Stevilkr 21 ° 0 PESTMI 0P80K UOiUSMa D ° :: THE REX Co. :: 5! • • LJUBLJANA Telefon 268 — Gradišče št. 10 Telefon 268 ! Underwood ! ! Opalograph! • • • • sl S: pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe! razmnoževalni aparati so svetovnoznani Zahtevajte thade- MAa« ponudbe! • • ••J ::: M. KUŠTRIN LJUBLJANA Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pneumatike-Glavno zastopstvo polnogumastih obročev iz tovarne „WALTEP MARTINY". Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje Po1' nogumijastih obročev. Centrala: Ljubljana. Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 566. Brzojavi: Kuštrin. Ljubljana. Podružnice: Ljubljana. Dunajska cesta štev, 20. Telefon štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon štev. 133. Beograd, Knez Mlhajlova ulica 3. Hi Spored za 22. teden. Drama Sreda, 1. marca — Hamlet. B Četrtek, 2. marca — Gardist. Izven. Petek, 3. marca — Dramska predstava v opernem gledališču. Sobota, 4. marca — Svet. A Nedelja, 5. marca, popoldne ob 3. uri — Vražja ženska. . Izven. Nedelja, 5. marca, zvečer ob 8. uri — Hamlet. Izven. Poned., 6. marca — Zaprto. Torek, 7. marca — Dramska predstava v opernem gledališču. Opera Sreda, 1. marca — Werther. C Četrtek, 2. marca — Cavalleria Rusticana. Plesna legendica. B Petek, 3. marca — Žlahtni meščan. E Sobota, 4. marca — Butterfly. D Nedelja, 5. marca — Faust. Izven. P°ned., 6. marca — Zaprto. Torek, 7. marca — Žlahtni meščan. C Začetek ob 8. Konec po 11. HAMLET kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. dvorniki Klavdij, kralj danski................................. Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja Polonij, prvi komornik................................ Laertes, njegov sin . . Horacij, Hamletov prijatelj Voltimand, Kornelij, I Rozenkranc, Gildenstern, Osrik, Plemič.................. Bernardo,} častnika { Frančiško, vojak . . Rajnold, sluga Polonijev Fortinbras, kraljevič norveški . Duh Hamletovega očeta, prejš tvornik . . Prvi igralec Drugi igralec fretji igralec Igralka . Sluga Duhovnik................ ^rtnjda, kraljica danska ^felija, Polonijeva hči P™' grobar . . . °ru9i grobar . . . njega kralja Hamleta in Hamletova mati g. Gaberščik. g. Rogoz g. Ločnik. g. Kralj, g. Peček, g. Markič, g. Bitenc, g. Drenovec, g. Železnik g. Strniša, g. Murgelj, g. Medven. g. Šubelj. g. Smerkol. g. Cesar, g. Gregorin, g. Terčič. g. Medven. g. Lipah, g. Subelj. g. Bitenc, gna. Gorjupova. g. Murgelj, g. Markič, ga. Danilova, ga. Šaričeva. g. Daneš g Plut. D Osebe v igri: £r°log....................................................g. Bitenc. Kralj.....................................................g. Lipah. i rajjica.................................................gna. Gorjupova. ‘-ucijan, kraljev nečak................................ g. Šubelj. Gospodje in gospž z dvora, častniki, vojaki, sluge. Vrši se Helsingfirju na Danskem. Glasbo zložil A. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza. — 3 — Začetek ob 8. Konec okoli 10. GARDIST Komedija v treh dejanjih. Spisal Franc Molnar. Poslovenil Fran Govekar. Igralec................... Igralka, njegova žena Kritik . Mama . Hišna . (Jpnik . Biljeterka Režiser: BORIS PUTJflTfl. g. Putjata. ga. Medvedova, g. Daneš. gna. Rakarjeva. gna. Gorjupova. g. Šubelj. gna. Rovanova. Začetek ob 8. Konec ob 10. SVET, komedija v štirih dejanjih. Srbski spisal Branislav Nušič, prevel Cvetko Golar. Toma Melentijevič, uradnik v pokoju Stana, njegova žena Nada, osemnajstletna Jelica, petnajstletna Sima Jeremič . . Gospa Živanovičeva Gospa Tomičeva Stojanovič .... Gospa Marta, njegova teta Glasbeni učitelj . . Tetka Katra . . . Ona..................: Deklica............... Režiser: DfttSILO. g. Danilo, ga. Danilova, gna. Zborilova. gna. M. Danilova, g. Strniša, ga. Juvanova, ga. Rogozova. g. Drenovec, gna. Rovanova. g. Daneš. gna. Rakarjeva. gna. Gorjupova. «!• Dva nosača. Začetek ob 3. Konec po 5. VRAŽJA ŽENSKA Drama v petih dejanjih. Spisal Karl Schonherr. Poslovenil Alojz Benkovič. Režiser: EMIL KRftLJ. ' Mož.....................................g. Kralj. Žena....................................ga. Juvanova. Mlad obmejni orožnik....................g. Gregorin. Prizorišče: soba. — 6 - Začetek ob 8. Konec okrog 11. WERTHER Opera v štirih dejanjih. Besedilo napisali po' Goetheju E Blau, P. Milliet in G. Hartmann. Prevel M. Pugelj. Vglasbil J. Massenet. Dirigent: ft. NEFFftT. Režiser: F. BCIČftR. Werther (tenor)................... Lota (mezzosopran)................... Albert (bariton), Lotin ženin . . Župan, Lotin oče (bas) .... Zofija, Lotina sestra (sopran) . . Schmidt (tenor) 1 . . Ivan (bas) ! ZUpan°V' pnjatdj g. Kovač, ga. Kavčnik. Thierry-jeva. g. Bagrov, g. Zupan, gna. Thalerjeva, g. Bratuž, g. Zorman, g. Erklavec. ga. Erklavčeva. Bruhlmann (bas) tatica (sopran) Županovi otroci, meščani in meščanke, sluge. Godi se v okolici in v mestu Wetzlar na Nemškem od julija do decembra leta 1788. — Dekoracije izdelala gg. Fajtinger in Magolič. Prva predstava se je vršila 16. februarja 1892 v dvorni operi na Dunaju. V Parizu so opero prvič igrali 16. januarja 1893. v „Opera - Comique“. I. Županov dom. Župan, oče Lotin, stanuje v gradiču nekega kneza blizu malega mesteca na Nemškem, Na terasi stanovanja uči svoje otroke peti božično pesem, kar pridejo prijatelji 'n znanci po Loto, ki je ž njim vred povabljena na ples. Werther, ^ je tudi povabljen na ples, pride, občuduje ta krasni kotiček pri- Ptoste domačije. Lota poskrbi pred odhodom na ples še vse potrebno in da otrokom kruha kot namestnica umrle matere, potem °dide z Wertherjem na ples. Albert, Lotin ženin, se vrne iz potovanja, obžaluje, da Lote ni doma in reče, da pride jutri. Werther 'n Lota se vrneta s plesa, on ji razodene svojo ljubav, ona pa mu P°ve, da je nevesta Albertova. Werther odide nesrečen. - 7 - II P o d I i p a m i, Albert in Lota sta poročena. V cerkvi je služba božja, ljudstvo prihaja, med njimi tudi Albert in Lota. Werther vidi zakonsko dvojico in da duška svoji nesreči v otožnem spevu. Ko gre Albert mimo, nagovori Wertherja rekoč, da mu je znano, da ljubi Loto, toda on to rad odpusti. Werther se mu srčno zahvali za prijateljsko zaupanje in obljubi, da se odreče tej sreči. Zofija, Lotina sestra, pride s cveticami, namenjenimi župniku, ki slavi danes 50 letnico svoje poroke. Zofija nagovarja Wertherja, naj tudi on pride na današnjo slavnost, kjer bodo tudi plesali, in odide v župnišče. Werther očita sam sebi laž, češ, Albertu ni povedal resnice, in hoče oditi, ali Lota mu stopi nasproti iz cerkve gredoč. V njiju razgovoru se pokaže, da hoče ostati zvesta svojemu soprogu, da se morata ločiti, četudi ne za vekomaj. Odhajajoča reče Wertherju, naj jo poseti božični dan. III. Lota in Werther. Lotina soba. Lota se spominja Wertherja čita njegova pisma ter prosi Boga, naj ji iztrga to ljubezen iz srca. Nenadno vstopi Werther. V daljšem razgovoru ji zatrjuje nepremagljivo ljubezen, roteč jo, naj prizna resnico, naj bo njegova. Lota se bori, se obvladuje ali konečno zmaga ljubezen, ne brani se več njegovega objema. Ko se zave, kaj je storila, zbeži v sosedno sobo. Werther v obupu sklene usmrtiti se — Albert se vrne domov, vidi odprte duri in prazno sobo, pokliče Loto, zapazi njeno zadrego ter vpraša, kdor da je bil baš kar tu. Sluga prinese pismo Wertherja, v katerem prosi Werther Alberta, naj mu posodi svoja dva samokresa, ker mora iti na dolgo potovanje. Albert veli Loti, naj da slugi samokresa. Tako mora Lota sama izročiti orožje, s kojim se VVerther usmrti. Po odhodu Albertovem hiti Lota k Wertherju, da prepreči nesrečo. IV. W e r t h e r j e v a smrt. Wertherjeva soba. Božični večer. Werther leži ob mizi smrtno ranjen. Lota prihiti vsa preplašena ali kmalu spozna, da mora Werther umreti. Lota razodene umirajočemu Wertherju svojo vročo ljubezen, ga poljubi, in kmalu na to izdihne Werther svojo blago dušo. - 8 — Začetek ob 8. Konec ob 10. Cavalleria rusticana Opera v 1 dejanju. Besedilo napisala po G. Verdi, G. Tar-gioni-Tozzetti in G. Menasci. — Vglasbil Pietro Mascagni. Dirigent: R. NEFFftT. Santuzza (sopran) Lola (mezzo-sopran) Turiddu (tenor) . . Mlfio (bariton) . . . Lucia (alt) .... Režiser: G. TRBUHOVIC. ga. Lewandovska. ga. Trbuhovičeva. g. Drvota. g. Bagrov, gna. Kaiouskova. Vaščani in vaščanke. m Godi se današnje dni na kmetih Prva vprizoritev v Rimu I. 1890. Turiddu je bil, preden je šel k vojakom, zaročen z Lolo, sedaj ženo fllfija. Po končani vojaški službi se je Turiddu vrnil domov, 'n ker je našel Lolo poročeno, si je poiskal drugo dekle, Santuzzo. Kmalu pa se mu je srce zanjo ohladilo in vzplamtelo spet za Lolo. Predigro prekine podoknica — siciliana, ki jo poje Turiddu svoji Loli. Velika noč je, ljudstvo se izbira pred cerkvijo, poje, veseleč se lepega spomladanskega jutra, in odide. Santuzza hoče govoriti s Turiddom, vpraša njegovo mater Lucijo, kje da bi ga našla, mati pravi, da je odšel v Francofonte, Santuzza pa ji odgo-v°ri, da so ga videli ponoči na vasi. Voznik fllfijo prihaja po daljši odsotnosti spet domov, sovaščani ga veselo pozdravijo, in ko se v cerkvi začne služba božja, °dijejo v cerkev, fllfijo pa gre domov. Santuzza je pričakala Turidda, prosi ga naj se ji ne izneveri, °čita mu ljubezen do Lole. Turiddu pa je ne posluša. Na poti v cerkev pride mimo Lola, Turiddu hoče ž njo, ali Santuzza mu to zabrani. Ves razjarjen jo nato Turiddu šiloma pahne s poti in odide v cerkev. Santuzza misli na osveto, zato ji je fllfijo baš dobrodošel. Pove mu, da jo je oskrunil Turiddu, ki^ zapeljuje zdaj Lolo. fllfijo priseže, še danes maščevati se in odide. Ljudstvo zapušča cerkev, ž njimi Turiddu in Lola Pred gostilno veselo pojo in pijo. Vsi pozdravijo prihajajočega Alfija, Turiddu mu ponudi polno čašo, ki jo pa Rlfijo odkloni, rekoč, da je zanj to vino strup. Turiddu izlije vino fllfiju pod noge, potem ugrizne fllfija v uho v znamenje dvoboja na nože. Turiddu pokliče svojo mater, se silno vznemirjen od nje poslovi in hiti na dvoboj. Kmalu se začuje hrup in kričanje, vaščanje prihite in poved6, da je bil ravnokar Turiddu usmrčen. Začetek ob 8. Konec ob 11. v v ŽLAHTNI MESCAN, komedija s plesom in petjem v petih dejanjih. Spisal Mo-liere. Za slovenski oder priredil Frid. Juvančič. Glasbo s porabo starih francoskih motivov zložil L. M. Škrjanc. Režiser: B. PUTJATA Jourdain .... Jourdainka .... Lucila, njiju hči . . Cleonte, njen častivec Markiza Dorimena ... Grof Dorante, njen ljubček Nikola, služkinja pri Jourdai Covielle, sluga Cleontov Učitelj glasbe . Njegov učenec Učitelj plesa . . Učitelj borenja Učitelj modroslovja Prvi pevec . Drugi pevec . . 1 retji pevec •. . Pevka .... Krojač .... Krojaški vajenec Prvi lakaj . . . ■Drugi lakaj . . Mufti ..... novih Dirigent: A. NEFFAT g. Putjata ga. Danilova ga. Saričeva g. Železnik ga. Skerlj-Medvedova g. Drenovec g. Juvanova g. Plut g. Danilo ga. Lewandovska g. Šubelj g. Gregorin g. Daneš g. Mohorič g. Terčič g. Zupan gna. Kalouskova g. Lipah gna. Gorjupova g. Bitenc g. Kudrič g. Kralj P°joči in plešoči Turki. Pojoči derviši. Pevci. Plesavci, krojački, vajenci, kuharčki. Plese je naštudirala ga Poljakova. Plešejo ga. Poljakova in baletni zbor. Kraj: Jourdainov dom v Parizu. Čas: XVII. stoletje. - 11 — Začetek ob 8. Konec po 10. Madame Butterfly Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Madame Butterfly (Cio-Cio-San) . . . gna. Thalerjeva. Suzuki, njena služabnica gna. Šterkova. F. P. Pinkerton, častnik mornarice S. U. f\ g. Kovač. Kate Pinkerton ga. Smolenskaja. Sharpless, ameriški konzul v Nagasaki g. Romanowski. Goro g. Bratuž. Princ Yamadori . . g. Terčič. Bonzo g. Bagrov/. Yakuzide g. Simončič. Komisar g. Zorman. Uradnik g. Drenovec. Mati Cio-Cio-Sane ga. Lumbarjeva. Sestrična Cio-Cio-Sane gna. Koreninova. Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio-Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes. Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas je v tekoči sezoni očaral s svojo Boheme, v prošli s Tosko, nas je znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali hišici. Prelepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, pozdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim prijateljem Sharplessom krasote narave in vživa nje čare. Mladi Arne-rikanec se v šali hoče ženiti na ..devetstoindevetdeset let" kot je japonski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastopi in naznani navzočim, da Cio-Cio-San in F. P. Pinkerton stopita v zakon, kar potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba, na- 12 — enkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Butterfly ki prihaja vedno bližje in proklinja nevernico. Vsi odidejo. Nočnastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tupatam vzblesti zvezda. Prokleta a srečna Butterfly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče, Pinkerton odpotuje. Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Yama-dori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo in Ji pove, da Pinkerton prihaja. Čul se bo topov strel in ona bo srečna! ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic ki jih potem natrosita po sobi da jo omami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na ono srečno noč. Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanini v hišici vso dolgo °oč. Kdaj .pride zaželjeni? Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly'šeSvedno čaka odkod pride on, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel ko zagleda svoje dete? Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil z bogato miss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo Butterfly odpuščanja. Tega ona ne prenese in si konča življenje. Začetek ob '/a 8. Konec okrog 12. FAUST .Opera v petih dejanjih. Besedilo po Goetheju spisala J. Barbier in M. Carre, vglasbil Charles Gounod. Dirigent in režiser F. RUKAVINA- Faust (tenor)..............................g. Sovilski. Mefisto (bas)..............................g. Zathey. Margareta (sopran).........................gna Zikova Valentin, njen brat (bariton)..............g. Levar. Marta, njena soseda (mezzo-sopran) . . gna Rewiczeva. Siebel, študent (sopran) . . . . .ga Levandovska. Wagner, študent (bas) .....................g. Zorman Vojaki, meščani in meščanke. Prikazni v podzemeljskem kraljestvu. — Plese priredil g. baletni mojster Pohan. — Godi se na Nemškem v začetku šestnajstega stoletja. — Prva vprizoritev 1. 18E>9. v Parizu. I. Faust obupuje, ker je uvidel, da je v vedi zaman iskal rešitve svetovne uganke. Že si hoče vzeti življenje, kar zapojo velikonočni zvonovi in ga iztrgajo mračnim mislim. Sedaj pokliče hudiča na pomoč. Mefisto mu obljubi novo mladost, če se mu Faust zapiše-Faust privoli po težkem boju še-le, ko mu je Mefisto pričaral Marga-retino podobo pred oči. II. Ljudstvo pije in raja pred mestom. Valentinu, ki se odpravlja na vojno, obljubita Wagner in Siebel, da bosta čuvala njegovo sestro Margareto. Pivcem se pridruži Mefisto in se spre z Valentinom; a Mefistu ne škodi orožje; vsi spoznajo osupli, da se tepejo z vragom samim in se umaknejo. Mefisto pokaže Faustu Margareto, ki prihaja iz cerkve. Faust jo nagovori, ona ga zavrne. III. Mefisto položi Margareti na prag dragocen nakit, Deklica ga najde, si ga nadene in je vsa očarana Faust pride in med obema vzplamti ljubezen. IV. Valentin se je vrnil domov. Mefisto zapoje zabavljivo podoknico. Valentin plane iz hiše in pade smrtno ranjen v boju zoper Fausta in Mefista. Margareto, ki se vrže plakaje na umirajočega, prekolne. — Premena. Margareta išče uteho v cerkvi, ali zli duh jo muči, dokler se nezavestna ne zgrudi. V. Mefisto privede Fausta v svoje čarobno kraljestvo, kjer ga ^mamijo lepe grešnice. (Balet.) Toda Fausta peče vest. Spomni se Margarete. Prikazni izginejo, in nenadoma je zopet na zemlji. MeFisto 9a pelje k Margareti. — Premena. Margareta je v ječi, ker je umorila svoje dete. Faust jo hoče rešiti, a je ne more pregovoriti, da bi šla ž njim. Ko se prikaže še Mefisto, kliče prestrašena devica v skrajni sili nebesa na pomoč; Bog se je usmili in jo sprejme k sebi. Fausta odvede Mefisto Album. Titulami svetnik Kraterov, tenak in suh kakor fižolov natek, je stopil pred vrsto in nagovoril Šmihova takole: „Vaša Preuzvišenost! V globini duše pretreseni in ginjeni po Vašem mnogoletnem delovanju kot naš predstojnik in po Vaši očetovski skrbi — — — — “ „Tekom celih desetih let", mu je pošepetal kolega Zakusin. „Tekom celih desetih let, izročamo mi podrejeni uradniki na današnji, za Vas tako pomembni ... e dan Vaši ekscelenci v znak spoštovanja in globoke hvaležnosti ta album s svojimi fotografijami ter želimo za nadaljni potek Vašega tako dragocenega življenja, da bi ostali še dolg o, do svoje smrti pri nas . . . “ „Da nas očetovski vodite po poti pravice in napredka", je pristavil Zakusin ter si obrisal s čela znoj, ki ga je naenkrat oblil. Videlo se je, da bi rad še govoril in da ima ves svoj govor že pripravljen v glavi. „ln" je sklenil „naj bi še dolgo vihrala Vaša zastava na poti uma, dela in domoljubne samozavesti!" Čez nagubano levo lice je Šmihovu zdrknila debela solza. „Gospodje!“ je rekel s trepetajočim glasom. „Nisem pričakoval, nikakor nisem verjel, da se boste spomnil' mojega skromnega jubileja . . . Ginjen sem . . . celo zelo ginjen . . . Tega trenutka ne bom pozabil do svojega groba, in bodite uverjeni . . . bodite prepričani, dragi Prl' jatelji, da ni Vaša sreča nikomur tako pri srcu, kakor meni ... In pri vsaki priliki, ki se mi ponudi, bom za vaš blagor — — — —“ Pravi državni svetnik Šmihov je poljubil titularnega svetnika Kraterovg, ki ni pričakoval tolike časti in je od — 16 — sreče ves prebledel. Na to je predstojnik z roko napravil kretnjo, ki je pomenila, da od notranje ginjenosti ne more govoriti, ter je prelival solze, kakor bi tako dragocenega albuma ne bil dobil, ampak izgubil. Ko seje potem nekoliko pomiril in izpregovoril še nekaj prisrčnih besedi ter .vsem stisnil roko, je odšel med glasnimi živio-klici po stopnicah, sedel v svoj voz ter se odpeljal, spremljan od novih najvdanejših voščil. Ko je bil v vozu, mu je duša kar prekipevala veselih čustev, kakoršnih doslej še nikoli ni bil občutil, in še enkrat so ga oblile solze. Doma so ga čakale nove radosti. Tam so mu napravili njegova družina, njegovi prijatelji in znanci tako ovacijo, da se mu je zazdelo, ali ni bil domovini res v veliko korist 'n bi bilo zanjo veliko zlo, ako bi ga ne bilo na svetu. Ves slavnostni obed je bil poln napitnic, govorov, objemov ln solz. Skratka, Šmihov ni niti mislil, da se njegove zasluge cenijo tako visoko. „Gospoda!“ je rekel pred desertom. „Pred dvema Urama sem bil bogato odškodovan za vse neprijetnosti, k' jih mora prestati vsakdo, ki opravlja svojo službo ne samo formalno, ne samo po črkah zakona, ampak po svoji vesti in dolžnosti. Tekom vseh svojih službenih let Sem se trdno držal načela : prebivalstvo ni zaradi nas, mi smo zaradi prebivalstva. In danes sem zato prejel visoko Plačilo! Meni podložni uradniki so mi izročili album . . Tu je! Ves sem ginjen!" Gostje so se sklenili nad album in ga ogledovali. „To je vendar prekrasen album !“ je vzkliknila Šmihova hčerka Olga. „Jaz bi rejnček Njegove ekscelence, je pobral uradnike in preslikal nJ'h uniforme z rdečo barvo. Tistim, ki niso imeli brk, je — 17 — napravil zelene, onim brez brade, dal rujave. Ko je bil vse preslikal, je izrezal može s škarjami, jim zabodel igle v oči in se igral ž njimi vojake. Izrezanega titularnega svetnika Kraterova je pritrdil na prazno škatljo vžigalic ter ga v tem stanju odnesel očetu v njegovo delavnico. „Papa, poglej — statuo!" Šmihov se je prisrčno zasmejal, se sklonil k malemu in ga poljubil na lička. „ln zdaj pojdi, porednež, in pokaži še mami. Kaj takega mora vendar videti tudi mama!" f\. Čehov. Rdeči domino. S. v. Gumb, na klobučku temna pika, noči črne kolobar, a poleg drugi ves leskeče dneva žar. Oba nad čelom belim, krasnim, nad altarjem fantazij; obsevata ga dva plamena sanjavih, čarobnih oči. O, domino, zakaj se skrivaš, noč iztrgam ti in dan: v valovju las žarečih vtonem ljubezni tvoje prepijan I — 18 — Na svili rože rdeče krvave, žar tvojih očkov jih obseva, paradiž skrivnostni razodeva, ki usta zagonetno ga molče. O maska lepa, bele so roke, dve liliji oklepata telesa ; mar neseš v lahnem valčku me v nebesa, v razkošju vročem trepeta srce? In pijem paradiž ognjenih rož, oči blestečih srkam žar naslonjen na ram belih marmornih altar — Poznam te žena tvoj — ljubeči mož. Gustav Strniša. Natisnila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani. FRANC BAR j ___________________________ . TELEFON ST. 407 : j v Sloveniji največja zaloga pisalnih strojev, barvnih j trakov, ogljenega papirja, razmnoževalnih aparatov in j vseh pisarniških potrebščin. — Prvovrstna mehanična j delavnica za popravila pisalnih in računskih strojev. \ II! III TRGOVINA S PAPIRJEM III III IV. BONAČ, LJUBLJANA priporoča svoje pisarniške potrebščine. Velika zaloga umetniških razglednic in pismenega papirja kakor tudi risalnih potrebščin. Kavarna .ZVEZDA (Fran krapeš) Ljubljana Kongresni trg Shajališče gledališke publike. Parfumerija In galanterija. Specialna trgovina žčetarsklh Izdelkov. Edina zaloga jugoslovanskih Igralnih kart M. MIHELIČ Selenburgma ul. LJUBLJANA Šelentiurgova ul. = =====0 Prodaja in kupuje na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. Import. Eksport priporoča svojo veliko zalogo koloni-jalnega in špecerijskega blaga, češke in angleške manufakture in najfinejših .■. mesnih izdelkov. Deln. glavnica izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Podružnice: Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec. Telefoni: St. 146, 458. o |— I n Brzojavke : ESKOMPTNfl. Damski modni salon TEODOR KUNC - LJUBLJANA Beethovnova ulica štev. 9 se priporoča za izvrševanje angleških kostumov, plaščev, bluz in franc, toalet, in vseh v to stroko spadajočih del. MATIJA PERKO Splošno mizarstvo. ZGORNJA ŠIŠHfl Splošno mizarstvo. Telefon St. 372 Celovška cesta štev. 121 Telefon št. 372 na ljubljanskem semnju E 24: „Moderna narodna sobna oprava." •Ml Največji davki Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete! Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo i. t. d. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg štev. 10. J111111!; llmilF M||