko sa-ospoznanja, da je opustil liriko. Začel je pisati prozo,
’ kateri se močno pozna njegova lirska nastrojenost.
Spočetka je hodil tesno z moderno, pozneje pa je pri->1 pod vpliv naturalizma. Napisal je roman »Človek in J« in »Pot za razpotjem«. Leta 1907 je izdal zbirko Novel in črtic«. Vse njegove zgodbice izvirajo običajno meščanskega okolja. Pisane so prijetno, lahkotno, kar s čutiti predvsem pri novelah in povestih. Šorli je kljub /ojim pisateljskim pomanjkljivostim on, ki ga je Ijud-tvo vedno rado prebiralo. Zna namreč pričarati neko le-oto in prisrčnost.
-x
I Najglasneje kriči naturalistična spolna tendenca iz iel zdravnika dr. Alojzija Kraigherja iz Po-tojne. Iz umazanosti in bede, kamor vodi svoje junake, tipljejo za izhodom, a ga ne najdejo, ker se dajo voditi istemu vidiku kot v mladosti.
Bivanje v Slovenskih goricah je dalo pisatelju okolje za roman »Kontrolor škrobar«. Narodnostno in družbeno zapletene prilike v obmejni pokrajini niso tu našle zadovoljive osvetlitve, ker zanima pisatelja v prvi vrsti le spolnost.
Precejšen Kraigherjev oblikovni dar je postal žrtev enostranskega pogleda na življenje. Namesto povprečnih ljudi, kot si je pisatelj domišljal, da jih ustvarja, so njegovi človeški liki le bolestni osamljeni prenapeteži. Namesto odkritosrčne umetnosti je pisateljev grobi determinizem navadno porajal spolzijo berilo, zabavajoče v zvezi z namigi na živeče ljudi — tisti del občinstva, ki se mu hoče čutnih razvedril.
, *
Naslednja skupina veže raznorodne pisatelje, M so kolebali v snovi in obliki med naturalizmom in med moderno psihološko radovednostjo in novoromantično čustvenostjo. Njihova umetnost rada daje nabranemu gradivu simbolično pomenljivost. Slogu skušajo vtisniti osebno izrazitost, dasi je pri večini čutiti močan vpliv Cankarjeve lirične in slovesne izraznosti.
*
Franc Ksaver Meško (roj. 1874) je sin Slovenskih goric. Rodil se je pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Po končanem bogoslovju je kaplanoval v raznih krajih Koroške. Najdalje je bil v Mariji na Zilji pri Beljaku. Med prvo svetovno vojno so ga avstrijske oblasti kot »veleizdajalca« zaprle, po prevratu pa se je moral umakniti na Spodnje Štajersko.
Književnost ga je pritegnila že v nižji šoli; javljal se je s prozo in pesmimi v dijaških listih, v »Vesni« in »Domovini«.
Pozornost je vzbudil njegov roman »Kam plovemo«, ki je izhajal v »Ljubljanskem Zvonu«. Leta 1903. je napisal dramo »Na smrt obsojeni?«, ki je pa zaradi cenzure izšla šele par let pozneje. V njej opisuje življenje Koroških Slovencev. Domovinska ljubezen je Mešku navdihnila še eno dramo »Mati«. Rodne kraje opisuje Meško v zgodovinskih povestih »Drama izza davnih dni«, »Črna smrt«, »Kobilice«. Tudi v teh, kot v starejših delih Meška, ovira tok zgodbe preobloženi način pripovedovanja. Bolj uspeli sta »Dve sliki« in »Slike« iz sodobnega kmečkega življenja. Mračna podoba kmečke družine raste iz drame »Pri Hrastovih«. Realistično zasnovano delo pogreša ostrejših sporov; simbolika — v tej igri zmerno rabljena — jih ne more nadomestiti.
Osebne spomine je Meško opisoval v delih »Naše živ Ijenje«, »Listki«,, »Mladost«. Posebno mesto v našem slovstvu zavzemajo njegove »Legende o sv. Frančišku«. V to skupino spada tudi božični misterij »Henrik, gobavi vitez«.
Zelo ploden je Meško kot mladinski pisatelj. Splošno znana je zbirka »Mladim srcem«. Znane so tudi »Volk spokornik«, »Našim malim« in »Mladini«. Dramatiziral je Andersenovo pravljico »Mati«.
*
Najizrazitejši dramatik te dobe je Etbin Kristan (roj. 1867) iz Ljubljane. Po kratki vojaški službi se jc posvetil časnikarstvu in politiki. Bil je steber socialnodemokratske stranke. Po razglasitvi vidovdanske ustave se je izselil v Ameriko. V slovstvu se je pojavil s pesmimi. V letih 1899—1900 je izdal zbirko »Žarki in sne žinke«..
Njegova prva drama ima naslov »Volja«. »Ljubisle va« (1907) prikazuje brez dramatske sile dobo pokristjr njevanja Slovencev. Podčrtuje potujčevalno namero ner ških kristjanov in podcenjuje moč nove ideje. S tem i namerno nasprotoval Prešernovemu »Krstu pri Savici kot je to že dve. leti poprej storil v nekem članku. Drr matska napetost je najbolj živa v drami »Kato Vrankr vič«. 'Socialistična revolucionarna tendenca se kaže drami v verzih »Kraljevanje«. Socialna drama »Tovarnr riše nasprotje med delom in kapitalom. Kristanove dr me so večinoma spretno zgrajene. Ker pa je gonilna st tendenca, so osebe bolj miselni liki kot živi ljudje, ok Ije pa neizrazito. Kristan je pisal v socialistični dnevn »Zarja« obširne, resne ,dasi enostranske članke in oce’ o gledališču.
*
Tendenčnost preglaša umetniško hotenje tudi p Zofki Kvedrovi (1878—1926). Šlo ji je zlasti v pr vih letih, da s prikazovanjem krivic in ponižanja, ki ji! mora v sodobni družbi prenašati' žena, vzbudi v njej od pornost. Pri tem se je posluževala brezobzirnega natura lizma. Največ teh začetniških stvari je priobčevala v tržaški »Slovenki«, pozneje pa v »Ljubljanskem Zvonu«.
(Dalje prihodnjič.)
6
0
V;s eh mrtvih dan
Pojdi, sestra draga, z menoj! Samo par slreljajev po beli cesti, glej, okrog ovinka sc in na cilju smo. Tu je pokopališče,, sem je namenjen moj korak, saj danes je vseh mrtvih dan . . .!
Kako šume ciprese nad nama, ko otožen vzdih plava po zraku. Vrba žalujka sklanja veje globoko nad grobove. Oh, sestra, kako tiho je tu. Gomile molče, cvetovi krizantem razširjajo trpek vonj po smrti, plamenčki sveč trepetajo v jesenski sapi,' ploščice na križih zvenče udarjajo oh železo . . .
Saj danes je vseh mrtvih dan . ».
Glej, skoraj vsak grob je osnažen in okrašen; stezice so posute z belim peskom. Vse leto je božji vrt tih in zapuščen, a danes, sestra, so ga okrasile skrbne-roke, da se domovanje rajnih blesti v snežnobelem cvetju.
Saj danes je vseh mrtvih dan s . .1
Stopiva, sestra, naprej! O, kako lep je tale grob, kako ‘nežno ga je okrasila ljubeča roka. Kaj piše na križu? »Tu počiva moje dete . . . žalujoča mati.« Da, mati! Materino srce je Bog obdaril z največjo mero ljubezni, a tudi z največjim kelihom
-i r* rvl m* "4~ v t /"\ ~1 s*	/J <
Hladno je postalo; nehp se je zoblačilo.
Drobne, bele snežinke sč sučejo po zraku, padajo na gomile in jih prekrivajo e snežnim, čistim prtom. Glej, sestra, sedaj so vsi grobovi enaki, nobene razlike ni več. Še svečke so ugasnile.
Vseh mrtvih dan . . .
O koliko ljudi počiva tu: mladih in starih, bogatih in ubogih. Že vidim, da te je groza, ko misliš na mrtva telesa v grobovih, ko misliš na konec. Konec? . . .
Daj mi roko, sestra, oh, saj ti trepeta desnica! Poglej malo na desno. Kaj vidiš?
Visok križ, na njem telo Križanega, izmučeno obličje vse krvavo, oči zaprte, srce prebodeno ...	\
On je umrl za nas! Zato, da je potem spet vstal in premagal smrt ,da nam je od-pzi vrata v raj . . .
Vidim svetlo upanje v tvojih očeh in vesela sem ga. Glej, tvoj bratec, ki je padel v vojni, spi Bog va kje. Telo je že morda strohnelo, a duša je gotovo tam gori nad nama, kjer se boči sinje nebo.
In vsi ti, ki spe okoli naju, so že videli večnega Sodnika. In molitve, ki kipe za nje v višave, sprejema dobrotni Bog in Mati Božja usmiljeno zre na ubogo zemljo in nas zemljane.
Saj danes je vseh mrtvih dan . • >
Čez nekoliko let, morda že prej, bova tudi midve počivali pod zeleno rušo. .
Kje bosta najini gomili? Kdo ve?
Ali jih bo kdo okrasil z otožnim cvetjem krizantem, ali bosta ostali zapuščeni, kdo ve?
Nc čudi se, sestrica, bolestnim, mojim mislim,, saj ne vemo ne ure, ne dneva, saj danes je vseh mrtvih dan , . e
Jolanka
Grenki trenutki
trpljenja. Kaj je solzno tvoje oko, sestri-
Ljubezen rodi hrepenenje in hrepenenje je rodilo tele vrstice, ki Vam jih posvečam: dragi oče, mati, sestra in brat..«
(Spominska črtica)
sem gojila tele cvetke, ker jih je imel tako rad... O, Bog! Daj, da bi se vrnil brat!« se ji izvije iz prsi...
ca ? Misliš na svojo mamico, ki daleč, daleč od tebe zaupno prosi Vsemogočnega'za svoje otroke? Morda vidiš v duhu tisoče trpečih materinskih src, ki jim je vojna vihra iztrgala sinove in hčere in položila v prerani grob? Ne vdajaj se žalosti, sestra, še več boš morala videti. Glej, spet nov, lep grob. Krasen spomenik, dragoceno cvetje; le kdo je tu pokopan? »N. N. trgovec in posestnik . . .« Spomni se nanj, saj sva ga še pred par meseci videli v trgovini, zdravega in veselega, in sedaj? Angel smrti je nepričakovano razpel svoja črna krila nad njim; nič nima od truda in bogastva: v ozko, temno kamrico so položili njegovo truplo, v kamrico, ki. ni večja, nič manjša, kot jo ima sosed, berač Tomaž, ki se je lansko leto ponesrečil in zapustil samo oguljene mašne bukvice in suknjič. Tako počivata drug poleg drugega — berač in bogatin — in ciprese šepetajo nad njima . . .
Vseh mrtvih dan . s .1
Pojdiva še dalje, sestra! Glej, grob brez cvetja in zelenja, brez svečke in križa. Bog ve, kdo tu počiva, gotovo pa je, da so že vsi pozabili nanj. Postoj, zmoliva en Oče naš za njegovo dušo.
Saj danes je vseh mrtvih dan ,T
V sobo sije sonce. Sključeno sedi kmečka mati pri beli javorjevi mizi. Roke ji počivajo na njej. Enakomerno udarjajo koščene jagode rožnega venca na mizo. Ustnice se ji gibljejo v pobožni molitvi. Žalostno ji zrejo blage oči skozi okno v sinjo daljavo. Molitev zamre. V očeh ji zablesti solza — izraz notranje žalosti — in zdrkne po uvelem licu na prt.
»Pavle, moj sin! Kje si?« ..
*
Na vrtu se igra mali bosopetec; prodaja »platno« in »svečke«. Na vozičku se mu je zlomila os. Muči se, da bi jo popravil, a mu ne uspe. Zazre se v brezmejno daljavo. Mater je večkrat slišal, da je brat nekje daleč, daleč... »Brat, kje si? — Ti bi mi to popravil. — Kdaj prideš ? !.<
Žalostno vzdihne in povesi glavico.
*
Dekle priliva cveticam. Z drhtečim glasom poje:
»Bog ve, k'tera bo ravnina,
, v grob dejala me nekdaj ...«
Glas ji zamre. Pogled se ji ustava na rdečem muškatu, poleg katerega se šopiri in dehti rožmarin.
»Se še kdaj vrne?..* Njemu na ljubo
Našim mrtvim
Nebo je zastrto s težkimi oblaki. Le tu in tam za hip posije medel sončni žarek. Turobno pojo zvonovi — redki zvonovi, .ii jih je pustila vojna. Pokopališče — njiva božja je oživelo. Zdi se, da je med križi pomlad kljub sivemu nebu in hladu, ki veje od vsepovsod. Val ljudi je zajel pokopališča. Tiho hodijo med vrstami grobov — molče in sklonjenih glav postajajo pred grobovi Usta šepečejo tiho prošnjo: »Gospod, daj jim večni mir!« Med cvetjem, ki ga je natrgala ljubeča roka, migljajo svetli plameni drobnih svečk. Napisi na križih in spomenikih govore resnico:
»Smrt pobrati pod lopato,
kar rodil Je beli dan...«
V	vsakdanjem življenju je toliko kričeče razlike, smrt pa izenači vse. Na njivi božji, pod isto odejo spijo bogati in revni. »Prah boš in pepel« — velja dosledno za vsakej ga človeka. Od smrti nas ne odkupijo kupi zlata..., pred njo nas ne obvaruje koža gladka...
V	take misli zatopljeni hodimo med okrašenimi grobovi. Na ušesa udarjajo zvoki mrtvaške pesmi in obrednih molitev. Misel pohiti iz domačega pokopališča v kraje ,kjer spe žrtve minule vojne. _ Zgrozimo se ob pošastnih številkah: 32 milijonov..» Tudi naši očetje in bratje so med njimi.. • Kje ? Daleč proč od nas — v Afriki, na nepreglednih ruskih poljanah, na francoskih, italijanskih, nemških tleh — v globočinah Oceana. Zaboli nas v dno duše, ko se spomnimo onih, ki so bili sežgani v nečloveških mučilnicah: v Dachau, v Mathausnu, Au-schvvitzu in še drugod. Spomnimo se grobov neznanih žrtev po naših gozdovih in kraških jamah ... Zemlja je napojena s krvjo in pognojena s človeškimi trupli, morda od granat raztrganimi do nespozna-nja.
Kako radi bi položili cvetja na te naše, tako drage, a neznane grobove, jih pokropili z blagoslovljeno vodo in solzami, prižgali bi sveče in ob njih molili! Morda je že trava prerastla te grobove, ni več križa, ki bi spominjal, da tu počiva človek» ki je imel velike cilje, a je omahnil sredi poti. Le veter tuli po obširnih nekdanjih bojnih poljanah tožne žalostinke. Deževne kaplje, bičane od viharja, namesto blagoslovljene vode in solz padajo na grobove, mesto cvetja je odpadajoče rumeno listje pokrilo tihe zadnje domove in v jasnih nočeh svetle zvezde svetijo mrtvim, ki daleč od doma v tuji zemlji čakajo vstajenja... Tudi tu je smrt zenačila vse, brez razlike narodnosti, rase in prepričanja. Drug ob drugem spe nekdanji sovražniki. Smrt pobrati vse.. *
tju.bezen ne pozna meja in ne daljav. Mrliči naši, kjer koli ste, v mislih smo danes pri vas. Slišimo vašo nemo govorico, vemo za vašo željo in prošnjo: »Pomagajte nam, vsaj/ vi, prijatelji naši...« Naše roke so sklenjene in usta izgovarjajo danes, na vernih duš dan, očenaš za očena-šem s prošnjo: . »Gospod, daj jim večni mir!«
Verujemo v vstajenje mesa in v večno življenje! Verujemo v zmago Resnice in Pravice, za katero so naši dragi dali življenje. Verujemo, da bo iz prelite krvi nekoč pognala rdeča roža ljubezni, ki bo vse ljudi vezala v občestvo otrok božjih.
Vernih duš dan je spomin naših rajnih, onih, ki so v domači zemlji, katero so nadvse ljubili ,in onih, ki počivajo Bog ve kje, po širnem svetu. Je pa tudi vsem verujočim živ opomin k ljubezni med živimi, k ustvarjajočem,!! vzajemnemu delu. Mrtvi nas tega učijo.	Okrim
Na ozarah počiva orač — že prileten mož. Trudno se naslanja na ročici pluga. Vola enakomerno sopeta.
»Hoj, lisec! Hoj sivec!« zavpije. Vola malomarno potegneta. Plug zaškrta. — Počasi stopa orač za njim — težak je njegov korak.
»Rsk«, in plug mu vrže iz brazde. Vola se ustavita. Mož si briše pot, ki mu v debelih curkih teče po obrazu.
»Kar čutim, kako mi že pešajo moči! Ko bi bil vsaj Pavle doma! — Toda kje je on?... Se še kdaj vrne?... Bpg ve!«
Zopet uravna plug in vola leno mendrata po ozarah. On pa stopa sključen, s trudnim korakom za njima...
*
Istočasno Pavle stoje žuli skorjico suhega kruha. Njegov gospodar je skop. Govori v tujem, njemu skoraj neznanem jeziku. — Besede so'trde kot kamen.
»Ljubo doma, kdor ga ima,« si misli Pavle. »Bog ve, kako je doma! Sta oče in mati še zdrava? Sestra še goji muškate — tiste rdeče muškate? In bratec? V zibki je brcal, ko sem bil še doma!
Misli se mu prepredejo in se združijo končno vse v eno samo, veliko, lepo sliko, ki mu vstaja v duši, kakor jutranja zarja. — Dom!
»Ga bom še kdaj videl?« — Počasi stopa Pavle nazaj na delo. Okoli njega cvete sadno drevje, da opojno diši. Tudi gaj-je že ves odet v zeleno odejo... Ptičji zbori neutrudljivo ubirajo svoje napeve. Veličastno doni njih spev. Na vse to pa sije sonce — tisto gorko pomladno sonce, ki je zbudilo naravo povno k življenju.
Toda on vsega tega ne čuti in ne vidi. Za vse to je nedostopen. Kof v sanjah posluša ptičje petje, misli pa se mu mude daleč nekje doma, med vitkimi, šumečimi jagnedi..,	—1 — n—•
Premalo zemlje in preveč
Živel je bogat kmet. Toliko je imel sveta, da ga v pol dne ni obhodil, pa mu ga še ni bilo dosti. Imel je soseda; ta je bil siromak. Drugega ni bilo njegovega nego lesena koča in boren zelnik; ob meji so mu stale tri visoke, krive češplje. Ta zelnik je bodel bogatega kmeta v oči.
»Prodaj mi zelnik,« je rekel sose^. »imeti ga moram, da bo ves svet moj vode do hriba!«
Sosed ga je zavrnil: »Ne morem ti prodati zelnika. Kako naj živim brez njega, ko mi daje vsakdanjo hrano?«
»Če mi ga ne daš-zlepa, ga boš dal zgrda,« je zagrozil kmet.
Pa se kmet domisli in gre h gosposki in toži soseda, da mu dela škodo, ker mečejo češplje ob zelniku svojo dolgo temno senco na njegovo — kmetovo — deteljo. Tako ga je tožil, potem pa je vesel svojih naklepov odšel ž grajskim pisarjem v krčmo.
Šele pozno zvečer se je dobre volje odpravil proti domu, pa ga je zajela na ravnem polju temna noč in zgrešil je pot. Hodil je in hodil, že davno bi bil moral biti doma, hotelo se mu je že dremati, pa_jn vedel, kod ga nosijo trudne noge. Prišel je do sivega zidu, razveselil se ga je. »Th so ljudje,« si je mislil, »naprej nisem k,0(j. poprosim jih prenočišča.«
Taval je ob zidu, našel vrata, vstopil, storil nekaj korakov, se spotaknil in padel.
»Kaj vraga je to?« pravi in tiplje okrog sebe. Otiplje grob, otiplje križ: zašel jo na pokopališče. Obide ga groza. Tačas v zvoniku udari kladivo, kmet šteje, našteje polnoči. A kaj je to ? Po zadnjem udarcu se začne iznad grobov dvigati, širiti in naraščati skrivnosten šepet, zajnolkel smeh, polglasen prepir.
Bolj mrtev ko živ sede kmet na grob in se prekriža. Kar začuje tudi pod seboj iz zemlje glas: »Živec, debelec, kaj sediš na moji strehi?«
Kmet je zatrepetal: »Sveti Šentjanž, samo to noč me še obvaruj! Saj vem, da sem hud grešnik,«
Iz groba pa se je zopet oglasilo f »Živec, debelec, ali si mutast? Kdo si, kaj delaš na moji strehi? Govori, da mi ne bo treba vstati in iti gledat!«
Kmet je zdrknil z groba, pokleknil in trepetaje rekel: »Jaz sem, jaz — krščanski človek sem, zašel sem, nemara sejp preveč pil. Beg mi odpusti ta greh! Pri gosposki sem bil po opravkih zaradi zelnika, ki mi ga sosed noče zlepa dati.«
»Ti si, ti? Zdaj te poznam! Glej, glej, sveta imaš premalo, praviš, in se boš pravdal zanj?« Tako se je zopet oglasilo iz groba, ob tem pa še čuden krohot, kakor da bi kdo grah iztresal. »Revež si, revež in meni se smiliš. Jaz sem bil tudi tak. Nikdar mi ni bilo dosti zemlje! Zdaj je imam pa dovolj! Preveč je imam, v usta mi sili, v nos in ušesa. Veš kaj, kmet, ti imaš premalo zemlje, jaz je imam preveč: dajva, menjajva!«
Kmet je čutil, kako se pod njim dviga grob, in prešinil ga je smrten strah. Tačas pa je udarilo v zvoniku eno in kakor na mah je po grobeh vse utihnilo. Ko je šel zjutraj grobar dan zvonit, je našel kmeta nezavestnega ob grobu. Prenesli so ga domov in le počasi je okreval. Lasje so mu bili tisto noč osiveli.
Z ubogim sosedom pa se je poravnal in mu prepustil del svojega bogastva.
Fran Milčinski
Marija Kmetova:
»Memento!«
„Oblak priplava, zdaj spet sine svit, pod zemljo spijo mrtveci tako*.
Kakor prsti ogromnih rok se pregiblje-jo veje topolov. Mrki, težki oblaki silijo k tlom. Trave rumenijo, zgrbljeni lističi frfotajo nad njimi in se zbirajo v kotanjah. Zdaj in zdaj se z motnim očesom zazre sonce na zemljo, da se trudno nasmehnejo poslednje rože in so hiše mrtvaško blede in tihe. Mraz sili v sobe, ozračje diši po snegu.
Memento! Zemlja umira.
»Spomni se, o človek...« Ne da se. Pre-silne so spone, ki te vežejo na življenje. Smeh otrok, vrvenje cesta, utrip dela in luč domačnosti te obkrožajo, prižemajo nase, zajemajo duha in srce. Nikamor ne moreš. Prikovan, priklenjen si na to svojo pot in dasi so včasih težki in skeleči okovi, vendar jih ljubiš in daljna ti je smrt. Ob mislih nanjo ti je težko. Kam? Ali umrjem kakor te rože ali usahnem ka-kakor vodica na soncu ali ovenem kakor drevo in strohnim in razpadem v nič? Kam vse misli, kam želje in snovanje, kam polet duha in razmah načrtov in delo rok? V nič? Ne da se. Živeti, živeti, za vsako ceno živeti, izživeti se do poslednje kaplje krvi.
Memento!
Črnih konj grive se stresajo korakoma, črnega voza kolesa se vrtijo ko misli v no-
čeh težkega spanja. Jok in vzdih. Zadnja pot. Življenja vrvenje, snovanje, dreve čaje vklenjeno v smrt. Nikamor več! Zt..»-Ija te sprejme med gruče prsti.
Memento!
A duša je. V smrti je ne zadene smrt. Roke Gospodarja sveta jo objame jo, sprejmejo v naročje, blagoslovijo zs mir na veke. Poznavalec tvojih misli n skrbi in lepot te spozna tudi po smrti. Eđ ni je, ki je prijatelj onkraj zemlje. Edin ki nikdar ne prestane skrbeti zate. Edin' ki je življenje, ko ti telo trohni. Edin Zakaj spet bo pomlad in bodo blestel cvetovi. Snet bodo rodila polja in bodo ce ste polne življenja. Spet se bo zlato klasj: iskrilo v soncu. In spet bodo rodile trte in se v baker odeli gozdovi. Še se bo raz mahnil duh in snoval v načrtih in oživljal pota človeka, še bo sonce na nebu. Ti pa kakor prašek, ki ga veter odnese in se ne spomni nihče več. »O, pomni: veter *6 življenja pot.«
In vendar..*
»Kdaj Bog je še komu krivico storil, kdo sme ovreči močno sodišče Njegovo? Al more ličje v suši zeleneti, brez vode ločje rasti in cveteti? Ko še cvete, utrgano še ni, pred vsemi zelmi zvene, obledi. Tak pot je vseh, ki zabijo Boga. Pravičnemu pomoč Boga ne neha...«
Memento!
3AB01KA
j Jabolko je sad, o katerem z gotovostjo vemo, da je bil že v najstarejši predzgodovinski dobi lirana tedanjim prebivalcem naše zemlje.
Jablane so prvotno uspevale na obrob-ndi ozemljih Sredozemskega morja in so jih cd tu zanesli tedanji pastirski narodi po celi Evropi, od koder so se nato razširile po vseh delih sveta. Pri tem pa so nastajale vedno nove sorte in tako imamo danes mnogo sto in sto različnih jabolčnih sort. Samo v Ameriki je danes znanih okrog 3000 jabolčnih sort.
Jabolko je sad, ki ga vedno lahko uživamo brez vsake nevarnosti za zdravje organizma. Medtem ko razne druge vrste • sadnih plemen' povzročajo večkrat razne bolezni v prebavilih, je to zelo redko pri jabolku. Važen pogoj pri tem je le, da sad vedno dobro razgrizemo. Posebno je to še važno pri nezrelem ali pa še ne popolnoma zrelem sadju, ki vsebuje mnogo kisline. Ta bi mogla škodovati želodcu in črevesju, ako se ne pomeša dobro s slino.
V	prejšnjih časih so odsvetovali bolnikom, ki so bili bolni na želodcu, da bi uživali jabolka. Danes pa nasprotno zdravniki svetujejo takim bolnikom uživanje ja-bqlk. Zdrobljena v kašo vsrkava jabolčna hrana škodljive snovi, ki povzročajo bolezni v želodcu in pomaga tako k hitrejšemu ozdravljenju. Tudi otroci dobivajo poleg mleka kot prvo hrano nastrgana jabolka in jih z veseljem zauživajo.
Jabolko vsebuje 84% vode in 16% suhe snovi, ki jo sestavljajo razni nitrati, karbonati in fosfati.
*
V	sadjarstvu je izredno velikega pomena sadna podlaga, kar pa mnogokrat pri nas sadjarji še vse premalo upoštevajo.
Ako se jablana razvija iz semena brez vpliva in brez sodelovanja sadjarja in naraste v drevesce in drevo, to drevo ne daje sadov iste sorte, kot je bila ona, ki je dala seme za novo drevo. Navadno dobimo manjvredno sorto. Večina sadnih sort se namreč spet povrne k prvotni, nepožlaht-njeni sorti. Zato vzgajamo sadna drevesca iz semena samo pri marelicah, breskvah, slivah in češpljah ter orehih. Pa še pri marelicah in breskvah navadno ni gotovo, če bomo dobili iz semena dobrih sort spet tudi dobre sorte.	•
Ako vsadimo več semena iste'Zelo dobre jabolčne sorte in drevesca, ki zrastejo iz tega semena, ne cepimo, ne dajejo nova drevesa takih plodov, od kakršnih je bilo seme. Nova drevesa dajejo najrazličnejše sorte jabolčnih sadov: dobili bomo okrogle
in ploščate plodove, rano in pozno zrele plode, sladke in kisle, rdeče in zelene.
Edina možnost, vzgojiti posebno zaželeno jabolčno sorto, je v tem, da mlado .»divje« sadno drevesce cepimo. Seme je samo zato, da iz njega zrastejo drevesne korenine in drevesno steblo, veje pa morajo zrasti iz cepljene mladike ali iz cepljenega popja.
Jabolčno drevo ima dolgotrajno življenje in rodi še dobro do visoke starosti. Mnogo je. dreves, ki dajejo dobre pridelke tudi 50 let, ako so seveda ta jabolčna drevesa pravilno oskrbovana in negovana.
Ko jabolko odtrgamo z drevesa, plod živi naprej, jabolko diha. V plodu se vršijo še razna presnavljanja, jabolko v shrambi še živi naprej in postaja vedno okusnejše. Vse seveda do gotove mere. Zdravje jabol-
Da se ne okužimo, je treba predvsem splošne telesne snage. Človeška koža je najbolj izpostavljena vsakovrstni' nesnagi, ki je okoli človeka. Narava je torej odločna zahteva, da se človek obvaruje te nesnage z u m i v a n j e m, in sicer vedno z milom, zakaj milo je že samo po sebi razkuževalno. (Trenutno je to sicer težko izvedljivo radi pomanjkanja mila; a upajmo, da se bo kmalu obrnilo na boljše.) Tudi las ne smemo zanemarjati; zakaj ravno med lasmi in v bradi se nabira največ prahu in nesnage. Nekateri mislijo, da lasje radi izpadejo, ako jih umivajo; toda to mnenje je popolnoma napačno. Čim čistejša je obrasla koža, tem laže in tem bolje se razvijajo lasje.
Ena izmed najvažnejših zahtev pa je ta, da so roke snažne. Z rokami se človek dotika vsega; zatorej je umevno, da z rokami tudi lahko prenaša vsakršno nesnago. Semkaj spada tudi stalno snaženje nohtov; zakaj za neosnaženimi nohti je celo skladišče kali. Z umazanimi rokami in nohti prenašajo ljudje največ nalezljivih bolezni nase, ker se praskajo po koži, ker nosijo hrano v usta itd. Vsakdo naj si večkrat na dan umije roke, osobito pa, kadar pride iz stranišča; ta navada mora preiti vsakomur v meso in kri.
Nadaljnja zahteva splošne snage je ta, da si redno snažimo in razkužujemo usta in nos. Osobito v ustih in tukaj predvsem v gnilih in nesnažnih zobeh gnezdijo cele kolonije bakterij, ki v neugodnem primeru
čnega sadu je odvisno od tega, kako sađ
diha.
čim bolj hitro jabolko diha, tem hitreje se vršijo razna razkrajanja v plodu, tem manj časa jabolko ostane zdravo, tem preje se pokvari. Ako zmanjšamo torej pri jabolkih jakost dihanja, povečamo s tem trajnost jabolk.
Ako hranimo jabolka v prostorih, ki so nasičeni z gotovimi, n. pr. žveplenimi plini, se s tem zmanjša presnavljanje v jabolčnih plodovih tudi samo na eno petino in še več. Plod ostane na ta način dolgo časa svež in sočen. Izračunali so, da je zrak v notranjosti jabolčnega ploda močno stisnjen in da bi ta zrak pri normalnem pritisku zavzemaj 48-kratno prostornino jabolčnega sadu.
Zelo je različno, koliko sadja dobimo od enega jabolčnega drevesa. Odvisno je od podlage, odvisno od sadne sorte, odvisno še posebej od lege in kakovosti zemljišča, kjer raste sadno drevo. Seveda je pridelek odvisen tudi od velikosti drevesa. Pa tudi veliko drevo daje le male pridelke, ako drevo ne negujemo, mu ne gnojimo in ne
preidejo dotičniku v telo ter ga okužijo; lahko pa se s slino itd. tudi prenašajo na druge. Negovanje ustne dupline in zob je neizogibno potrebno ne samo z ozirom na splošno zdravstveno stanje dotične osebe, nego tudi z ozirom na prenašanje eventualnih nalezljivih bolezni.
Poleg splošne telesne snage je ena glavnih zahtev ta, da si mora vsakdo utrditi in okrepiti telo, bodisi s športom, bodisi s telovadbo ali pa kako drugače. Zakaj čim krepkejši je človek, tem večjo odporno silo ima, tem uspešneje se brani njegovo telo zoper vsako okužitev.
Poleg telesne snage in utrditve telesa pa je treba za uspešen boj zoper nalezljive bolezni tudi zahtevati, da so stanovanja, d e 1 a v n i c e in sploh vsi zaprti prostori, kjer bivajo' in delajo ljudje, zgrajeni po vseh modernih higljenskih načelih. Taki prostori morajo biti zračni, svetli, vedno snažni. Stranišča, greznice, kanalizacija, vse to mora biti pravilno izvedeno in ve*dno v dobrem stanju. Ljudje morajo biti preskrbljeni z neoporečno vodo.
Hrana bodi po možnosti zadostna, pripravljena tako in v toliki množini, da zadošča bodisi za takega, ki opravlja težko delo, bodisi tudi za takega, ki se bavi z duševnim delom. Omeniti je' naposled, da p i-jančevanje pokonča vsako odporno silo zoper bolezni; zakaj alkohol povzroča degeneracijo vseh organov, važnih za življenje, da se v potrebi ne morejo braniti zoper bolezen.
K^ko se obvarujemo okužitve
mimninnruTMHimHnm»itni)iHiim>mMmnmnnnimmiiiuH?iiimm
Razdelitev in oprema stanovanja
Udobnost, ličnost in praktičnost stanovanja zavisi predvsem od dobrega okusa gospodinje. Proč z vso navlako in ničvrednim kičem. Preprostost, skromnost, skladnost in uporabnost je naše vodilo.
Pri razdelitvi notranjih prostorov moramo upoštevati strani neba. Gospodinjski prostori (kuhinja, shramba, klet) naj bodo na senčni (severni) strani. ' Stanovanjski prostori pa na sončni (jugovzhodni) strani. Pri načrtu mora odločati praktičnost. Prostori morajo biti tako razdeljeni, da odpadejo nepotrebna pota, (arhitekti naj upo-^ števajo želje in nasvete razumnih gospodinj).
Okna v stanovanju morajo biti dovolj velika in visoko vzidana (zračenje). Ne smemo jih zasenčiti s cveticami, s trto ali zastori, zlasti če so majhna. Pregovor pravi: »Kamor ne pride svetloba, zrak in sonce, tja hodi zdravnik.«
Stene sob naj bodo bele ali vsaj svetle barve, le v večjih prostorih poslikane.
T1 a so lahko iz različne tvarine. Za kmečke razmere najprimernejša so lesena tla iz navadnih desk, ki se dajo dobro sna-žti in razkužiti, če je treba, in naj bodo brez špranj (ladijska tla).
Tlakovanje stanovanja. Tlak napravi stanovanje lepo. Biti mora čedno izdelan in v redu vzdrževan. Je velikega pomena za zdravje in estetiko (: če je narejen po zahtevah higijene — ne premrzel, ne pretrd in če se da lepo in lahko snažiti).
Imamo: lesena tla. Za vse vrste lesenih tal mora biti les dozorel in suh.
a)	Navadna lesena tla: so uglajene deske, pribite na tramove. Vsak dan jih snažimo z brisanjem z močno ožeto krpo in pometanjem; temeljito z ribanjem. Ribamo v smeri lesenih vlaken, dobro splaknemo s čisto vodo in zbrišemo. Po končanem delu napravimo prepih, da se tla hitro in dobro posušijo.
b)	Naoljena lesena tla: navadna tla napojimo z oljem. Pometamo jih z žaganjem. Snažimo kot navadna lesena tla, ribamo-redkeje, od časa do časa odtegnjeno olje nadomestimo. Za oko niso lepa, a so trpežna, primerna za prostore, kjer se veliko hodi (dvorane, čakalnice itd).
c)	Pleskana lesena tla: zglajena tla prevlečemo z poljubno oljnato barvo (rjavo, rdečkasto). Niso za prostore, kjer dosti hodimo. Vsak dan jih snažimo z brisanjem s suho krpo in pometanjem. Temeljito ribamo z mehko krtačo in mazavim milom. Dobro izplaknemo, zbrišemo ter ko se po-suše, namažemo z lanenim oljem. Lahko jih mažemo z voščeno pasto kot parkete.
6) Parketna tla: »o sestavljena iz hrastovih ali bukovih deščic na cementni pod-
lagi. Vsak dan jih pometamo (z omelom) in zbrišemo prah z mehko, suho krpo. Po potrebi skrtačimo. Pri temeljitem snaženju postrgamo umazano mažo z desk z jeklenimi stružci v smeri lesenih vlaken. Nato odstranimo prah, namažemo tanko z voščeno pasto in jih čez kako uro skrtačimo, nato še zbrišemo z volneno krpo.
d)	Linolejska tla so primerna za sprejemnice in umivalnice. Pri nakupu izbirajmo boljši linolej. Linolejska tla niso posebno trpežna, so pa lahko snažljiva. Vsak dan jih izbrišemo z vlažno krpo. Temeljito jih umijemo z mazavim milom; (odtegnjeno maščobo nadomestimo z oljem ali mlekom).
e)	Cementna tla so primerna za kleti in pralnice.
f)	Kamenita tla: so močna in se dobro snažijo. Pač pa so mrzla in trda. Hoja, zlasti stanje na njih močno utruja. Snažimo jih z ribanjem.
g)	Tla iz četverooglate opeke: »o za veže. Umivamo in ribamo jih.
Poznamo še ksilolitna, asfaltna, mozaik tla, parkete iz plutovine itd,
Sčanovanjski prostori
Hiša ali družinska soba: je v vsaki kmečki hiši glavno zatočišče — prostor, kjer se shajamo zlasti v deževnem in zimskem času. Je navadno obenem obednica. Opremljena naj bo praktično, da ostane prostorna.
Sem spada: raztegljiva velika miza s predalom (v katerega spravimo namizni pribor in prt), z obstenskimi klopmi, omarica (mizica) za šivanje, knjigovodstvene in domače lekarniške potrebščine, (praktične in v navadi so vzidane omarice" če je v sobi tudi šivalni stroj), polica ali omara s knjigami ali časopisi, kamor ima dostop vsak družinski član, da lahko čita. Tu ima svoje mesto velika kmečka peč, ob njej klopi (blazinice, pljuvalnik) in omara za namizno posodo. Pristno slovensko hišo krasi skrinja. Častno mesto v družinski sobi zavzema križ.
Pohištvo mora biti praktično (gladke
zatiramo ter ne uničujemo raznih sadnih škodljivcev.
Tudi velikost jabolčnih plodov je zelo različna. Navadno so plodovi mali, ako je drevo preveč obloženo s sadjem in nima zadosti hranilnih snovi v zemlji.
■K*
V	nekaterih krajih je jabolčni sad posebno cenjen. Gotovo je jabolko ena najboljših sadnih sort. V Londonu n. pr. daje vsako leto že skozi 200 let zveza sadnih trgovcev poleg drugega sadja mestnemu županu še posebej izbrana jabolka. To je stara navada, ki se je ohranila še od takrat, ko so dobili sadni trgovci na londonskem trgu posebne pfedpravice.
V	mnogih krajih so na jabolčno drevo vezani posebni običaji, kar je znak, kako priljubljeno drevo je jablana. V pokrajini Cornwall na Angleškem prirejajo v posameznih krajih v jeseni cele procesije do jabolčnih dreves, ki so jih preje priznali kot najboljša in najrodnejša drevesa. Ta drevesa poškropijo z novim jabolčnim sokom (moštom) in obmetavajo s pečenimi jabolčnimi sadovi; pri tem pa plešejo, okrog drevesa in prepevajo.
V	nekaterih krajih Belgije mečejo v vigredi' v jablane goreče baklje v veri, da si s tem zagotovijo boljše pridelke v jeseni.
V	zelo mnogih krajih Evrope in tudi pri nas je navada, da zasadijo ob rojstvu sina jabolčno drevo. To drevo nato posebno skrbno negujejo v prepričanju, da ugoden razvoj in lepa rast drevesa vpliva tudi na razvoj in zdravje.otroka.
Jabolčni sadovi so na zunaj zelo različni po obliki in barvi. Zlasti barva je v zadnjih dveh desetletjih popolnoma spremenila sadno trgovino ali pa vsaj zelo vplivala na njo.
V	mnogih krajih so potrošniki raje kupovali zelo draga amerikanska, zlasti kalifornijska jabolka, ki so bila živo barvana kot pa domače sadje, ki je imelo sicer boljši okus, ugodnejšo ceno, ni pa bilo tako živo barvano.
Tako je mogoče n. pr. na sevemo-itali-janskih sadnih trgih v Turinu, Milanu, v Benetkah, pa tudi v Trstu, ki bo najbrž važno tržišče za naše proizvode, za višjo ceno in v večjih količinah prodati jabolka srednje kakovosti, ki so pa lepe rdečkaste barve, od nebarvanih, četudi kakovostno prvovrstnih zimskih kalvilov.
To je bil tudi povod, da se je v zadnjih letih pri nas razširila preje nepoznana jabolčna sorta »jonatan«, ki ima krasne rdeče barvane plodove.
Tu se je spet pokazalo, kako mora proizvajalec upoštevati želje potrošnika, če hoče dobro in lahko prodati, svoje blago.
Vse to se danes pri nas še premalo upošteva, bo pa na to potrebno zelo paziti v prihodnjosti, če bodo naši proizvajalci sadja hoteli tekmovati pri prodaji jabolk s sadjem iz naprednejših sadnih okolišev * V
ploskve) trpežno in lahko snažljivo (luže-no, pleskano — mizna plošča javorjeva).
Družinska soba naj se še prav posebno pridno in resno čisti. Vse naj bo vedno na svojem mestu in snažno. Tla naj bodo lesena in čista, stene in zavese sveže in svetle. Krasi naj jih nekaj lepih velikih slik.
Spalnica:
mora biti prostorna, svetla, zračna in či-sta- Za njo se naj odloči največji prostor v hiši. Naj ne bo natrpana.
Glavna oprema: postelja, nočna omarica, omara za obleko in perilo, miza s nekaj stoli in, če ni umivalnice posebej, kvečjemu še umivalnik.
Delavno obleko in čevlje odlagamo pred spalnico (pot — nesnaga).
Postel ja: posteljnjak je lesen ali ko-vjnast (naj bo nizek). Za nas je priprav-nejši leseni (najboljši vezan les ali masivna izdelava), ker je cenejši in toplejši.
Kovinski posteljnjaki so silno dragi in mrzli, pač pa se lahko snažijo.
V posteljnjak pride podlaga (deske, mreža ali vzmeti). Najboljša podlaga je mreža (medeninasta). Pregrnemo jo s" papirjem, žakljevino ali kocem, nato položimo žimnico, ki je napolnjena z žimo, morsko travo-agavo, slamo ali koruznico i. dr. Najboljše napolnilo za žimnice je ž i m a. Ta je pristna, če jo stisnemo, se mora vrniti v prvotno lego, ko jo spustimo. Čim daljša in prožnejša je, tem finejša je. Lahko si preskrbiš tudi sama (ščetine, konjske grive, konjski rep). Skuhaš jo v milnici, dobro splakneš, izžmeš (v rjuhi), spleteš v kite in posušiš.
Poznamo eno- in trodelne žimnice. Boljše so zadnje. (: enakomerna obraba!) Za tro delno žimnico rabimo 15 kg žime, za enodelne 12 kg.
Slamarice: so napolnjene s slamo, različ no travo, najboljše z ličkanjem.
Žimnico pregrnemo z rjuho (domače platno!).
Odeje: uporabljamo prešite, napolnjen-x vato, predivom, pubom ali volno. Imeti morajo prevleko, ker jih sicer težko čistimo. (Volneni koci so izborni za odeje.)
(Dalje prihodnjič. ^
Za naše gospodarjel
Družinsko kmečko gospodarstvo
IV. PRELEVITEV KMETA V POLJEDELCA
Splošni kulturni razvoj zadnjih stoletij je povzročil, da se je tudi na našem podeželju že marsikaj spremenilo: marsikaj v dobro, mnogo stvari »pa tudi v škodo posameznika in celote.
Stalno naraščajoče število prebivalstva (za Evropo cenijo, da je štela leta 1700 110 milijonov, leta 1800 187 milijonov in leta 1900 406 milijonov1 .torej skoraj štirikrat več kot leta 1700) je stavilo tudi na kmeta kot glavnega prehranjevalca človeštva vedno večje zahteve. Vsakdo ve, da zemlja pri primerni delitvi dela ter uporabi strojev in umetnih gnojil več rodi kot brez tega.
Zato je tudi kmet moral opustiti stari način obdelovanja zemlje, nobenega kosa zemlje ne more več pustiti v prahi, da bi si zemlja odpočila. Kmet se je moral začeti učiti kemije, ki ga uči o sestavi zemlje, moral je začeti uporabljati tudi bencinske in električne stroje, ki so mu vsilili novo hitrost dela, moral je začeti računati, da je bila razlika med izdatki in prejemki zanj ugodna, sicer ni mogel plačati davkov, ki stalno naraščajo itd. Skratka: prejšnji mir in zaključenost v krogu družine in vaškega občestva sta izginili. Tudi kmet je moral začeti kalkulirati kot industrijski podjetnik ali trgovec in vsaj del svoje kmetije usmeriti v proizvodnjo za prodajo na trgu. Ker ga nihče ni na ta prehod pripravil, se je ronogokje primerilo, da je nova doba uničila sociološko posebnost kmečkega stanu, kakor smo jo orisali v poglavju o pomenu kmečkega stanu za družbo (glej: »Koroška kronika« štev. 42, stran 6) ih kakor jo je mojstrsko orisal slovenski socialni pisec dr. Jeraj v knjigi »Naša vas«, ki je pred leti izšla V Mariboru.
Naj navedemo samo nekaj potez nove-"" ga človeka, ki ga najdemo mnogokje tudi že po naših vaseh: tak človek izgublja naravni odnos do narave, ki mu ni več odprta božja knjiga,1 marveč samo še sredstvo, kako bi kar največ iz nje izžel. Njegova zavest povezanosti z vaško in župnijsko skupnostjo slabi, svoboden hoče biti, ne da si ničesar več dopovedati in že družinske vezi so mu postale breme. Vedno Bolj postavlja sebe v središče svojih delavnih načrtov. Glavno je, da gre njemu dobro, kaj mu drugi mar. Tudi lov za neprestanim uživanjem v zunanjih zabavah (kino, ples, gostilna, kartanje) spodriva prejšnje iskanje razvedrila pri knjigi, v osebnih razgovorih, v doživljanju, bogastva narodnih pripovedk, zgodb, rekov in pesmi, vedno bolj glasno zahteva zase vedno več pravic in pozablja, da ga1 do pravice opravičuje šele opravljena lastna dolžnost. Kmetije ne smatra več za gospodarsko podlago življenja svojega rodu in s tem tudi naroda, marveč za sredstvo za dosego kar se da velikega dobička. Zato mu ni nič
mar, če se seli drugam, če le upa, da mu bo tam bolj neslo. Ker mu dežela ne nudi toliko užitka kot mesto, marveč več in slabše plačanega dela kot tovarna, zapuščajo innogi kmečke hiše, ki so že nad tisoč let bile najtrdnejša opora naroda. Sedaj pa ni več nikogar, ki bi hotel prevzeti to glavno oz. slavno dediščino, ki je za narod nujno potrebna, če se hoče obdržati pri življenju.
To spremembo, ki se dogaja bolj ali manj neopazno tudi že po naših vaseh, imenujejo znanstveniki prelevitev kmeta v poljedelca, če bi ta razvoj zajel večino kmečkega prebivalstva, je narod kot celota zapisan smrti. Te naloge, ki pripada v okviru naroda kmečkemu stanu, ne more izvršiti nihče drugi kot samo kmet. In če kmet odpove in se prelevi v nekaj drugega — v poljedelca, kar pomeni sociološko prevzem tipično meščanskih nalog v družbi, v kolikor so upravičene in v kolikor
niso že znak razpadanja kulture (n. pr. lov za uživanjem vseh vrst in zanemarjenje dolžnosti), potem je trdnost narodove kulture v temeljih ogrožena.
S tem pa ni rečeno, da kmet ne sme izkoristiti zase pridobitev modeme tehnike. Nasprotno, uporablja naj vse, kar mu bo olajšalo oskrbo družine in naroda na kar se da majhnem prostoru, da bo na deželi prostora še za nove naseljence in za osamosvojitev kmečke mladine tudi v primerih, kjer je na domu več otrok. Toda kmet ne sme postati suženj stroja, kakor sta postala meščan in delavec. Na deželi se ta proces zasužnjevanja človeka in duha stroju in snovi pri nas šele začenja, zato bo lažje preprečiti škodo, kot pa jo bo popraviti pri meščanstvu in delavstvu.
Najboljša sredstva, kako združiti napredek tehnike z glavno halogo kmečkega stanu v okviru naroda, so zavestno vzbujanje smisla za to važno nalogo kmečkega stanu, poživitev vere v resnično vrednoto kmeta, oživitev zdravega kmečkega ponosa, gojitev stika z naravo, vzbujanje spoštovanja pred življenjem, poglobitev vere, da postane iz izročila vsakomur osebna potreba, spojitev medsebojne pomoči med sosedi, poživitev vaške skupnosti in farnega občestva itd.
Važnost sadjereje
Ali ste že kdaj premišljevali, koliko koristi imamo od sadjarstva? — Ne? — Pa bi bilo prav, da bi to reč malo preudarili, ker bi se potem bolje zavedali, da se sadjarstvo tudi glede tega močno razlikuje od drugih kmetijskih panog.
Navadno iščemo v kmetijstvu predvsem materialnih (gmotnih) koristi. Za idealne dobrine se malokdo briga. Pri večini kmetijskih panog tudi niso tako očitne. Posebno izjemno stališče zavzema v tem oziru razen čebelarstva zlasti sadjarstvo.	,
Materialne koristi, ki nam jih prinaša sadjarstvo, so znane vsakomur, dasi tudi tudi teh ne cenimo zadostno; kajti sicer bi se z veliko vnemo oprijeli umnega sadjarstva. Še manj pa upošteva sadjar po poklicu idealno plat sadjarstva, dasi ga v tem oziru ne doseže nobena druga panoga. Zato pa ima baš sadjarstvo izmed vseh panog največ ljubiteljev, ki sadjarijo zgolj iz ljubezni — niti ne toliko do sadja •— kakor do sadnega drevja in iz ljubezni do zelo zanimivih sadjarskih opravil, neglede na materialni dobiček. Saj je ni panoge, Iti. bi nudila skozi vse leto toliko plemenite zabave, toliko pobude in čistega veselja, kakor ga nudi ravno »prijateljsko« občevanje s sadnim drevjem.
Kako zanimivo je že opazovati sadno drevo v rani spomladi, še predno ozeleni. Tu se vsak dan očitneje loči debelo cvetno brstje od listnega in lesnega popja. Kolika pa je šele privlačna sila sadnega drevja, ko se jame to' brstje razprezati in se drevo odene v snežnobelo ali rožnatorde-čo svatovsko oblačilo. Pa teden pozneje ali dva, ko se cvetje osuje in se jamejo kazati drobni plodovi, ko drevo ozeleni in bujno poganja mladje po vejah in vejicah! Kdo
ne bi z veseljem opazoval sadnega drevesa poleti, ko se plodovi bolj in bolj debele, ko se pričnejo barvati in ko naposled dozorijo in vabijo v trgatev ?
Prav tako so zanimiva in pobudna razna dela v sadjarski stroki. Kaj je zanimivejše nego požlahtnjevanje sadnega drevja, obrezovanje, vzgoja lepih oblik, preskušanje tujih ali celo vzgoja novih vrst sadnega drevja? Vse to so lahka opravila, ki ne povzročajo nikakih ,niti denarnih niti duševnih naporov, ampak blagodejno vplivajo na duha in so le v razvedrilo in veselje. Čim dalje se bavimo z njimi in čim globlje prodre naš duh v skrivnostne prirodne pojave, tem zanimivejša so.
Vseh omenjenih duševnih užitkov, ki jih nudi sadjarstvo, bi bil lahko deležen vsak preprost sadjar, ki ima le količkaj smisla za prirodo in njeno prečudovito snovanje. • Še mnogo več veselja pa ima sadjar — ljubitelj, ki mu je materijalna korist postranska stvar, idealne dobrine pa prva. Te vrste sadjarji goje posebno radi pritlično sadno drevje v lepih, pravilnih oblikah, V oskrbovanju sadnega drevja gredo celo tako daleč, da vedo za vsak brst, kaj- bo iz njega, da opazujejo vsako vejico ,kako raste in jo navajajo, da se razvija tako, kakor zahteva prostor in natančno določena oblika drevesa. Ne samo vsak letni čas, ampak tudi vsak dan jim prinaša novega veselja in nove pobude. Na ta način se lahko bavi s sadjarstvom ysak, ki ima le skromen vrtiček, kamor posadi nekoliko pritličnih sadnih dreves, ali pa ftgodno steno, kjer bi rastel sadni špalir, še celo tistemu, Iti nima niti pedi lastne zemlje ,ni treba, da bi se popolnoma odrekel temu veselju. Saj sadno drevje v majhnih oblikah se da gojiti tudi v loncih, ki jih postavimo ali
JANEZ JALEN:
Oviac Hlačk*
20.
Marko je moral obmolkniti, ker so začeli hvaliti njega, nakar je Cena ukazal Ančki prinesti še en bokal.
»Kakor stari Jernej je Marko; še poseka ga včasih. Ali še pomnite, kako je Jernej znal pripovedovati o gorah in živini, o duhovih in strahovih in koliko štorij je vedel. Marko, povej nam še ti kaj!«
In niso odnehali, dokler se ni Marko vdal in začel:
»Živela je kraljična, lepa kakor jutranja zarja. Za doto ji je oče, ki je vladal pol sveta, namenil tri voze zlata in devet dežela. Kraljeviči in cesarjeviči, grofje in baroni so jo snubili, pa ni nikogar marala.
Nekoč je v gorah zašla in zdrknila v globok prepad. Od lakote in žeje in od strahu in ran bi bila umrla, če bi je ne bil rešil mlad pastir, v katerega se je kraljična zaljubila in on v njo, tako da je želel biti pastir vitez, kraljična pa pastirica. Ker se nista mogla vzeti in ker bi kraljična rada postala kraljica, nerada pa ostala samica, ji je, pastir Svetoval, naj obljubi roko španskemu kraljeviču, katerega so izmed vseh snubačev najbolj hvalili in ki je bil v kraljično noro zabljubljen. No, in —
Pastirja je ljubila, s kraljevičem se mo-žila.
Za god ji je kupil ženin rož, iz zamorja pripeljanih; z zlatom jih je odtehtal. Pastir pa ji je natrgal šopek po strmih skalah. Kraljična se jo bolj razveselila pastirjevega vezila kakor kraljevičevega. Španca je to
zbodlo. Pozabil je, da bi brez pastirja kraljična ne bila njegova nevesta in bi jo bili že davno krokarji in kavke obrali do belih kosti, pa je udaril vpričo kraljične pastirja z bičem v obraz, naščuval nanj svoje pse in ukazal hlapcem, naj ga ujamejo in do smrti zbičajo. S krvavim obrazom je pastip ušel v take strmine, da nihče ni mogel za njim, in je z višine pljunil na pse in hlapce. Kraljična je Špancu zagrozila, da ga ne bo vzela, če se ne spravi s pastirjem. Pa ji je znal domišljavi črnuh dopovedati, da mora pravzaprav pastir prositi njega odpuščenja, zato, ker je pljunil na njegove pse.
Pri poroki je želela imeti kraljična v laseh najlepšo očnico. Sporočila je to željo pastirju, ki je, da bi je ne užalil, brez obotavljanja zlezel v strme stene in odtrgal očnico, kakršne še ni videl. Ko se je vračal, mu je spodletelo; padal je od police do police in obležal ubit na dnu stene. Iz njegove mrtve, krčevito stisnjene desnice so izvili kraljični odposlanci prelepo očnico, katero je oškropila ena sama drobna kapljica pastirjeve krvi. Prinesli so cvet na grad. Pastirjevo smrt pa so zamolčali.
Ko je pa pred poroko kraljevski nevesti kot zadnji okras prva spletična zateknila v lase prineseno najlepšo očnico, se je kraljična, lepa kakor jutranja zarja, spremenila v kačo, ki se je med jokom in grozo povabljenih svatov odplazila v gore.
Pastirja kralj ni pustil pokopati. Sežgali so ga, češ, da je bil čarovnik. In burja je raznesla njegov pepel po skalah, globelih in meleh.
V steno, s katere je nesrečni pastir padel in se ubil, je priplezal čez sedem let drug pastir, zaljubljen v brhko majerco in ona v njega. Fant bi bil rad razveselil svojega dekliča z lepo očnico. Naletel je na
vrtinec očnic. Srednja roža je bila velika. Pod cvetjem pa je bila zvita kača. Pastir, ki je poznal navade kač, je cvet spretno odtrgal. Tisti trenutek se je kača spremenila v kraljevsko oblečeno nevesto, ki je izpregovorila: »V kačo ukleta kraljična sem; zato, ker sem pastirja ljubila, pa se s kralji možila. Ker si imel dovolj poguma, da si snel prelepo očnico iz mojih las, te prosim, vzemi me še za ženo, da bo konec moje ukletve. Za to dobiš tri voze zlata in devet dežela.«
Pastir pa je odgovoril: »Kakor jutranja zarja si lepa, kakor kraljica iz Sabe bogata. Moja žena pa ne moreš biti, ker ljubim drugo, ki ni tako lepa kakor ti in nič nima. Jriav zanjo sem odtrgal to prelepo očnico, pa ji je sedaj ne bom nesel.« Zamahnil je z roko in vrgel cvet v strmino.
Kraljična je vdano uklonila kronano glavo in voščila: »Bodita srečna, ti in tvoja majerca. Sedaj vem, kako sem zaslužila pokoro.«
Ko je to priznala, so ji zrastle peroti in kakor angel je plavala nad vrtincem cvetja, katerega je, v kačo ukleta, varovala sedem dolgih let. Očnice pa so hipoma dozorele in veter je dvignil iz rož seme. Bilo ga je za majhen oblak, ki je obkrožal kraljično in se kaj kmalu izobličil v ubitega pastirja. Kakor dva angela sta odplavala ukleta kraljična in ponesrečeni pastir proti nebu.
Prav tisti hip so Turki privezali v boju ujetega španskega kraljeviča za rep razdivjanemu konju, katerega so zapodili po okrvavljenem bojišču.
Pastir pa in njegova majerca sta se vzela, nista vse življenje nič imela, pa sta vkljub temu vse otroke lepo preskrbela; dvanajsti je postal celo škof.«
še bolje potopimo v zemljo kamorkoli na planem v bližino svojega doma.
So pa še druge idealne koristi, M jih nudi sadjarstvo. Teh se zavedamo še manj in jih tudi manj upoštevamo. Intenzivna gojitev plemenitega sadnega drevja jako ugodno vpliva na vzgojo in oplemenitev srca. Kakor pravijo o čebelarjih, da so vobče dobri ljudje, tako lahko trdimo, da sadjar ne more biti hudoben človek.
Brez dvoma so obširni in lepo oskrbovani sadovnjaki žive priče ne samo materi jalnega blagostanja posameznih pokrajin, ampak tudi priče kulture in srčne izobrazbe njih lastnikov in oskrbovalcev. Ali ne čutimo vsi, kako tuj in mrzel je dom brez sadnega drevja in nasprotno, kako prijet na je domačija, ki jo obdajajo lepi sadov-
Končno je gojitev sadnega drevja tudi v estetskem oziru velikega pomena. Ne sr mo to, da vzgoja in skrbno negovanje sadnega drevja ugodno vpliva na razvoj estet skega (lepotnega) čuta posameznega sad . jarja, ampak lepi sadovnjaki so tudi na ' učinkovitejši okras naših domov, naših vs in sploh vse pbkrajine.
Letošnja trda zšma
Ameriški minister za kmetijstvo Clinton Anderson je izjavil na letnem zborovanju ameriških kmetov, da je letošnja prehran-bena kriza resnejša od lanske. Povod temu so predvsem letošnje vremenske razmere, ki so vplivale izredno neugodno na žetev v Evropi.
Berlinski protestantski škof Anton Dibe-lius, ki je bil dva meseca na potovanju v Združenih ameriških državah, je izjavil, da računajo Nemci s tem, da bo letošnja zima najtrša in najhujša v celem njihov življenju.
Iz Češkoslovaške
Češkoslovaški finančni minister dr. Jaroslav Dolansky je predložil ministrskemu svetu V odobritev načrt zakona o obdavčenju milijonarjev. Vlada je odobrila zakon po 7 tedenskih ostrih razpravah. Zakon predvideva postopno obdavčenje vsega premoženja, ki presega vrednost 1 milijon Kčs in ako ima lastnik poleg tega premoženja še dodatni letni dohodek najmanj
50.000	češkoslovaškm kron (1 šiling = 4.5 4.S Kčs). Obdavčenje znaša 2 — 20%. Pri lem je prizadetih okrog 12.000 oseb.
Razen tega bo vpeljan še dodatni davek v višini 20% dohodu-ne od vseh dohodkov, ki so obdavčeni in k; v letu 1947 presegajo 240.000 kčs. Poleg tega bodo v celoti, 100% obdavčeni, torej odvzeti vsi čisti dobički od novembra leta 1945 naprej, ki presegajo znesek 300 000 kčs. S tem hočejo prizadeti one, ki so si največ dobičke naredili na »črnem trgu«.
Z vsemi temi dohodki bb vlada plačala odškodnino kmetom, ki znaša vsled dolgotrajne suše okrog 7 milijard kčs. Ako bodo vsi ti davčni predp.si m dohodki od njih presegli vsoto, ki je potrebna za podporo kmetom, bodo prebitek nakazali valutnem skladu.
_ Tudi na Češkoslovaškem se morajo boriti z naraščanjem cen. Tako je znašal indeks cen na veliko ob začetku vojne leta 1939 že 164 in je narastel v letu 1946 na 287, začetkom oktobra letos pa je dosesel že točko 303.
Povest je vse tako prevzela, da so, ko je Markb nehal pripovedovati, še naprej molčali. Potem so pohvalili Marka, nato so pa pričeli modrovati in so ugenili, da bogati ljudje dokaj prej kaj narobe nare-de kakor revni. Kadar se jim pa njih presita modrost otepi je, sami niso nikoli nič krivi, ampak vedno dolže druge.
»Če bi človek naletel na tako ukleto kra Ijično in na njeno doto, kaj, Ma ;o?«
»Za tistega bi ne bilo napačno, kdor ni-jma svojega dekliča. Kdor ga pa ima, je pa bolj prav, če ne naleti, ker kraljično pustiti bi bilo pusto, vzeti pa tudi pusto. Marko se je spomnil tistih dni, ko je skušal pozabiti Ančko in se sprijazniti s Frče jevo Rezo.
»Ančka! Tudi okoli tebe se bo kmai smukalo snubačev, da boš imela kaj izbi ra ti.«
»Ne bom nič izbirala. Tistega bom vze la, ki ga bom rada imela, ali pa nobenega. In če grem koj izpred oltarja z njim beračit.« Ančka je tako odgovorila, da so vsi vedeli, da ima že nekoga izbranega. Cena je tudi ugenil, da je tisti »nekdo« Marko.
*
Soparno in zagatno je bito na dan pred sveto Ano in pri kofeh na Zelenici so bili vsi žejni. Voda pa se je na poti izpod Vaj-neša do kopišča tako segrela čez dan, da je pač zmočila usta, žeje pa ni ugasila. Tr-lejeva Meta je šla pod noč s škafom prav k izviru po ledeno mrzlo vodo, ki teče iz skale, kakor bi jo bil Mojzes s palico pn-trkal.
Pri studencu je sedel tretjinek Tevž. Ni bil dobre volje.
Meta ga je ogovorila: »Kaj pa se ti potikaš pod noč tako daleč od koč?«
«k»
SELE
Dva tedna zaporedoma smo imeli nenavadne delavce. Finančni urad' v Celovcu je poslal sem svoje uradnike, da bi nasekali les, s katerim bo menda mogoče priti do1 premoga za urad. Gospodje so se pogumno lotili dela, prav po udarniško, ki jim pa ni šlo tako gladko od rok kakor našim izurjenim drvarjem. Zato tudi uspeh ni dosegel določene količine. Nekaj teh gospo-akih drvarjev so zadele tudi manjše nezgode, zato so se kot »invalidi« in žrtve svo-.ega poklica predčasno vrnili na svoje pravo službeno mesto. Uradnice niso vzele v roke sekir in žag ,marveč kuhalnice in so skrbele za telesno dobrobit svojih tovarišev. Vsekakor pa je bila ta akcija prijetna sprememba za vse.
Letos so bile pri nas zgrajene tri nove hišice. Drvar Jakob Pegrin je čutil, da je za njegovo številno družino stanovanje pri Eg. Trklu le premajhno. Zato si je z marljivimi rokami postavil lasten domek. Ta stoji nad Trklom pod bregom, zato je njegovo hišno ime »pri Podbregarju«, šimen Wasner se je lani srečno vrnil iz ujetništva in je sedaj lepo prezidal in povečal svojo kajžo, da se je s svojo družinico vsak dan bolj veseli. Absolvent državne obrtne šole Maksej Mak pa je s svojim očetom največ lastnoročno zgradil novi dom v Grabnu in se praktično izkazal kot dobrega stavbenika. Hiša stoji v bližini nekdanje Vrtnikove koče, ki je ni več in nosi zato njeno domače ime »pri Vrtniku«. Pridnim 4n skrbnim novim gospodarjem vse priznanje in mnogo sreče v lastnih domovih !,	*
GREBINJ
Od 15. septembra pa do 18. oktobra so našo župno cerkev sv. Petra in Pavla »preoblačili« in sedaj je v novi obleki tako lepa, da ji ni para naokrog. To delo je-opravil zidarski mojster Arnolt. S tako prenovljeno cerkvijo je zadovoljen župnik, kakor tudi farani, ki so tadi darovali za stroške. Na novo so prebarvali vse: stene, svetnike in oltarje. Sedaj izgleda cerkev kakor lepa nevesta, ki gre pred oltar. Notranjščina je brez kričečih barv. Najlepši so oltarji, zlasti veliki, ki se kopljejo v zlati barvi. V nedeljo 19. oktobra smo spodobno proslavili to prenovitev cerkve. Pridigarja sta v pridigi poudarila namen svetišča in pogoje, da postanejo obiskovalci cerkve deležni njenih dobrot. To je bila druga slovenska božja služba s pridigo in petjem po plebescitu. Ne bi bilo preveč za slovensko ljudstvo, če bi tako ostalo vse nedelje in praznike, saj Slovenci niso nič manj vredni in potrebni kalorij duhovnega ž uljenja kakor drugi.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Letošnji 10. oktober je prinesel nekaterim kmetom iz Večne vasi precej škode. Na predvečer 10. oktobra so nekateri v Peci nad Podgoro zakurili ogenj in se je vžgal gozd. Ogenj se je vedno bolj širil
in ga do 20. oktobra, ko je bilo napisano to poročilo, niso mogli pogasiti. Skopali so jarke, da' bi ogenj ustavili, pa se ni posrečilo. Hvala Bogu, da je začelo padati izpod izpod neba. To je naredilo ognju konec.
Na polju bomo kmalu dodelali. Zopet smo si pripravili toliko, da nam preko zime ne bo treba stradati, če ne bo prišlo še kaj vmes. Za ta božji blagoslov smo se na zahvalno nedeljo s procesijo z Najsvetejšim okrog Šmihela prav lepo zahvalili. Bog j? te naše hvaležnosti prav gotovo vesel, žalosti pa ga, da tudi zahvalna nedelja ni mogla miniti brez javnega plesa. Radovedni smo, kakšen dobiček imajo tisti, ki prirejajo tako javno norenje, kjer se naša mladina samo kvari in pride, ob takih prilikah pogosto do izzivanja in pretepanja. Prireditelji takih javnih plesov bodo imeli težak obračun z Bogom. Čudimo se le, da pristojne oblasti že enkrat ne posežejo odločno vmes in to preprečijo.
Dan češčenja je na 28. septembra zelo lepo uspel. Ker je bila na ta dan nedelja, je bil obisk cerkve tem številnejši.
Pred kratkim je po daljša bolezni umrla sedeminsedemdesetletna Rakebova Meta iz Blata. — Omožila se je Vautnova Rezka iz Rut. Prvi želimo večni mir, drugi pa veliko sreče v zakonskem jarmu, ki si ga je tako mlada naložila.
KOTMARA VAS
Kakor drugod, bi tudi pri nas radi dežja, takega jesenskega, izdatnega, ki bi padal ves teden, da bi se studenci napolnili, drugače bo huda za vodo pozimi, če sedaj zmrzne in pade potem sneg, bomo vso zimo vozili vodo. In spomladi bo takoj suša. * V
Gospodarske težave v Avstriji so čimdalje večje. Vlada je pred nekaj tedni določila nove višje cene in dovolila primeroma višje plače. Ljudje so mislili, da bo to zaleglo vsaj za nekaj tednov. Življenje je še primeroma poceni in dnevni zaslužek kvalificiranih delavcev še nikoli ni bil visok.
V mestu ima tu in tam še kdo denar, toda mleka ni, mesa ni, masti ni, jajc ni, belega kruha ni; ni obleke, ni obutve, ni ničesar.
Zima prihaja, pa ni od nikoder kmetov, ki bi pripeljali drva. Kmetom naročujejo, da naj sekajo drva za papirnice in umetne tkanine. Papirja pä le ni v prodajalnah in umetnih tkanin tudi ne za zimo. Tovarnam očitajo, da zadržujejo blago in kmetom, da ne oddajajo živil v predpisani mehi. če kmet zatrjuje, da je letina bila slaba in da nimajo bencina, da bi mlatili, mu nihče ne verjame. Vse gospodarstvo je podobno vozu, ki ima zavrta vsa štiri kolesa. Od časa do časa se oglašajo stari strokovnjaki, ki so državo spravili v red po prvi svetovni vojni. Po tej vojni jih nihče ni vprašal za svet. Vodilna mesta so zasedli
Zadnjič enkrat smo šli prosit > procesijo
za dež. Bog nas je uslišal ter nam poslal skromen dež.
Tukaj so obhajali »Erntedankfest«, s plesom seveda. Predvsem je šlo za ples in ne za kak zahvalni praznik. To je bolj norčevanje kakor pa zahvala. Včasih smo se zahvalili Bogu v cerkvi za prejete dobrote, sedaj pa se zahvaljujejo hudiču v gostilni. In vse nori in pleše, staro in mlado. Čas bi že bil, da bi po vsej deželi začeli proti temu delati jezove, da vsi ne utonemo. Kot da bi toliko pridelali in da je položaj tako rožnat, da lahko na vse drugo pozabimo, samo na ples in popivanje ne.
Pred nekaj dnevi se je smrtno ponesrečila na vožnji v šolo Henrika Müller, podo-mače Novinjakova iz čahorič. Bila je blaga, mirna in pobožna deklica. V najbolj pridnem razredu je bila najbolj pridna, ji je v slovo povedal učitelj. ( Zato jo je pač Bog hotel imeti pri sebi. Domačim naše iskreno sožalje!
Novo trgovino je odprl v Kotmari vasi gospod Čimžar Jože. Saj ga vsi poznamo že od pred vojne in vemo, da zna voditi trgovino. Je pa tudi zaveden Slovenec in dober katoličan. Mislimo, da mu kljub trem drugim trgovinam ne bo manjkalo posla, kar mu tudi privoščimo. Naj si opomore, saj je dovolj trpel v težkih letih, 1942—45 radi nacistov. Želimo mu mnogo sreče!
V Kotmari vasi smo dobili novega žup-nika, prečastitega gospoda Franca Repni- ■ ka. Dosti smo imeli duhovnikov v Kotmari vasi po letu 1941., ko je gospod Mente moral zapustiti župnijo. Upamo, da smo v novem župniku zopet dobili pravega moža, ki bo ostal med nami. Slovesno ustoličenje bomo obhajali v nedeljo, 9. novembra. K tej slovesnosti vabimo farane in okoličane, na skupno obhajamo pomemben dan za staro in lepo kotmirško faro.
mladi ljudje. Že parkrat so se oglasili stari ministri. Svetovali so in svarili.
Pred tednom se je na nekem obrtnem zborovanju oglasil eden izkušenih starih veščakov, dr. Kienböck. Rekel je: »Vrednost denarja bi bilo treba urediti, ko je prišel velik del ljudskega premoženja pod zaporo. Spoznali smo, da tako ne pojde naprej. Sedaj nameravajo vse, kar je pod zaporo, črtati. To je osem milijard šilingov. Prijetno to sicer nikomur ne bo, pa je le treba pomisliti, da ves ta denar ni več dosti vreden. Zdaj so zvišali plače in cene, kar je bilo napačno, ker ljudje pričakujejo še višje cene in zadržujejo blago. Kako si ljudje predstavljajo denarno reformo, se ne da povedati in predlogi so kar po vrsti nesmiselni. Ljudje si mislijo, da je treba zmanjšati obtok denarja, kar ga je preveč. Toda nihče ne more odgovoriti na vprašanje: Ali je denarja preveč ali ne? Ni dvoma, da je bilo pred letom odvisnega denarja, toda tisti denar danes ni vreden toliko, kolikor je bil vreden pred letom dni. Sicer je res, da je pri nekaterih ljudeh še preveč denarja, toda jemati tem ljudem ni potrebno in
Napake v državnem gospodarstvu
zelo dvomljivo je, ali je takšna operacija
pravilna, če bi mene vprašali kaj storiti, bi odgovoril, da je moje mnenje, da morajo vse gospodarske panoge skupno delati na to, da se cene ne višajo skokoma in se vzdrži sedanje stanje. Narodna banka ne more posegati vmes. Če bi cene rasle kar naprej, bi jih banka ne mogla vzdržati. Svarim še' enkrat pred vsemi poizkusi, ker so nevarni.«
Gospodarske znnimivosli
Posledice suše
Vodostaj Donave je vsled pomanjkanja padavin tudi v njenem dolnjem toku tako nizek, da ni več možna plovba skozi Železna vrata na meji med Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo. Pri Beogradu je vodostaj Donave za 163 cm pod povprečjem.
Vodostaj Rena je letos najnižji v celem stoletju (od leta 1804). Dotok v velika vodna zbirališča v Švici je tako malenkosten, da so morale nekatere velike vodne centrale za proizvodnjo električnega toka ustaviti obrat.
Francija kupuje premog
Francija, ki ji sicer primanjkuje dolarjev, mora kljub temu kupovati premog v Združenih ameriških državah, da ji ne bo treba zmanjšati industrijske proizvodnje v zimskih mesecih. Za mesec november namerava kupiti Francija v Ameriki 1,300 tisoč ton premoga.
Ameriška vlada je dodelila francoski vladi za mesec november že kontingent premoga in je dala za prevoz na razpolago 145 prevoznih ladij po 9.000 ton.
Neplačan tobak
Avstrijska vlada se trudi, da bi dobila čimprej večje količine tobaka, ker bodo sedanje zaloge koncem leta izčrpane. Ni pa računati zaenkrat z dobavami tobaka iz Grčije, ker Avstrija Grčiji za že dobavljeni tobak še ni dobavila blaga, kakor je bilo v pogodbi določeno.
Tudi z dobavami turškega tobaka so velike težave, ker avstrijska industrija ne more kot protiplačilo pravočasno dobaviti industrijskih izdelkov. -
Omejitve prehrane v Angliji
Angleška vlada je objavila, da bo zmanjšan obrok sladkorja od 10 na 8 unč tedensko (ena *unča = 28.35 grama), torej od 283.5 g tedensko na 226.8 g tedensko.
Pred vojno so dobivali na Angleškem dnevno s hrano povprečno 3.000 kalorij. Po dosedanjih obrokih dobivajo še 2870 kalorij na dan. Ako ne bo mogoče dobiti zadostnih sredstev za uvoz živil, bodo primorani znižati obroke tako, da bodo znašali le še 2.700 kalorij dnevno.
Pričakujejo, da bodo v prihodnjih dneh vpeljali tudi na Angleškem racioniranje krompirja, ki ga je bilo do sedaj mogoče dobiti v prosti prodaji. To se je izkazalo potrebno zaradi letošnje slabe letine krompirja.
Ruski bombaž
Rumunska tekstilna industrija je debila Iz Sovjetske zveze 1.141 ton bombaža za predelavo.
»Zato, ker sem v vsaki koči samo za na-
potje.«
»Zakaj si pa tak?«
»Kakšen tak?« Kateri izmed majerc sem pa kaj žalega storil?«
»Tega ne morem reči. Pa vendar —«
»Če sva si pa s Podlipnikovim ovčarjem navzkriž. — Saj se tudi drugi fantje stepejo, pa jim dekleta tega ne zamerijo.«
»Že. — Ampak — če že ne moreš skriti nevoščljivosti, ker je Marko Podlipnikov ovčar in 'ne ti, bi bil vsaj jarce in Volkuna pustil pri miru in Manice nikar ne plaši, ko vendar veš, da jo imamo vse rade.«
»In Marka tudi,« je oponesel Tevž Meti.
»Tudi,« je pritrdila majerca, čeprav ji je bilo malo nerodno. »Drugačen bodi, bomo pa še tebe vse rade imele.«
»Kakšen drugačen naj pa bom?« se je izgovarjal tretjlnek.
»Če tega sam ne veš, potem ti ne morem pomagati.«
Meta je zadela škaf na glavo in odšla. Tevž je stopil za njo in jo prijazno poprosil: »Meta! Ali greš jutri z mano k Šent-äni?«
Meta se je začudila: »S tabo? — Nak! Ne grem.«
Tretjlnek pa jo je vendarle skušal pregovoriti:	»Strdenja ti bom kupil, kar ga
boš mogla snesti; k Jurju v gostilno te popeljem; pečenko bova jedla in za vino bom dal in plesala boš, dokler se ti bo ljubilo. Pojdi!«
»K Šentdni pojdem, pa s tabo ne.« »Zakaj ne?«
»Potem bi vsi rekli, da te imam rada.« »Pa me imej.«	,
»Nočem.«	(
»Zakaj nočeš?«
»Zato, ker si tak.«,
»Pa če postanem drugačen?«
»Najprej pokaži, da znaš biti drugačen.«
»Boš videla, da znam.«
Tretjlnek je odšel zapirat v tamor dvoje zaostalih' telet, Meta pa se je prismejala z mrzlo vodo v kočo. Ni pa hotela povedati, zakaj je take volje. Na tihem se ji je vendar dobro zdelo, da jo je Tevž prosil ljubezni, čeprav bi ne hotela postati njegova žena, tudi če bi se res predrugačil. —
Jutro je bilo lepo. Tretjlnek je spuščal živino iz tamorov, Bajtnikova Mica je molzla. Grdo se je držal Tevž, tako grdo, da ga Mica ni mogla več prenašati:
»Tretjinek! če si kaj fanta, zaukaj, če ne bom jaz.«
»Se mi ne ljubi,« je čmemo odvrnil Tevž.
Mica se je zravnala z žehtarjem v roki in se obrnila po dolini navzdol:
» Juju ju juju jujuhuhu!«
Malo je bilo fantov, kr so znali tako zavriskati kakor postarana majerca Mica.
» Ju ju ju juju jujuhhu!«
Pod Bukovo pečjo se je odzval Mežkov Joža.
Mica je bila njegovega vriska vesela. Vedela je, da se zato tako podviza na vse zgodaj s tropom, da bo potem lahko peljal Rezko k Šentani: »Saj zna tudi delati ne samo koledovati.«
Še bolj pa je bila vesela Joževega odziva majerca Reza.
Res je prispel na Zelenico h kočam prvi Joža. Kmalu za njim so se prismejali pastirji in majerce s Poljške planine in s Previl. Od mačevskih koč pa so pripodr-kovali Korošci.	«
Primoževega Marka ni bilo od nikoder in
Manica ga je čimdalje bolj nestrpno čakala.
Prišli pa so tudi fantje in dekleta in drugi od doma, iz \msi pod Pečmi, in so povedali, da Marko pase svoj trop v Rebri in ga soli.
»Aaa! Ančkin god je,« se je domislila Mica in vse majerce z njo:' »Ne bodi žalostna, Manica, ti bom jaz kupila veliko semnja.«
»In jaz. — Pa jaz,« so obljubovall tudi drugi.
Vesele gruče so se pomikale po stezi čez Zelenico k šentšni pod Ljubeljem, po dva, po tri, po pet in še več, le eden je hodil sam, Roti jin Tevž.
Tevž je res vsem majercam kupil spomin na semenj pri Sveti Ani, le na najmlajšo je pozabil, na Primoževo Manico, in prav zaradi otroka mu je Trlejeva Meta oponesla, da ne zna biti drugačen in da bo ostal, kakršen pač je.
. *
Anca in Ančka sta šli k maši na Rodine, kjer so tistega leta, ko je toča veje z drevja klestila, prizidali k cerkvi na moški strani novo kapelo, sveti Ani v čast, prav t&ko, kakršna je že stala na ženski strani, posvečena svetemu Frančišku Ksaveriju.
Spotoma sta govorili o delu in polju. Ančka se je venomer Ozirala v Reber, kjer je pasel Marko jarce; mama jo je pa na skrivnem opazovala. Od sinoči, odkar je Marko povedal povest o očnicah in ukleti kraljični in odkar je Ančka tako odločno izjavila, da bo vzela samo tistega, ki ga bo rada imela, ali pa nobenega, je pričela Ančka Podlipnico zares skrbeti. Tudi Cena je na to namignil in že sinoči in danes je videla skrb na njegovem obrazu. Sedaj, ko
sta bili sami, je hotela mama natančno dognati dekličeve misli:
»Ančka! če bi danes ali jutri ali čez eno leto ali dve prišel k nam, recimo, brhek in dober fant, že gospodar, in bi vprašal zate, kaj bi mu odgovorila?«
Ančka je vprašujoče pogledala mamo, potem pa znova Okrenila obraz proti Rebri: »Rekla bi mu, da se ne bom možila.«
»Ančka! Pomisli vendar!«
»Vso noč sem premišljevala.«
»Saj nič ne rečem. Marko je postaven in priden fant. Samo, ti si Podlipnikova, on je pa naš ovčar.«
»Vem to jaz in Marko. Zato pa ne bova silila v zakon. Drugega mi pa tudi nikar ne vsiljujte. Pa če pride zame vprašat sam španski kraljevič.«
Mama je sedaj vedela vse. Ni ugovarjala, ker je že večkrat opazila, da je odločnost Ančka dobila po očetu, po Genu, katerega včasih ni mogel nihče pregovoriti, še ,ona ne, njegova žena, čeprav jo je imel tako rad.
Zadnji konec poti sta molčali. Pred cerkvijo pa je Podlipnica naročila Ančki: »Po maši me nikar ne čakaj. Kar sama pojdi domov in pristavi južino, če se bom predolgo zamudila.«
- Vesela se je vračala Ančka z dekleti od maše. Tako lahko ji je bilo, ker je povedala mami, kaj misli. »Marko bo vesel svojega dekliča, zato, ker ga pred domačimi ni zatajila.«
Anca je po maši dolgo ostala v cerkvi in je šele prav zadnja izmed žena pokleknila pred oltar svete Ane. Ni mogla moliti oče-našev. Uprla je oči v svetnico in prosilat (Dalje prihodnjič.^
I
RÄDB© CELCVEC
fyama m bassfisU'
':T. O VENSKA MESTA V SREDNJEM VEKU
(Nadaljevanje.)
" rgi in mesta v gospodarskem pomenu :• ede obstajajo mnogo prej nego trgi in uesta v pravnem pomenu. O teh moremo o v or iti šele takrat, ko dobi prebivalstvo, brano v takih naselbinah, svojo pravno rganizacijo in se ob njej izoblikuje poseb-o mestno pravo. Do tega je prišlo pri nas,
■	primeri z zapadno in srednjo , Evropo, ozno.
Ljubljana se omenja leta 1144 prvič v zgodovinskih virih. Naselbina, ki je na-'la pod gradom koroških Španheimov ob irižišču vodnega in važnih suhih potov koli današnje cerkve sv. Jakoba in neda-'cč od farne cerkve sv. Petra, je dobila :avni značaj mesta šele po sredi 13. stol., ko je Španheimovec Ulrik po svojem poli-’ ičnem položaju, ki ga je takrat imel v deželi, pripomogel, da je Ljubljana postala in ostala prvo med kranjskimi mesti. S Sta-ega trga na desnem bregu Ljubljanice se e mestno ozemlje v začetku 14. stol. raz-! rilo tudi na levi breg, kjer se leta 1307 rvič imenuje Novi trg, in proti severu na restni trg. Vsak teh treh »trgov«, iz ka-rrih obstoji mesto, ima prvotno svoje ob-' Me.
V	Kamnik u^je nastala meščanska na- ‘ .žbina' pod obema andeškima gradovoma Janes Stari grad in Mali grad) in ob važ-
o.em potu, ki je vodil iz Savinjske doline
■	a Gorenjsko, najpozneje za mejnega grofa Tenrika (1204 — 1228).
španheimska Kostanjevica se imenuje leta 1249 prvič trg, tri leta kasneje pa mesto (civitas).
V	Kranju, ki ima, sledove naseljeni-. a v langobardski in staroslovenski dobi,
e omenja utrdba že v 11. stol., fara prvič ta 1226, meščani leta 1121, mesto pa leta 256.
Poleg ruralnega in cerkvenega središča reisinške posesti na Gorenjskem, (Stare) ■oke, nastane pod. gradom freisinških praviteljev meščanska naselbina, (Škofja) •oka, ki se leta 1248 omenja kot trg, leta 1274 pa kot mesto.
Novo mesto, ki ga je leta i365 ustanovil habsburški vojvoda Rudolf IV. kot prometno središče Dolenjske, ni nastalo ob kaki starejši pomembnejši grajski, ruralni ali cerkveni naselbini, marveč kaže od vseh mest na Slovenskem najbolj znake umetne ustanove.
Od obeh belokranjskih meščanskih naselbin se Črnomelj omenja prvič kot trg leta 1277, Metlika z imenom Novi trg pa leta 1.300. L o ž, v bližini stare fare s sedežem v Starem tfgu in pod gradom vov-brških grofov, je trg že leta 1237. Orten-burška trga sta Radovljica (1343) in Kočevje (1377). Pod gradovoma, ki se omenjata v 12. stol., sta nastala trga Krško in V i š n j a gora. Lož, Kočevje, Krško, Višnja gora in prejkone tudi Črnomelj ter Metlika so postali mesto iz obrambnih razlogov proti Turkom v drugi polovici 15. stol., prav takrat tudi Radovljica. Od nekaterih manjših krajev, ki se v razdobju od 13. do 15. stol. pojavljajo z označbo trg, jih je le malo ohranilo večji pomen (Tržič, trg od 1492, Vipava, Litija). Večina se vkljub tržnim privilegijem ni mogla povzpeti preko značaja vasi.
Ptuj, najstarejše mesto v Podonavju, sem že omenil. Starejša zgodovina Celja je zavita v temo. Vsekakor je verjetno, da je nastalo ob prestopu Savinje iz ravnine v gorati svet in na kraju nekdanje antične naselbine ter ob gradu savinjskih krajiš-nikov in za njimi Vovbržanov znatno tržišče. Leta 1323 se imenuje Celje prvič trg, kjer so imeli celjski grofje poleg »zgornjega gradu« svoj »spodnji grad«. Sredi 15. stol. začno graditi okoli kraja, ki postane leta 1451 mesto, obzidje.
Slovenj gradeč ima ime od gradišča, pod katerim so v drugi polovici 12. stol. Andeški ustanovili svoj trg, ki se od leta 1267 imenuje mesto.
Pod gradom v marki (Markburg), M je stal na današnji Piramidi in so ga verjetno že pred letom 1147 postavili koroški Špan-heimi,, je nastal večji kraj, današnji Maribor, ki je kot upravno in gospodarsko središče velikega đeželno-knežjega^ urada, važno' tržišče za vino, prehodna točka preko Drave in sedež farne cerkve, pridobival na pomenu tako, da se 1. 1209 imenuje prvič trg, leta 1254 pa mesto. Slovenska Bistrica je dobila tržne pravice, kakor se kaže, že v babenberški dobi, v habsburški, ko se imenuje prvič mesto (1313), pa je doživela velik razcvit. Radgona, ki ima ime po sedežu nekega Radigoja, je dobila pomen kot utrjen in tržen kraj ob me-
ji, središče stare fare in sedež velikega deželnoknežjega urada. Trg se omenja prvič leta 1265, že obzidano mesto pa v prvi habsburški dobi. Ormož, salzburški fevd ptujskih gospodov, je označen kot trg prvič 1315, mesto pa postane leta 1331. Brežice so mesto od leta 1322. Vrsta manjših štajerskih krajev napol vaškega značaja se pojavi z označbo (trg) prvič v 13. stol. (Laško, Konjice, Ljutomer, Žalec, Marenberk, Rogatec, Vuzenica.) V 14. in 15. stol. se je to število še znatno povečalo.
Naselbina pod Dravogradom ob mostu preko Drave se že okoli leta 1185 imenuje trg, M je dobil večjo veljavo, ko so leta 1237 vanj prenesli labodsko faro. Staro ime za Pliberk, izpričano že v začetku 11. stoletja, je Liupicdorf. Trg, ki je nastal pod gradom, se imenuje prvič leta 1228. Stari trg Velikovec je stal v današnjem predmestju okoli cerkve sv. Ruperta in bil najprej v posesti španheimov, po letu 1147 pa šentpavelskega samostana. Ob njem je bil ustanovljen leta 1240 novi trg okoli cerkve sv. Marije Magdalene, današnje mesto Velikovec. Mesto se »Velikovec« prvič imenuje leta 1252.
Stari Celovec je stal na Goričici severno od današnjega mesta in je označen kot trg v zadnjih letih 12. stoletja. Naselbina ni posebno uspevala in je imela še vaški značaj. Vojvoda Bernard je prestavil okoli leta 1250 trg na kraj, kjer še danes stoji Celovec. Tu je naselbina prišla do večjega pomena ,dobila vojvodski grad in svoj vikariat ter se imenuje leta 1279 prvič mesto, ki pa še dolgo ni doseglo veljave in pomena takratnega glavnega mesta Koroške, Št. Vida ob Glini.
■ Edina pomembnejša meščanska naselbina slovenskega Posočja je Gorica. Nastala je na vrhu hriba ob gradu in se imenuje trg prvič leta 1210, mesto pa leta 1398 (obzidje dobi že leta 1329). Pod grajskim gričem leži vaška naselbina enakega imena, ki ima od srede 15. stol. obzidje in je z »zgornjo Gorico« združena v eno samo mestno naselbino.
O življenju v mestih in o meščanih razpravljamo v naslednjem članku. V
ŽIVLJENJE V SLOVENSKIH SREDNJEVEŠKIH MESTIH
V zadnjem predavanju iz narodne zgodovine smo našteli slovenska mesta in trge, ki so nastali v 13. in 14. stoletju. Danes pa si oglejmo življenje v mestih v tej dobi.
Kazvoj trgovine, obrti in pravosodnosti v mestih
Naš zgodovinar, dr. Milko Kos, ki je zbral največ gradiva iz naše narodne zgodovine in ki je glavni vir za naša predavanja, opozarja, kako sta bila značilna opravka srednjeveškega mestnega prebivalstva trgovina in obrt. V trgovcih in obrtnikih, ki so se zbirali ob starodavnih prometnih točkah in tržnih središčih, v bližini gradov in cerkva, gradišč in gospodarskih dvorov, tamkaj kupčevali in se z dovoljenjem zemljiškega gospoda naseljevali, je iskati jedro prebivalstva v naselbinah, ki so — pri nas po večini v 13. stol. — postajale tudi v pravnem oziru trg ali mesto, kajti v gospodarskem so bile že poprej. Doseljeni trgovci, obrtniki in drugi so mogli biti prav različnega izvora, kar je tudi v kesnejšem razvoju razvidno iz mnogoli-kega socialnega položaja mestnih prebivalcev. Poleg domačega prebivalstva, ki je prišlo s kmetov ali izšlo iz vrst vitezov, je bilo posebno v vrstah trgovcev in obrtnikov nedvomno mnogo tujcev, ponajveč Nemcev. Med drugimi so iz teh nastale kasnejše patricijske rodbine v nekaterih naših mestih, ki se odlikujejo po velikem bogastvu. Velik del mestnega prebivalstva je še dolgo obdržal svoj stik s podeželjem in ima poleg posesti v mestu samem še svoja zemljišča izven mestnega obzidja.
Pravilo je, da je meščan po svojem socialnem položaju osebno svoboden. Posest v mestnem okolišu mu pripada ali kot lastnina ali jo pa ima od mestnega gospoda' v posebne vrste svobodnem zakupu, ki se imenuje zakup po grajskem pravu (ius civile, Burgrecht). Kajti prav pod gradovi in ob gradovih ter v posebnih oblikah, v katerih so se ljudje naseljevali v grajski soseščini,-^ imamo iskati začetke večine naših mest in trgov. Zato označba grajski zakup. Tisti, ki biva v mestu določeno dobo, postane osebno svoboden. To določijo je bilo, kot drugod, tudi na Slovenskem Vaba za podeželsko prebivalstvo, ki si je s pobegom v mesta skušalo priboriti in si je večkrat tudi priborilo svojo socialno svobodo,
(Dalje prihodnjič.)
Bela knjiga o anglo-jugoslovanskem sporazumu na Bledu
v
V Londonu je bila objavljena takozv. »Bela knjiga« o anglo-jugoslovanskem sporazumu glede jugoslovanskih razseljenih oseb na britanskih področjih v Nemčiji in Avstriji podpisana na Bledu dne 8. septembra t. 1.
Bistvo sporazuma je sklep obeh' vlad, da bosta sodelovali v povečanem prizadevanju za dokončno ureditev vseh vprašanj; ki so dolgo bila vir skrbi in nejevolje obeh, to je vprašanja izročitve kolaboracionistov in vprašanje repatriacije ali drugih odločitev za preostale razseljene osebe. ,
Sporazum je bil podpisan o priliki obiska, ki ga je naredil na Bledu odstopivši britanski vrhovni poveljnik za Avstrijo general sir James Steele kot gost maršala Tita. Sporazum je podpisal sam general Steele z britanskim veleposlanikom v Jugoslaviji g. Charlesom Peake, za Jugoslavijo pa sta ga podpisala pomočnik zunanjega ministra general Velebit in general Lekič.
Maršal Tito je sprejel generala Steela zelo prisrčno in sporazum je bil podpisan pod osebnim pokroviteljstvom maršala. O tej stvari pa so se vodila daljša pogajanja med britanskimi in jugoslovanskimi predstavniki v Beogradu.
Britanska vlada je vztrajala: 1. izročila bo le tiste razseljene osebe, proti katerim je jugoslovanska vlada prima facie (na prvi pogled) ugotovila primer aktivnega premišljenega sodelovanja z osnimi silami med vojno; 2. da ne bo vrnila nobene razseljene osebe proti njeni volji, katere izročitev bi smatrala za neupravičeno.
Sporazum predvideva, da bo sodelovanje med britanskimi in jugoslovanskimi oblastmi za' izpolnitev blejskega sporazuma, zlasti za izbiranje kolaboracionistov, oseb, ki bodo vrnjene in drugih, izvedeno tako, da bo dodeljena jugoslovanska zvezna misija posebni britanski komisiji 'za begunce, ki pod vodstvom generala Fitzroya MacLeana prereševata in klasificira jugoslovanske razseljene osebe. Ta metoda sodelovanja se je izkazala kot zelo uspešna pri poljskih razseljenih osebah.
Sporazum določa, da jugoslovanska zvez-
na misija ne bo sodelovala pri prerešeta-vanju, toda ko bo kak jugoslovanski državljan že aretiran od britanskih oblasti in zaslišan zaradi sumničenja sodelovanja z osjo, bo imela jugoslovanska misija pravico do soudeležbe pri takem zasliševanju.
Jugoslovanska zvezna misija bo dobila vse možnosti, da bo lahko predočila jugo-slovanom v taboriščih za razseljene osebe prednosti povratka v Jugoslavijo in vsem osebam, ki se bodo svobodno odločile za repatriacijo, bodo oblasti nudile vse ugodnosti.
Jugoslovanska vlada je pokazala posebno zaskrbljenost nad razseljenimi osebami v britanskem področju Avstrije, ker mejijo z Jugoslavijo in je že ob raznih prilikah protestirala proti delovanju posameznikov na meji, za katere trdi, da so politični disidenti. O tem govori člen 5. blejskega sporazuma, ki se glasi: »Posebna komisija za begunce bo najprej prerešetala jugoslovanske državljane na britanskem področju Avstrije. Poleg prerešetavanja vseh, ki so v taboriščih, bo storila vse, da bo prerešetala takšne jugoslovanske državljane, ki so zdaj izven taborišč. Tisti, za katere bo na prvi pogled ugotovljeno, da so kolaboracionisti, bodo izročeni. Druge osumljence bo poslala na britansko področje v Nemčijo. Vlada Združenega kraljestva bo nadalje storila vse, da bo zagotovila čimprejšnjo odstranitev iz britanskega področja v Avstriji in preselitev drugam vseh preostalih Jugoslovanov, ki se ne bodo prostovoljno odločili za vrnitev. Zlasti bo storila, kar bo mogla, da bo to ure-dija s pomočjo mednarodile begunske organizacije ali neposredno z drugimi vladami.
Sporazum določa, da britanske oblasti ne bodo sprejele novih dodatkov k jugoslovanskemu vladnemu seznamu osumljenih kolaboracionistov po preteku dveh mesecev po 8. septembru.
Cenijo, da je približno 15.000 jugoslovanskih' razseljenih oseb v taboriščih na • britanskem področju Nemčije ter kakih
10.000	na britanskem področju Avstrije razen onih, ki so na svobodi.
Ukinitev poštne cenzure v Avstriji
V soboto se je sestal na Dunaju zavezniški svet pod predsedstvom _ britanskega
visokega komisarja za Avstrijo, generala Gallowaya. Na seji so obravnavali vazne predloge, ki jih je vložil britanski element z namenom utrditi avstrijsko gospodarsU o in podpreti napredek k neodvisnosti.
Prvi britanski predlog je predvideval popolno ukinitev cenzure v Avstriji s 1. decembrom, izvzemši cenzuro dopisov v Nemčijo in na Japonsko. Britanski preo log sta podprla ameriški in francoski element. Sporazuma pa ni bilo mogoče doseč; zaradi ruske odklonitve. Rusi bi soglašali samo z ukinitvijo cenzure tuzemskih brzo javk. Ker je biia cenzura tuzemskih brzojavk v britanski coni Avstrije že ukinjena, je izjavil britanski visoki komisar, general Galloway, da bo ukinil z 10. novembrom v britanski coni Avstrije cenzuro vseh poštnih zvez z inozemstvom, razen z Nemčijo in Japonsko. Tudi francoski delegat je podal isto izjavo. Američani so o istem ukrepu že poročali. S temi ukrepi bo z 10. novembrom ukinjena cenzura v vseh treh zasedbenih conah Avstrije.
Nadaljuj britanski predlogi so se bavili z vprašanjem dodelitve' avstrijskega petro le jo avstrijskemu gospodarstvu in z vprašanjem dodelitve stekla.
VOJAŠKO SODIŠČE V CELOVCU
je izreklo sledeče obsodbe:
Zaradi nedovoljenega potovanja iz ruske v britansko zasedbeno ozemlje je prejela Nemka Vera Tiat in Jugoslovan Ludvik Urkankovič štiri mesece zapora.
Brezdomca Friedrich in Josef fV eden.k sta nakupila tajno 309 jajc in © .000 tablet saharina. Prvi je bil obsojen na 6 mesecev zapora in globo 300 S, a urugi na 8 mesecev zapora in globo 500 S.
Trije Avstrijci so se morali zagovarjati zaradi tatvine, Johann Jager je bil obsojen na 14 mesecev zapora, ker je posedoval 560 litrov bencina iz zavezniških zalog, Michael Wutte in Leo Sehranner sta prejela po 9 mesecev zapora zaradi tatvine dveh zavojev čokolade.
Zaradi neupravičenega nošenja samokresa je bil Avstrijec Hans Moeheritsch obsojen na 14 mesecev zapora. Otto Edlin-ger pa je bil obsojen na dva meseca zapora, ker Mocheritscha ni naznanil.
18-letna Avstrijka Susanna Kofler je prejela 3 mesece zapora zaradi nedostojnega obnašanja.
liadio- Cehuu
Nćdelja, 2. novembra:
7.30: Misli ob grobovih.
19.30: Polurna oddaja.
20,15: Večerna pesem.
Ponedeljek, 3. novembra:
7.15: Pouk slovenščine.
20.15: Poročila.
Torek, h, novembra:
7.15: Zgodovinsko pred 20.15: Poročila.	1
Sreda, 5. novembra:
7.15: Glasba s plošč.
20.15: Poročila.
Četrtek, 6. novembra:
7.15: Pouk slovenščine.
19.15: Pouk slovenščine za neu kc voreče.
19.30: Polurna oddaja.
20.15: Poročila.
Petek, 7. novembra:
7.15: Literarno predavanje.
20.15: Poročila.
Sobota, 8. novembra:
7.15: Iz svetovnega tiska.
20.15: Poročila.
Morebitne spremembe v času bomo c vili po radiju.
PRESELILI SMO SE
j
Cenjenim strankam sporočamo, da smo se preselili iz trgovine v Funder-strasse 1 na Völkermarkterring 25/1.
(v isti hiši zraven uredništva „Koroške kronike" soba 22). Naš sedanji naslov je: Uprava „Koroške kronike". Celo v vec, Völkermarkterring 25/1, Telefon J 3651.
Koroška kronika" izhaja vsak petek. — List izdaja Britanska obveščevalna služba. —- Uredništvo lista je v Celovcu, Völker markter Ring 25/1 teleion 3651/02. Upra "n oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 3651. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. Rokopisi se ne vračajo. — Tisk: Tiskarna „Carinth'?