33
z ■
Z4:
Amerikanski SLO v
H
. 1 t^ % &SGc z.
American In Spirit; Foreign In Language Only ■Best advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates on request
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D.
ŠTEVILKA 46.
J0L1ET, ILLINOIS, 3. MAJA 1918.
Američani odbili velik nemški napad.
Nemški mrtveci pokrivali krvavo bojno polje pred ameriškimi linijami.
aliirski topovi treskajo.
Velike izgube zadržujejo Nemce pri Kemmelu.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2, 1918, »s required by the act of October6,1917.
Američani odbili hud napad.
S francosko armado na Francoskem, maja. (Po Associated Press.) — Hud nemški napad, podjet včeraj proti Američanom v soseščini Villers-Bre-. tc>nneux, je bil odbit s težkimi izgubami za sovražnika.
Nemško predhodno bombardovanje Je trajalo dve uri in potem se je pehota zagnala naprej, a je bila pognana nazaj. zapustivši velika števila mrtvih na i$*v°Jisču pred ameriškimi linijami.
dale znamenje za topniško pomoč po mraku.
Včeraj so bili sovražni zrakoplovci zelo delavni nad Mont Rouge, s katerega nameravajo Nemci poskušati pogon proti zapadu od Kemmela, to se zdi gotovo.
Nemci zaostajajo.
Pred kratkim uplenjene listine kažejo, da so se Nemci zanašali na razvitje pravilnega pogona proti brežini, ali časoslovno kazalo istega se je razdrobilo.
Neka divizija je imela dospeti v Mont des Coats zadnji petek, ali ta divizija ni šla naprej, nego nazaj k počitku in oddihu.
H
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2, 1918, ** required by the act of October 6,1917.
Nemški napadi odbiti.
London, 29. apr. — Močni nemški "apadi proti francoskim in britaiskim Postojankam med Meterenom in Zille-. om so bili danes odbiti in nemške lz8ube so bile težke, kakor poroča no-c°i feldmaršal Haig. Britanska linija se je popolnoma ob-2a'a' ali Nemci so se ustanovili na faznih točkah v francoskih postojan-.atl. vendar so bili prepodeni pozneje 12 večjega dela tega ozemlja. . Belgijci so tudi odbili težke napade Prizadeli sovražniku silnih izgub.
'"' Plinove bombe udarjajo fronto.
^Nemci so začeli davi hudo bombar-Vati z močnimi raznesili in plinovimi bombami ob vsej fronti med Metere-in Voormezeelom, južno in jugo-Padno od Ypresa. Pehotni napadi 0 s« razvili kmalu potem. Sovražnikov napad v soseščini Loja, zapadno od Mount Kemmela, je
bil odbit.
0(Stražišče blizu Festuberta, severno zad .,Venchyw. zavzeto po Nemcih J1 teden, so Britanci zopet osvojili i m dobili v svoje roke več nego Pet<i«et ujetnikov.
Ypres kliče na pomoč.
n ...
no 00 Je b*'° si'no i" skoro nepresta-sovražno streljanje na severu. Veter!" °Sred°tOČba havbic in bojnih ba" j 'J. ,e vzdrževala viharno bombardo-
prek širokih odsekov aliirske
•JOnte.
^aŠc čet* okrog Ypresa so večkrat
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2, 1918, as required by the act of Octoberč, 1917.
Nemci zapravljajo reserve.
Z britanskimi armadami na Francoskem, 28. apr. — Dejansko sedem de-vetink sposobnih nemških divizij na zapadni fronti je prišlo v boj, bodisi ob reki Somme ali reki Lys, odkar je Hindenburg začel svoj pogon dne 21. marca.
Okoli petintrideset svežih divizij — 420,000 mož — je bilo pognanih proti aliirancem na severni fronti in kakih 100 divizij — 1,200,000 mož — na južni. Ker je kakih dvajset sovražnikovih divizij nesposobnih izmed 205 — 2,460,-000 mož — na zapadni fronti, je jasno, da se je večina Nemcev že udeležila ofenzive.
Mlajši razredi klicani.
To pojasnjuje oslabelost v. bojevanju. Trudni zahtevajo počitek in tiste enote, ki so največ trpele, se popravljajo. Vrzeli se izpolnjujejo z rekruti iz ozadja na bojnem polju ali iz notranjosti.
Razred 1919 je sedaj v liniji, kakor je videti, in razred 1920 je pripravljen na poklic. Misliti pa ne smemo, da so omenjene divizije končno obrabljene, dasiravno je bilo najmanj 135 od 185 sposobnih divizij v bojevanju.
Gen. Hindenburg je med aprilom pridno preurejal pretresene divizije v sveže. To je pomen dolgega pokoja na južni bojni fronti. Morebiti je štirideset divizij, ki so bile rabljene ob reki Somme, zopet sposobnih za po-vrat v linijo.
poldne in zvečer niso imeli nič več u-:-peha, nego sovražnikov brezuspešni in dragi poskus raneje tega dne, prodreti in zavzeti postojanke na gričevju zapadno od Kemmela.
Xe le, da so Britanci in Francozi obdržali svoje postojanke v dejansko vseh delih linije vkljub ljutim napadom, marveč so tekom noči tudi zopet osvojili več kosov ozemlja, na katerem se je sovražniku posrečilo, ustanoviti se.
Zopet osvojili Locre.
Locre je zopet prišel v nemške roke pozno včeraj, ali Francozi so še enkrat podjeli drzen protinapad in vrgli sovražnika iz te važne postojanke.
Aliirske linije v Flandriji so bile davi na vseh obsegih iste kakor včeraj, ko so se Nemci zagnali naprej, in pred braniteljskimi postojankami so ležali v sivo* uniformirani vojaki v velikih številih, predstavljajoč strašno ceno, -ki so jo plačali Nemci.
Aliiranci izboljšali postojanke.
Severno od Kemmela so Britanci in Francozi v protinapadih tudi nekoliko napredovali ponoči in izboljšali svoje postojanke. Ob nekem času včeraj so imeli Nemci že nekaj vojakov na nižjih slemenih hribov Mont Rouge in Scherpenberg, ko se jim je posrečilo, pognati' majhen klin v francosko linijo med tema višavama.
Stvar je bila videti kritična, ali Francozi so podjeli odločen protinapad in dejansko obnovili vse stare postojanke.
Ljuto bojevanje se je nadaljevalo o-krog Locra ves dan in sovražnik je žrtvoval velika števila vojakov v poskusu, da prodre tukaj.
Krila se držala sijajno.
Med tem časom 'so se krila držala sijajno proti zaporednim udarcem. Pck sebno srdit boj se je razvil ob veliki cesti Kemmel-La Clytte, blizu stika Francozov in Britancev. Tukaj je sovražnik poskušal svojo najljubšo zvijačo, razdeliti obe bojni moči, ali našel ni nobenih šibkih mest.
KAREL IN VILJEN SE POSVETUJETA,
Avstro-Ogrska in njen vladar sta v zelo kritičnem položaju, poroča London.
papež misli ponuditi mir.
Gavrio Princip umrl v zaporu za jetiko Čehi .z Lahi proti Avstriji.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Gavrio Princip umrl, London," Anglija, 1. maja. (Po Associated Pre>s.) — Gavrio Princip,, za-vratni morivec nadvojvode Franca Ferdinanda, dozdevnega ftvstro - ogrskega prestolonaslednika, in njegove soproge, i v Sarajevu, Bosna, je umrl včeraj v neki trdnjavi blizu Prage za jetiko, brzojavlja poročevalec za Exchange Telegraph Co.
Princip je ustrelil avstrijskega nadvojvodo in njegovo ženo, med tem ko sta bila na obisku v bosenskem glavnem mestu dne 28. junija 1914, in iz te^a dvojnega umora se je razvila evropska vojna. Princip, ki je bil dijak, je bil spoznan, krivim in obsojen v dvajsetletni zapor.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Aliiranci porazili Nemce.
Z britansko armado na Francoskem, 30. apr. (Po Associated Press.) — Nadaljnji obupni napadi po armadi gen. von Arnima proti aliirskim linijam ali flandrskemu bojnemu polju včeraj po-
Prihajali v valovih.
Pri slemenski hosti, zapadno od Voormezeela, se je ljuto bojevanje tudi nadaljevalo ves dan in Nemci so izgubili velika števila vojakov na usmr-čenih in ranjenih.
Nemogoče je povedati, koliko napa-' dov je sovražnik podjel na tej točki tekom dneva. Prihajali so naprej v va lovih vse dolge ure. Strašna bitka je divjala brez prestanka. Čudež je, da so bile aliirske čete sposobne obdržati se vpričo takih navalov v večjih številih.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on May 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Karel v posvetu z Viljemom. London, 1. maja. — Avstro-ogrski cesar Karel pojde skoro takoj v nemški glavni stan na posvet z nemškim cesarjem. Govorila bosta o ukrajinskih in balkanskih stvareh, je pristav-ljeno. S cesarjem Karlom pojde baron Burian, minister zunanjih stvari, s svojim štabom. .
True translation filed with the post-irfi-^-at Joliet, 111., on May 2, 1918, as required by the act ofOctober6,1917.
Papež misli ponuditi mir.
Haag, Holandija, 1. maja. — Papež Benedikt namerava izdati novo mirov-rovno ponudbo na binkoštno nedeljo
janke na gričevju v Kemmmelskem okraju.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Poraz zaustavil nemški pogon.
Britanska armada v Flandriji, 1. maja. (Po Associated Press.)) — Gen. von Armin ni podjel snoči nobenega nadaljnjega kretanja ob flanderski bojni fronti. Težki poraz, ki so ga utrpeli Nemci v ponedeljek, jih je prisilil k prestanku in poslatvi svežih čet, preden nadaljujejo svoj pogon za posto-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Makedonska fronta. Pariz, 30. apr. — Nocojšnje uradno naznanilo o dogodkih na balkanskem bojnem torišču pravi:
"Obojestransko topniško streljanje je bilo ob Strum i, zapadno od Vardar-ja, pri ovinku Črne reke in med jezeri. V okraju Monte (vzhodno od Bitolja) so naše čete prodrle v sovražnikov za-kop, uničile posadko in se vrnile brez izgube in z ujetniki. Blizu Vetrenika so Bolgari zopet napadli, ali brez uspeha, in sicer utrdbo, katero so jim odvzeli Srbi dne 21. aprila. Pri ovinku Črne reke so sovražnikov napad odbili Italijani."
AN INVESTMENT-For Home and Country
(dne 19. majnika), naznanjajo časopisi Koloniji (Koeln). Listina, je rečeno, bo nujnejše kakovosti nego prej in bo obsegala stvarne ponudbe posredovanja po papežu z morebitnim sodelovanjem nevtralnih vladarjev.
Slično obvestilo o papeževi nameri, je rečeno, je dospelo v Berlin, kjer je bilo sprejeto simpatetično (enakočuv-stveno).
Poročila izhajajo iz Nemčije. To ni prvo poročilo, izhajajoče iz Nemčije v zadnjem času, da namerava papež sprožiti novo mirovno gibanje. Monakovske "Neueste Nachrichten" so po londonski brzojavki z dne 23. aprila javile, da bo papež ponudil mir, brž ko zavzame zapadna ofenziva no-o razvojno stopnjo. Bavarski časopis je izjavil, da bo ponudba v obliki 'svarilne besede, naslovljene na splošno vest".
Neka brzojavka iz Stockholma je v torek izporočila, da je novica iz Basela naznanila, da prihaja avstrijski cesar Karel z novo mirovno ponudbo, prizi-vajoč Italijo, preudariti isto v svojo lastno korist.
"Mirovna ofenziva" prerokovana. Da prično "mirovno ofenzivo" centralne vlasti v slučaju, če bo nemška ofenziva na zapadu videti negodno porojena, je bilo večkrat prerokovano v aliirskih glavnih mestih. To utegne biti začetek.
Papeža Benedikta mirovni predlogi lanskega avgusta so sledili poročilom v nevtralnih deželah, da misli storiti tak korak. Papež je predlagal obnovo ozemlja, zavzetega po centralnih vla-stih, mirno poravnavo vprašanj o Al-zaciji-Lotaringiji, Trentinu inPoljski, zmanjšanje oborožb in prostost morja.
Predsednik Wilson je v odgovoru za ameriško in ententine vlade zavrnil predloge. Odgovor centralnih vlasti, objavljen nekaj dni po odgovoru predsednika Wilsona, je izražal upanje, da bodo papeževe prizadeve provzročile prenehanje sovražnosti.
ALI ŽE IMATE
LIBERTY BOND?
Sobota, dan 4. majnika, zadnji dan za podpisovanje posojila svobode.
ZA POVEČANJE ARMADE Z. D.
Sen,at predlagal na pomnožitev na 3, 000,000 ali 5,000,000 mož.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Tretje posojilo narašča.
Washington, D. C., 30. apr. — Podpisovanje posojila svobode za včerajšnji dan je znašalo skupaj $174,443,000, največja ^sota za en edini dan v kampanji in, kakor upajo v zakladnici, začetek "zastavonosnega tedna", v katerem se utegne spraviti skupaj mnogo nad minimum ali najmanjši znesek treh bilijonov (milijard) dolarjev.
Skupna vsota kampanje je bila nocoj $2,457,744,000, nevštevši današnje prijave. Ravno te pa so videti — to se da posneti iz poročil, dospelih tekom dneva iz vseh delov dežele — nenavadno velike in kažejo na to, da so 31 krajevni odbori vzeli k srcu navodilo zakladniškega urada, "opremiti vsako domovanje v Združenih Državah z enim bondom".
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2j 1918, as required by the act of October 6,1917.
Princ Sikst pri kralju Alfonzu.
London, 1. maja. — Princ Sikst Bourbon-Parma, na katerega je bilo naslovljeno glasovito pismo cesarja Karla, ponujajoče mir Franciji, pravi dnevnik "Times", je posetil španskega kralja Alfonza v ponedeljek, kakor poroča madridski "Sol". Spremljal ga je njegov brat, princ Ksaver, in španski časopis meni, da je kralju Alfonzu pojasnil predmet svojega dopisovanja s svojimi habsburškimi sorodniki. (Njegova sestra Cita je cesarica av-stro-ogrska.)
Princa, je pristavljeno — in dejstvo utegne biti pomenljivo, izjavlja 'Times' — sta odpotovala iz španskega glavnega mesta na belgijsko fronto.
Avstrija v kritičnem položaju.
Vse, kar je možno reči o teh govoricah, pristavlja "Times", je, da niso po svoji vsebini neverjetne. Dvojna monarhija in njen vladar sta brez dvoma v zelo kritičnem položaju, nadaljuje list, in lahko je res, da mladostni vladar izkuša Italijo, morebiti tudi Belgijo, kakor je izkušal Francijo.
Uspeh vsake take prizadeve, je pristavljeno, bo seveda isti. Zanimale bi aliirance samo kot nova znamenja, da si je cesar v svesti nevarnosti, ki mu pretijo, in išče poti, da jim uteče.
"Times" vprašuje: "Ali imajo Habs-buržani modrost in pogum, pogledati v lice dejstvom?"
Ali je Karel zmožen izbrati?
List nadaljuje: "Ali se bo cesar Karel držal syoje zveze z dednimi sovražniki avstrijske države in svoje dinastije, ali bo delil svojo usodo z večino svojih podanikov in v zadostni meri izpolnil njih zahteve po samovladi ter poskušal postaviti sebe in svojo obitelj na čelo nanovo ustanovljene in mogočne vzhodne evropske zveze?
"Težave izbire med tem dvojim so tako velike, da je obotavljanje umljivo, a če bo obotavljanje predolgo, izgine vsa svoboda izbiranja. Pokojni cesar ni bil neobčuten za prednosti sprave s svojim slovanskim ljudstvom. Toda Nemčija je preprečila poskus, kakor bi brez dvoma napela vso svojo moč, da prepreči, da njegov naslednik ne pod-jame tega."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Senat zahteva 5,000,000 mož.
Washington, D. C., 30. apr. — V treh današnjih predlogah so zahtevali senatorji, da se armada Združenih Držav poviša na 3,000,000 ali 5,000,000 mož. Zahtevali so, da se to takoj izvrši. Vojni tajnik Baker je po tem znamenitem dokazu nepotrpežljivosti naznanil, da upa, da bo sposoben predložiti svoj program za razteg armade kongresu pred koncem tega tedna.
Vladni predlogi, očrtani na poskuš-njo, obsegajo pooblastitev za dve nadaljnji pomnožbi po 500,000 vojaških novincev, ki bi spravilo armado na skupno število kakih 3,000,000 mož.
Znano je že tudi, da vlada preudarja predlog za povišbo najvišje naborne starosti nad 30 let, morebiti na 35 ali 40 let, predvsem v svrho, da se postavijo na razpolaganje vladi tisočeri moški izučenih poklicev, ki so potrebni v vojnih obrtih v tej deželi in za linijami na Francoskem.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Čehi z Lahi proti Avstriji.
London, 2. maja. — Poročevalec za "Daily Mail" v italijanskem glavnem stanu pravi, da se češke čete družijo z italijanskimi četami proti Avstriji in da so prvi oddelki že na italijanski bojni liniji, noseč italijanske uniforme.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Milijon mož v Franciji 1. jul.
Washington, D. C., 1. maja. — En milijon ameriških vojakov na Francoskem dne 1. julija je cilj, ki ga poskuša vlada sedaj doseči, s precejšnjim upom na uspeh.
Jolietske novice.
—	69 zvezd je na službeni zastavi naše cerkve sv. Jožefa in ne le 67. Imena vseh fantov naše fare v vojaški službi priobčimo prihodnjič.
—	Umrl je g. Jos. Krakar v starosti 82 let, brat g. Markusa Krakar. Rojen je bil v Kotu pri Semiču. V Joliet je prišel pred 61. leti. Zapušča vdovo in dorasle sinove in hčere. Ker je bil eden prvih Slovencev, ki so se tu naselili in se je oženil z Nemko, je ostal pri nemški fari do smrti. Pokopan je bil v ponedeljek na nemškem kat. pokopališču. N. p. v m. J
—	Na obisku. G. August Praprot-nik iz Aurore, 111., se je mudil te dni tukaj na obisku svojih sorodnikov, družin Avsec, Mahkovec itd. Mladi rojak iz Aurore nosi vojaško uniformo že nad tri mesece, ki jih je prebil v Great Lakes, 111., v tamošnji vojaški šoli, kjer se je učil brezžičnega brzo-javstva. Sedaj pojde nadaljevat svoje študije na neko vzhodno univerzo, kjer ostane 4 do 5 mesecev. Mladi g. Praprotnik je rojen in vzgojen v Auro-ri, pa govori tudi prav dobro slovenski.
—	G. Thomas Belavič, 1207 N. Broadway, je izvrsten učitelj godbe, vreden priporočila. Mladi godbenik, star šele 25 let, se bavi z muziko že 16 let. Izvršil je konservatorij. Sedaj je organist hrvatske cerkve v Jolietu in obenem hodi v Chicago učiteljevat na Labarthe Pianoforte School. G. Belavič je sam tudi skladatelj (komponist). Priporočamo ga vsem, ki potrebujejo učitelja za godbo, zlasti na piano.
Your Bond Is Your Battle Cry!
"Let'sKe^^^ the Glow in Old Glory"
II SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 1. maja. — Prvo sv. obhajilo za učence in učenke naše župnijske šole sv. Jožefa bo v nedeljo. O tem poroča naš g. kaplan, Rev. J. Plaznik, sledeče:
Prihodnjo nedeljo, dne 5. majnika, bo pristopilo pri otroški sveti maši o-krog 60 otročičkov prvič k mizi Gospodovi. Gotovo bi bilo ljubo Bogu, da tudi stariši, starejši bratje in sestre pristopijo k svetemu obhajilu na ta dan. Pokažite tudi vi ljubezen do svojega Zveličarja. Marijin mesec je. Kaj je ljubše Mariji in njenemu Sinu, kakor, da mladina ostane čista. Darujte jo Bogu in izročite jo prečisti Devici popolnoma v varstvo. Skrbite in molite, da ostane čista, kakor na dan prvega svetega obhajila. Krstna nedolžnost zgubljena, umazana, se ne da nikoli več očistiti, da bi bila tako lepa, kakor prej, predno je bila prvič omadeževana. Zato je zapovedal papež Pij X., da se prične dolžnost za mladino, da prejme sveto obhajilo o velikonočnem času, ko se začne zavedati pameti in razločuje sveto hostijo od navadnega kruha, to je okrog sedmega letea; morda tudi prej ali malo po-znej, ne pa poznej, kakor do devetega leta. Zato pravi veliki papež, da je želja Jezusova in svete cerkve, da prejemajo verniki sveto obhajilo pogosto, če ne vsak dan. Začnite jih toraj pošiljati k svetemu obhajilu takoj po prvem svetem obhajilu. Gotovo bodo šli z veseljem, če jih pokličete o pravem času. Jutranji zrak jim ne bo škodil, ampak vtrdil. Tudi ne bodo imeli potem zaspanih glav za učenje. Ne recite, da boste počakali, da malo odraste. Kratka izskušnja že kaže, da ni mogoče pripraviti otroke, ki so le nekoliko odrasli, k večkratnemu prejemanju najsvetejšega zakramenta. Kmalu se jih prime slab zgled, boje se posmehovanja tovarišev. Čimbolj se jim govori o sadovih svetega obhajila, tembolj redko ga prejemajo. Sedaj so se navdušeni. Kujte železo, dokler je vroče. — Imena prvoobhajancev prihodnjič.
—	V nedeljo na sejo S. N. Z.! Joliet-ska podružnica Slovenske Narodne Zveze bo imela važno sejo prihodnjo nedeljo, dne S. majnika zvečer ob pol-osmih (7:30) v dvorani K. S. K. Jed-note. Na dnevnem redu bo predvsem poročilo predsednika, ki se je udeležil kot delegat prvega Vseslovenskega zbora v Clevelandu, O., v dneh 14., 15. in 16. aprila. To poročilo bo velevaž-no in izpodbudno za nadaljnji razvoj jolietske podružnice S. N. Z. Napro-šeni so vsi člani, da se gotovo udeležijo nedeljske seje. Časi so resni. Iz Ljubljane dohajajo brzojavke, kako Slovenci vstajajo proti nemški grozo-vladi, ki preganja celo ljubljanskega knezoškofa Jegliča, čigar patrijotizem je vzvišen nad vsak dvom. Panger-manska ali vsenemška besnost ne pozna nobenih mej, vse hoče zatreti in uničiti, kar ji je na poti. Toda Bog in sreča junačka pomore, da vsem zatiranim sine solnce svobode in pravice. O vsem tem več-^ nedeljo na seji. Pridite vsi!
—	Razvitje službene zastave. Nedeljska prireditev naše slavne Dekliške Marijine Družbe, ki že mnogo let goji slovensko dramatiško in t>evsko umetnost s plodonosnim uspehom, nam ostane v trajnem spominu. Kajti nedeljska prireditev se je Razvila v eno največjih in najlepših patrijotičnih demonstracij, kar jih je bilo uprizorjenih v Jolietu, Vsa velika slovenska župnija sv. Jožefa se je veselo odzvala klicu svojega dušnega pastirja ter je popoldne in zvečer napolnila prostrano Sternovo dvorano do zadnjega kotička v besede pravem pomenu. Še nikdar nismo videli v omenjeni dvorani toliko slovenskega občinstva zbranega, da posluša naše igralke, pevke in govornike, ki so vsi kar tekmovali med seboj, da povoljno ustrežejo vsem napetim pričakovanjem. Višek nedeljske prireditve pa je pomenilo svečano razvitje službene zastave (service flag), na kateri se je lesketalo 67 (se-deniinšestdeset) zvezd, zastopajočih fante naše fare, ki so v Stric-Samovi vojaški službi, mnogi od njih kot ra-dovoljniki. Zvezde na svilnati službeni zastavi so urejene v obliki križa v priznanje žrtev, ki so jih vsi voljni doprinesti za sveto stvar svobode in človečnosti ter pravice malih narodov. Zastavo so izdelale in darovale naši cerkvi članice Sv. Jožefa Slovenske Katoliške Enote Rdečega Križa. Toda preidimo k posamnim točkam sporeda nedeljske prireditve.
Popoldanska predstava se je pričela točno ob 2. uri. Med občinstvom je bilo opaziti večinoma naše vrlo žen-stvo in skoro vso šolsko mladež, ki se je vedla kar najdostojneje, tako da se je vršilo vse v najlepšem redu. Prva točka programa je bila pozdrav, ki ga je govorila najprej v slovenskem in potem angleškem jeziku predsednica D. M. D., gdč. Mary Kostelc prav le-po. — Drugo točko je tvorila igra v
treh dejanjih s petjem "Požar v Londonu", ki jo je priredil Rev. J. Plaz nik, naš g. kaplan, ki nam je oskrbel že več dramatskih del. "Požar v Londonu" ni baš najboljša igra, ker ima premalo dejanja in efektnih prizorov, tako da je treba gledalcu in poslušalcu potrpljenja. Ta igra je bolj primerna za čitanje, nego za uprizoritev na odru, vendar je imela še precejšen uspeh. To pa zato, ker so se potrudile vse igralke, da rešijo igro. In rešile so jo. Igrale so gospodične Josephine Šetina, Angela Ursich, Mary Markelc, Mary Kostelc, Mary Koče-var, Elizabeth Zoran, Mary Ursich, Mary Zoran, Elizabeth Golobič, Anna Ursich, Josephine Bučar, Mary Zlo gar in mičkena Helen Želko. Vse so igrale dobro, najbolje pa gdč. Kostelc in gdč. Šetina; prva je neprekosljiva v komičnih ulogah, kakor je to pot zopet dokazala, in druga je bila kot Gospa Davenant v svojem nastopu za res gosposka in v svojem izgovarjanju zgledna; da im^mo več prostora, bi posebej pohvalili tudi vse druge. — Kot tretja točka je sledila pesem "Pred bitko", katero je poslovenil rajni Rev. F. S. Šusteršič. Pela je pesem gdč. Elizabeth Grahek tako miloglasno in s tako globokim občutkom, da so bili poslušalci ganjeni do solz, zlasti navzoče matere, katerih sinovi so odšli med vojake. Mimično so sledile pesem prav slikovito gospodične Anna Bezek, Mary Škof, Anna Judnič, Anna Petrovčič, Anna Brunskole, Amalia iJrsich in Josephine Požek. — Potem je nastopil močni pevski zbor D. M. D. in s svojimi zvonkimi glasovi zapel najprej pesem "Illinois", nato pesem "Flag of the Free" in "Star Spangled Banner", vse tri izvrstno. Vmes je gdč. Marie Stonich izborno deklami-rala pesem "Liberty". — Zatem je stopil na oder Rev. John Plaznik in imel res prav lep nagovor, v katerem je zahvalil D. M. D., slavno občinstvo in vse, ki -so kakorkoli pripomogli k velikemu uspehu lepe predstave; in izrazil je svoje veselje nad prelepim napredkom naše mladeži, ki je tukaj rojena, a vendar tako lepo vzgojena v katoliškem in narodnem duhu, da so starši lahko veseli svojih Amerikan-čkov, ki poleg angleščine tako lepo govore tudi slovenski, kakor so pravkar zopet pokazale vrle članice naše dične D. M. D. Le tako naprej!
Pri večerni predstavi, ki se je začela ob 8. uri z igranjem na piano, je bil naval občinstva v dvorano tolik, da je zmanjkalo sedežev in prostora ter so morali mnogi stati zunaj ali pa oditi. Glavna točka večernega sporeda je bila razvitje službene zastave. Nesli so zastavo skozi dvorano do odra in jo tam postavili peteri vojaški novinci, ki so imeli naslednje jutro oditi v vežba-lišče, namreč naši čvrsti fantje John Težak, John Matekovič, Izidor Zaletel, John Žlogar in Ed. Lušina. Pred njimi so šle slovenske članice Rdečega Križa pod vodstvom načelnice ge. Mary Golobitsh in tajnice ge. Johane Težak, in sicer v uniformah R. K. Zadnji dve je vedel g. župnik na oder, kjer je stal pevski zbor D. M. D., slikovito razvrščen. Gospa tajnica J. Težak je imela potem sledeči nagovor: 'Slavno občinstvo! Vsako mesto, vsaka naselbina gleda s ponosom na one mladeniče, ki so pripravljeni se žrtvovati za svojo domovino in za svoje drage sorodnike in znance. Ravno tako smo mi vsi Slovenci ponosni na one vojake naše naselbine in župnije, ki so odišli na vojsko za svojo domovino in svoj dom. In da ne pozabimo teh vojakov in rojakov, zato smo sklenile slovenske žene in slovenska dekleta slovenskega odseka Rudečega križa, da kupimo in darujemo cerkvi Sv. Jožefa to službeno zastavo v spomin onih naših dragih mladeničev-vojakov, ki so zapustili svoj dom, ko jih je klicala naša nova domovina. Ta službena zastava naj nas spominja naših vojakov in mi vsi pa po njihovem zgledu poskušajmo storiti svojo dolžnost — vsak po svoji moči pomagati svoji no-i domovini do slavne zmage! Bog živi naše fante-vojake!" Govor je bil sprejet z burnim ploskanjem. Potem je govorila načelnica gospa M. Golobitsh. ki je s prav lepimi besedami vabila in pozivala slovensko ženstvo k pristopu v Sv. Jožefa slovenski katoliški oddelek Rdečega Križa. Govorila je tako lepo po domače in tako prepričevalno, da je žela burno pohvalo. Nato je nastopil glavni govornik, Rev. John Plevnik, naš g. župnik. Zahvalil je D. M. D. za krasno prireditev, ki je o-mogočila tudi razvitje službene zastave, ko so se pridružile slovenske članice Rdečega križa in so kupile pomenljivo zastavo, ki bo dičila našo cerkev in kazala zanamcem naš patrijotizem. Kazala bo, da jolietski Slovenci za časa svetovne vojne niso bili več tujci v tem mestu, ampak del slavne republike; da so bili v srcu in z dejanjem zvesti državljani svoje nove domovine. Potem je govornik prečita! imena mladeničev naše župnije, ki so
odšli pod zvezdnato zastavo. Nič manj nego 67 (reci: sedeminšestdešet) fantov naše fare je zdaj v Stric-Samovi službi, in prav toliko zvezd se zdaj lesketa na naši službeni zastavi. (Burno ploskanje.) "Pa jih bo še več," je rekel govornik. "Nihče nam ne more očitati, da smo Slovenci v tem mestu tujci ali pritepenci. Kakor naši fantje, smo vsi drugi pripravljeni žrtvovati kri za svojo novo domovino, če treba. Ta zastava je v čast in ponos nam vsem, naši mladini, njenim staršem, sorodnikom in vsem Slovencem. Zdi se mi," je rekel govornik, "kakor bi Washington in Lincoln prihajala in nam podajala roke, s pozdravom 'Dobro došli, bratje Slovenci!' V sorodstvu smo takorekoč sedaj z ustanovitelji najslavnejše republike in osvoboditelji črnih sužnjev. Naša kri se meša s krvjo najplemenitejših boriteljev za svobodo in pravico, za osvoboditev vseh tlačenih narodov in med njimi tudi slovenskega. Bodimo ponosni!" Tako in slično je g. župnik nadaljeval svoj prekrasni govor, ki je bil ponovno prekinjen z viharnim ploskanjem. "Po vojni bo naš narod spoštovan," je rekel. "A še dolgo potem bo zaničevan tisti, ki s svojo grozovlado izziva ves svet na boj. Kazen božja ne izostane, kajti božji mlini meljejo počasi, a gotovo." Nepopisen vtisk je napravil ta znameniti govor na vse poslušalce, ki so kar žareli v svetem navdušenju za pravico in svobodo. — Nazadnje je še govoril g. Jos. Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
Med odmori in petjem so igrale na piano gospodične Amalia Ursich, Marie Stonich, Elizabeth Grahek, Henrietta in Gertrude Brunskole. Igrale so neumorno in divno, za kar jim gre najlepša zahvala.
Kot "stage manager" je izvrstno izvršil svojo nalogo g. Matth Rogina.
Reditelji so bili gg. Joseph Rogina, Willy Vertin, Michael Ursich, Anton Glavan, Vrščaj Anton ml. in Mike Staudohar. Vsem hvala!
Največjo čast pa zaslužijo naše čč šolske sestre, ki so po vseh svojih močeh pomagale, da se je nedeljska prireditev na korist naši cerkvi obnesla tako imenitno.
—	Dan 1. majnika je mrzel. Davi je bila slana in na kuhinjskih oknih led. Mrzel in deževen in grd je bil ves mesec april, tako da smo imeli sedem mesecev zime. Zadnje dni je deževalo. Danes sije solnce, vsaj zjutraj, ko to poročamo. Dal Bog skoro toplejših dni, kajti rastlinstvu jih je treba.
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, po grebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nemi-nich, Joliet.	Adv.
vilo. Veliki topovi so na atlantsko o-brežje obrnjeni, mali pa na morski zaliv.
V	soboto, 20. aprila so nam stavili koze in nam dali v ramo serum, da ne dobimo vročinske bolezni ali kakih drugih. To še bodemo dobili dvakrat.
Naša Co. šteje 171 mož, in smo trije Slovenci, Matt Ramuta, John Goved-nik in jaz. Vsi smo iz Illinoisa, kar nas je v Co. Nas je tukaj okoli 1,500 in iz 111. smo večjidel.
Jed je dobra, imamo dosti za jesti. Uniform še nismo dobili, drugo pa vse. Pravijo, da uniforme dobimo drugi teden.
Naš captain nam je včeraj povedal, da odrinemo od tukaj v šestih tednih, tako da se naj hitro učimo, ter nas bodo še malo tam učili, na drugi strani.
V	mesto Portland nam ne dopustijo, dokler ne izvršimo en večer "na vahti" potem nas izpustijo zvečer v mesto, katero je oddaljeno 4 milje od nas. Sedaj lahko gremo 1 miljo na vsako stran taborišča, pa nazaj, več nam ne dopustijo.
Sedaj pa mislim, da vas ne bom preveč nadlegoval s svojim pismom. (O-ho! Le še več, prosimo.)
Pozdravljam vse svoje prijatelje in znance v Jolietu in upam, da se še ke-daj vidimo. Tebi pa, g. urednik, dobro zdravje in ne zamerite pismu, ker nisem jako dober v pisanju. Z Bogom za to pot, morebiti več prihodnjič.
Private Frank Meteš, 19th Co. Portland, Fort Williams, Maine.
CoUinwood, O., 27. apr. 1918. — Cenjeno uredništvo! Prosim, ako bi bilo mogoče natisniti te vrstice v Vašem cenjenem listu, ker nerada bi videla, da bi spomin na našo sestro Agnes Černe, katero smo spremili k zadnjemu počitku dne 25. aprila, ostal javnosti nepoznan. Ona je bila zvesta žena, pridna mati in dobra oseba, bodisi v verskem, kakor tudi v narodnem življenju. Rojena je bila dne 21. dec. 1881 v vasi Sadinje, okraj Žužemberk. V Ameriki je bivala 18 let. Kedor je imel priliko, priti z njo v dotiko, takoj je mogel pripoznati: to je žena na svojem mestu. Žal, da je šla pred nami, ker po letih bi bil imel še marsikdo prednost. Tukaj zapušča soproga in 8 otrok, v starosti 3 tednov do 13 let. Gotovo hud udarec za soproga ozir. očeta, kot za nežno mladež. Tukaj zapušča tudi enega brata, v starem kraju tri sestre in očeta. Pokojna je bila članica dr. Marije Vncbovzete št. 103 J. S. K. J. in več časa tudi predsednica omenjenega društva. Bila je tudi članica dr. Kras št. 8 S. D. Z., kakor tudi zastopnica Altarnega društva. Nikjer se ni skrivala pred javnostjo, bodisi v verskem ali narodnem mišljenju. Njej bodi blag spomin, nam pa mnogo enakih žena. kot si bila Ti, Agnes! .Tebi v spomin
M. S., čl. dr. M. V. št. 103.
Fort Williams, Maine, 26. apr. 1918. Dragi mi urednik! Prejel sem poslane iztise Amerikanskega Slovenca in se Vam lepo zahvalim. Razveselilo me je, ko sem lahko bral novice od doma in drugih slovenskih naselbin.
Tukaj se nam lepo godi. Samo vreme tukaj je slabo. Podnevi je toplo, zjutraj pa mrzlo, da moramo vrhnje suknje nositi. Vožnja je bila dolga. Vozili smo se iz Chicage 53 iir, preden smo prišli v Portland, Me. V Clevelandu smo stali eno uro; ker nismo znali, kako dolgo bodemo stali tam, smo samo okoli postaje bili. In ravno tako v drugih velikih mestih. Prišli smo v Fort Williams okoli 11:30 v petek zvečer in <o imeli vse pripravljeno za nas. V soboto in nedeljo smo počivali, v ponedeljek pa smo začeli in-fanterijske vaje. Tega srtio se učili va tedna. Sedaj, pa na velike topove popoldan. Mene so deli na Range, katerim se pravi Range setters. Tukaj na tem obrežju imamo .2. 12 palcev in 1. 10 palcev debele topove in sicer brzostrelne. Topov pa je veliko šte-
li esperia, Mich., 25. apr. 1918. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, da sprejmete ta naš mali dopis v vaše predale. Dne 22. apr. smo imeli tukajšnji Slovenci ob White Riverju (Beli reki) prazničen dan. Obiskal nas je vaš čast. gospod John Plaznik, da smo imeli lepo priložnost opraviti velikonočno spoved in prejeti sv. obhajilo. Prav iz srca se zahvalimo č gospodu za krasen govor, ki je šel vsakemu do srca, in za njegovo požrtvovalnost, da se je potrudil že v drugič k nam priti. Bog naj mu stoterno poplača, kar mi nismo mogli, ker nas je malo število. Bog ga ohrani pri zdravju še na mnoga leta. Dan je bil krasno lep; prej je deževalo dva dni in eno noč, 22tega se je pa nebo očistilo in solnce je sijalo ves dan; 23. pa je bil zopet sneg dopoldan. Zdaj pa imamo spet prijazno vreme in hitimo orati K sklepu dopisa pozdravljamo vse Slovence in Slovenke po Združenih Državah Amerike. Tebi, list, pa želimo dosti naročnikov in dobrih predplač-nikov. Z Bogom!
Slov. farmarji ob White Riverju.
Pittsburgh, Pa., 29. apr. — Kupite Liberty bonde in vojno - varčevalne znamke! Te velepomembne besede či-tamo v vsaki številki našega vse hvale vrednega lista Amer. Slovenca, kateri rojakom priporoča za nakup zgoraj navedenih bondov in znamk.
Skoraj ga ni Slovenca(ke) v Ameriki, kateremu ne bi bilo znano, čemu Združene države potrebujejo ta denar.
Trdovratni nemški kajzer, kateremu se ne smili krščanska kri, noče prenehati s tem strašnim klanjem. Uničil je vse male države, Belgijo, Rumunijo in našo sosedno Srbijo.
Naš veliki predsednik Woodrow Wilson je ves ta čas opominjal kaj-zerja, da naj naredi mir. Kaj je pa kajzer storil? Namesto da bi poslušal pameten nasvet Združenih držav, je začel še njih parnike potapljati. Vsaka sila do vremena, je mislil g. Wilson ter napovedal Nemčiji vojno. Torej je sedaj razvidno, da Združene države smo dolžni podpirati posebno mi Slovenci oziroma Slovani sploh, ker one se borijo za pravice malih narodov, in to smo mi.
Če Amerika dobi zmago, bode nam Slovencem pomagano na dveh straneh, to je, mi v naši novi domovini bomo imeli boljše stališče in naši ro-iaki v stari domovini bodejo rešeni 'zpod pruskega jarma, je omenil včeraj g. John Radovič v svojem govoru.
Da smo bili mi Slovenci v naši rojstni domovini zaničevani, nam kaže dejstvo, da celo govoriti nismo mogli. Ce je prišlo kakšno pismo od sodnije, potem teci v župnišče, da ti ga gosp. župnik prebere, sam ga nisi mogel, ker ie bilo pisano v blaženi nemščini. Ko si imel kaj opraviti z orožnikom, si moral tolmača poiskati, ker ni hotel slovensko govoriti s teboj. To vse se dogaja v oni deželi, kjer smo otroci v šolskih letih peli: Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo.
Kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača, to je naš stari pregovor. Ravno tako pravi Mr. Wilson, da kateremu ni mogoče kupiti Liberty bondov, naj se poslužuje vojno-varčeval-nih znamk, katere bojo prinesle čez 5 let lepo svotico, in s tem bode vladi dosti pomagano, da preje uniči krvoločnega kajzerja.
Kakor na vse narode v tej deželi, tako se je tudi na nas obrnila vlada Združenih držav potom svojega zastopnika, Dr. Jos. V. Gralieka, ter ga naprosila, da naj deluje za to, da bi Slovenci v Pa. po zmožnosti kupovali bonde in znamke ter s tem izkazali
svojo patriotičnost napram Združenim državam.
V to svrho se je ustanovilo eno društvo, katero nosi ime: Slovenska Pa-triotična Zveza za Pennsylvanijo.
Ta zveza bode prodavala potom svojega zastopnika in centralnega odbora Liberty bonde in vojno-varčevalne znamke.
Predsednik te zveze je Mr. John Mravintz in tajnik Mr. A. Zbašnik.
Rojakom in rojakinjam v zapadni Pennsylvaniji je priporočati, da pristopijo v to Zvezo, kajti časi so resni.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam. Tebi pa, nas vrli list "A. S.", želim mnogo novih naročnikov. Vas pa, g. urednik, prosim, da imejte usmiljenje s tem dopisom. Patriot.
St. Stephen, Minn., 29. apr. — Drago uredništvo Am. SI., prosim malo prostorčka za ta dopis. Vreme je bolj mrzlo, in mislim, da zato ni kukavica še nič zapela. Spomlad je pa bolj suha; danes gre pa počasen dež.
Brokvajsko ženstvo, ki izdeluje razna oblačila za Rdeči križ, je tako pridno pri delu, da zasluži najlepšo pohvalo. Imeli so 'social basket party" dne 21. apr. zvečer in je bilo čistega dobička $113.25.
Moram omeniti, da jutri odpotujeta dva vrla mladeniča iz naše župnije pod zvezdnato zastavo, da pomoreta v veliki vojni k zmagi za svetovno demokracijo. To sta Jakob Zima pa Frank Jeklič. Danes so jim naredili malo veselico za slovo. Zima je bil tudi cerkveni pevec.
Danes je bil prvi oklic: Mary Sliv-nik jemlje slovo od "ledik" stanu, naj ji Bog blagoslovi zakonski stan. Ženin je Obemič (?).
Že slavčki žvrgolijo, vesel se maj budi; naj srca podarijo, kar lepi maj rodi. Glej, vneti te slavimo in srca ti darimo, Marija, o Marija!
K sklepu pozdravljam vse naročnike A. S. po širni Ameriki, pa tebi, urednik, obilno naročnikov.
John Poglajen.
Drobiž iz slovenskih listov.
Calumet, Mich. — Pljučnica je pobrala dne 24. apr. mladega Josipa Vra-nešiča, 12 let starega sina Nikolaja in pok. Katarine Vranešič. Deček je zbolel šele dne 22. apr. V noči naslednjega dne je na svojo lastno željo prejel sv. zakramente za umirajoče in par ur zatem je izdihnil svojo nedolžno dušico, ki se je preselila v večnost k svoji ljubljeni materi.
Cleveland, O. — Slovenci v Cleve-
landu so do dne 26. aprila podpisali $152,000.00 za tretje posojilo svobode.
—	Umrla je Agnes Černe. Zapušča moža in 8 otrok. Bila je članica dr. Kras in Marije Vnebovzete J. S. K. J. — Umrla je Ana Verbič, stara 2 leti. — Umrl je Anton Beton, star 39 let, doma iz Predoselj na Gorenjskem, kjer zapušča družino. — Umrl je Frank Trhljen, star nad 9 let. — Umrl je Alojz Kramelj, star 45 let, doma iz vasi Bančevo, župnija Velike Lašče. — Umrla je Ivana Intihar, stara 45 let, doma iz Rogače, župnija Šmihel pri Novem mestu. Zapušča moža in ^ otrok tukaj, a v stari domovini eno hčer, mater in 3 sestre. Bila je članica dr. sv. Frančiška K. S. K. J. in dr. Orel J. S. K. J.
—	Fair v Lorainu bo dne 10., 11. i" 12. majnika in sicer v Virantovi dvorani v korist šole in cerkve.
—	Primicijo ali novo mašo bo daroval lorainski rojak Rev. Anton Boro-bač dne 26. majnika.
—	Družini Senkar v Newburgu je utonil 4-letni otrok Albert, ki se je igral okoli izkopane kleti, napolnjene z deževnico, in je padel v vodo.
Ely, Minn. — V zakonski stan sta stopila g. Frank Kuhar in gdč. Mary, Mak.	M
—	Slovenska Čitalnica je priredila / ddne 13. apr. zvečer v Washington Auditorium veselico za Rdeči križ. Čistega dobička je bilo nad $27.
Buhl, Minn. — Občinski odbor je sklenil, da bo vsakdo izgubil delo pn občini, kdor ne kupi Liberty bonda ali ne prispeva mesečno en dolar za U. S-Defense League. Mike Bokovich m hotel storiti tega, češ da nima denarja* zaradi česar je bil izpuščen iz službe takoj.
Lahko odločiti.
Če trpite vsled kake želodčne nepi-1* like, neprebavnosti, zapeke, napihova-* nja, glavoboli, nespečnosti, razdražlji™ vosti, splošne oslabelosti — in če ste pametni, boste zaužili zanesljivo zdr»" vilo in ne boste čakali, da vaše stanje postane resno. Najzanesljivejše zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravita0 grenko vino, ki čisti želodec in drobi pospešuje prebavo, povrača slast in p o* življa ves telesni ustroj. V lekarni; cena $1.10. — Za prehlade in kašlje, zdaj nastopajo, uživajte Triner's CoUPj Sedative, 25 in 50c v lekarnah, po poš'1 35 in 60c. Za revmatizem in nevratf?1* jo ni enakega Triner's Linimentu, & in 65c v lekarnah, po pošti 45 in 75c. ■"* Joseph Triner Company, 1333—1343 S. Ashland Ave., Chicago, III. — Adr.
DR. A. M ATI J AC A
SLOVENSKI ELEKTROPATJI
ZDRAVNIK

je otvoril svoj nov velki urad v drugem nadstropji sobe 103-104 Loughran BiH
403 CASS ST. (vogal Chicago St), JOLIET, ILL.
in dobil nove elektro-zdravilne aparate, da je njegov urad eden najmodernei' ših i najpopolnejih elektro-zdravilnih uradov v državi Illinois. Istotako ifl>* veliki X-RAY STROJ s katerim lahko pogleda notranje dele telesa.
Dr. Matijaca leči kronične (zastarele) in vse druge bolezni mož, žen otrok brez vsakoršnega trpljenja ali operacije. — Ker mu je mogoče telo P0' polnoma pregledati in z najnovejšimi sredstvi isto zdraviti, mu je mogoče pf'1' v zadevi do najboljših uspehov tudi v onih slučajih, kjer so drugi zdravnik' obupali. — Posvetovanja zastonj.
Pojasnila in preiskovanja: Vsak dan od 10. do 12.; od 2. do 4, in od 7. do ure zvečer. Ob nedeljah le v jutro od 10. do 12. ure. — Telefon: 5310.
Veiina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je:
Bolje zobovje za manje stroške.
Zobe Vam pregledamo zastonj.
11 Karat lUt* kron«	AA
rid,.work mk mob
Platoi najbolj!« rnUi P rtfl is gumija in kovina J\j,|JU in Tišja
Zobe i id a rem o brei bolečin s "Titallsed Air". Ženska strežnica redno prisotna. Yse delo jamčeno.
BURROWS
ZO B OZDRAVN L
D'Arcy Bldg! 2 nadstropje Vegel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, HI-
Odprto vlaki daa »«£«r in ob aadaljak do poldn«.
i A	STRANJ OBSEliA -
4 JU Veliki Slovensko-Angleški Tolmaf
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih moj>h slovensko-anglcških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razg°* vori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državlja" poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokaz"je" jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljence^ Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St.. New York, N. *
® 11SIIH1111 m DIIIIIIII11111111 ® 11H1111IIS H H1311IISII11IIII®1111 m ®
m
111111111111IIII1111II111111II11111111IIIIH11111111111111II11111111H11 [
1 LJUDJE, i
s	- s
m-a
| Dramatična slika v štirih dejanjih. Sp. Jož. Plot. |
m	m
Bs®®a@s®®Bs@®®aaffl@a®@asssas®s®as®ssHE
is
SBsaaBšassBBSSBSBBSBSBaassaBBaassBBBBBs

1-JK,
m
(Dalje.)
TRETJE DEJANJE.
(Pozorišče kot prej. Slavko leži pol naslonjen na zofi, glavo podprto na blazino. Lina, ukvarjajoč se z ročnim delom, sedi na prednjem koncu mize, stol obrnjen proti zofi. Na mizi šivanje, pletivo itd.)
Lina (se ozre od svojega dela). Tako tih si zmirom. Se slabše počutiš, kar si doma! Slavko. Lina 1
Lina. Glej, kar nič ne govoriš in vendar veš, da te ljubim.
Slavko. Tako nedolžno, odkrito govoriš. Pa se bojim, da boš še ti žalostna, ako bi ti jaz pravil, kaj imam na srcu. Lina, res čutiš z mano?
Lina. To ni prav, da tako vprašuješ. Veš, da te ljubim.
Slavko (se lahno nasmehne). V tretje te ne bom vprašal. Kadar je nam ljudem hudo pri srcu, govorimo kakor v svetem pismu. — Zdaj sem se spomnil, kako sva včasih prebirala sveto pismo.
Lina. Res, lepo je bilo. Kadar ni bilo doma nikogar drugega, sva poza-Prla okna — Slavko. Zakaj sva to storila? Lina. Zakaj? Mislim, da ni bilo krivde v naju. Bala sva se za taliz-nian samotnih misli. Sedla sva v najbolj skrit kot in sva brala. Kar si ti bral, sem tudi jaz.
Slavko. Potem sva se pogovarjala, še veš, včasih čisto do mraka... Tako lepo se nama je zdelo, če sva bila sama.
Lina. Dokler nisva začula resnih, stiogih očetovih korakov...
Slavko. Takrat sva vselej skoči-!a nazaj k šolskim knjigam.
Lina. In sva ogledovala črke, kakor bi se učila brati, in sva pisala kakor pri lepopisju.
Slavko. Oče je bil tako strog z «ama. Še veš, kako je bil hud, ko naju Je našel, da sva sedela na zofi brez šolske knjige v roki?
Lina. Da, dva gospoda sta bila Prišla ž njim na obisk; midva jih pa nisva slišala, ker sva sanjala v pogo voru.. .
Slavko. Seveda, to je bilo glav-In ker sva to čudoma opazila, se Je stisnilo v mladi duši, potisnjeni v dolgočasno vsakdanjost, iz katere sta nrepeneli ven, samo ven.
Lina. Potlej je rekla mama, naj °ceta odpuščanja prosiva. Šla sva le-Po drug za drugim, nepoboljšljiva greš "ika. Jaz sem šla naprej in sem prva Pfosila. Dobro še pomnim. "Papa, odpusti — sem rekla — da sva sedela na ' Sama ne vem, zakaj sem se 2raven nasmehnila.
Slavko. In nisi dobila odveze. Jaz sem pretiho govoril. Potlej sva "a oba tepena in sva imela post. Lina. Drugi dan sem se po par 'ezuspešnih poizkusih jaz dovolj res-110 držala in ti si dovolj glasno govoril. Slavko. Papa nama je naredil °'go pridigo, poteni naju je slovesno Poljubil.
Lin a. Tako dolge brke je imel ta-fat; Pomnim še, kako me je zašče-n,e,0 po licu... Slavko. Pri večerji smo imeli spet ,	dolgo pridigo. Papa je bil hud,
< , je mama molčala. Zato je potlej ,T>amo ponovila vsebino vsakega njegovega stavka.
L'na. Da, in v podkrcpljenje je ^'kimala vsaki njegovi važni besedi. baV zatem smo se drug drugega ie ' či	ročno delo.) Mrači se
s]Slavno, naj prižgem luč?
i„ k Pusti še, v mraku se lep-se Počiva.
L i n a. Si truden? Verjemi, tudi od 2a^ti si truden.
žal0 fVlc°' ^entlar ie resnica, da je nje b ,alc0 Potrebna za premisljcva-
f-"'*. Ali p«? veš kaj? Hočeš, da
s[am na klavir?
s„n,avko. Da bova še bolj žalo-
L i n a. fa žalost te bo pokrepčala.
lino	Kre h klavirju. Zaigra la-
• niehko melodijo in jo spremlja s ' 1Tlc'anholičnim glasom.)
Mati je žalostna nocoj. Poslušaj me, sinko moji te bo smrt objemala, kaJ boš mislil, sinko moj?"
"r>uško bom stiskal v trudno pest, mislil bom, mati, na tvojo povest: težko je najti miren kot, kJer človek presodi življenja pot...
^'elodija se porazgubi v kratko pav-
ča.n" ,m VSta,,e Lina in «re s PO" Mnim korakom proti zofi. Slavko se
t J°?ravil v svoji pozi, tako da sedi
iia Ki komolcem desne roke oprt
blazino. Lina sede poleg njega in
KJ nalahno prime za roko.)
4boli. J* (.sočutn°)- Ali ne bi bilo l®S0lje' (la S' Prijatelja breme, ki je za
I
enega morda pretežko, razdelita med seboj ?
Slavko. Lina, zdaj te pa moram vendar v tretje vprašati: ali se zavedaš, da me ljubiš?
Lina (žalostno). Resnično ne veruješ, da še dozdaj nisem mogla zaslutiti, kako trpiš na tihem, v svoji duši?
Slavko (počasi, s pogledom nanjo). In vendar si pisala moj nekro-log.
Lina (ki je medtem izpustila njegovo roko). Da.
Slavko. Si čutila notranjo potrebo, da mi ga napišeš?
Lina. Jaz nisem zapazila nobene potrebe. Oče je rekel, da je to sestrska dolžnost —
Slavko. — da mora biti to tvoja notranja potreba. Torej se je spet a-peliralo na ljubezen, ki je seve prav lepo in vplivno čuvstvo za sugestijo... Ljubezen naj bi izpremenila svet v nebesa, a ljudje ga v imenu ljubezni tlačijo v pekel! In ti nisi imela nobenih pomislekov? Morda se ti je zdelo, da pišeš nekakšno občeznano novico, ki jo ljudje že vnaprej vedo in se ob njej naslajajo, ki pa jih ne vznemirja in ne ovira na izhojeni poti poštenja.
Lina. Ah, Slavko! Želela sem, da bi bil ti poleg mene in bi ti jaz narekovala besede, ki bi jih tvoja volja napisala, in zraven sem trepetala ob tej misli.
Slavko. Zame verjetno... In si se naslajala ob tem, kar si pisala, pod blagoslovom očetovim seveda. (Bolestno.) Da, morda nisi slutila bremena laži na sebi, kakor čutim jaz zdaj njegovo pezo... Gotovo se je govorilo tudi o moralni dolžnosti, o kateri svet sofistov tako rad govori, ker tihotapec se rad senči pod prijetno senco mogočnih zaščitnikov. In ti si verjela besedam.
Lina. Da. Gorje! Zdaj spoznam svojo krivdo.
Slavko. In vendar si me ljubila
Lina. Kakor otrok...
Slavko. Ne razmišljajva o tem Morda to tudi ni zate najvažnejše. Pa veš, Lina, čemu so služile te laži?
Lina. Ko bi si bila v svesti zlega namena...
Slavko. Mislim namreč, če pogledaš v najbolj skrite globine svojih želja...
(Lina molči, pavza.)
Slavko. Si že dobila službo?
Lina. Čemu to zdaj vprašuješ?
Slavko. Važna vprašanja ostaja jo brez vidnih odgovorov. V zadnjem času sta se z očetom potegovala za službo?
(Spet kratka pavza.)
Slavko. Dekle, in me resnično ljubiš?
Lina (se mu vrže okoli vratu). Slavko, o Slavko! Čutim moč... (Naenkrat prestrašena razklene roki. Skoro obupno.) Gorje, zdaj razumem... (Se vzravna.) A lahko prisežem, da nisem mislila na to...
Slavko (z odkritim, dolgim pogledom). Torej nisi... Potem te blagoslavljam.
(Zasliši se zvonjenje, kmalu nato koraki v predsobi.)
L i n a. Zdaj prihaja. Temno je. Prinesem raje svetilko. (Odide. Pri vratih se srečata z očetom. Lina se hitro umakne, komaj vidno pozdravi, oba gresta molče mimo, kakor tujca. Fanič nevoljno, trdo zapre vrata, stopi, ne da bi se ozrl na Slavka, proti oknu počasi, roke prekrižane, potem se vrne k vratom in odloži obleko.)
Fanič (še odlagaje pri obešalu, pikro). Sta premišljala z jeziki?
(Stopi proti oknu spet kakor prej, kjer obstane, napol obrnjen proti občinstvu. Ne da bi se ozrl, z razžaljenim, ogorčenim glasom.)
Moj sin mi narekuje, kaj nisem prav storil!
Slavko (mirno). Oče, si prepričan, da ni bilo zraven sence nepoštenja?
Fanič (kakor zgoraj). Zato, ker sem delal za svojo družino. Bog!
(Pri zadnjih besedah je vstopila spet Lina, nažgano svetilko v roki. Luč postavi na mizo, kjer ogne svoje ročno delo na manjši del prostora. Potem gre pN>ti prednjemu oknu, kjer ni Fa-niča, in si daje od časa do časa opravila pri zastorih. Gleda v temo skoz okno, približno v taki pozi kakor oče. Medtem po kratki pavzi.)
Slavko. Brez vsakega namena, brez skrite misli?
Fanič. Brez vsake sebičnosti. (Ganjen.) Samo da bi drugim dobro storil.
Slavko. Oče, kaj je sebičnost?
Fanič. Nepoštenost. In jaz sovražim nepoštenost. > Slavko. Tako opredeljujemo povprečno poštenje in povprečno modrost. A če natančneje pogledamo tudi tisto, česar navadno ne gledamo, ker smo izgubili zavest dolžnosti, da bi
gledali, dasi je najpotrebnejše in najtežje... Poštenje je predvsem osebna zadeva. Ljudje so jo pa razkričali v svet za javni blagor, za podlago medsebojnega življenja. Seveda vsak se boji, da ga ogoljufa njegov častivredni bližnjik, ker vidi, kako grozno je razdejanje nepoštenosti v njegovem lastnem srcu. Obesili so besedo poštenja na zastavo in hodijo za njo v procesijah po blatu. Tako mehko, prijetno in hladno je v tem blatu, da si kratko-vidneži domišljajo, da jim je Bog sam poplačal njihov veliki trud. In resnično, mnogo so se trudili! Zagrmeli so v trobento laži, ki jim je zapela sladko besedo: poštenje! in pod to mogočno parolo se čutijo varne. V resnici pa je vse to poštenje le končna posledica osebnega nepoštenja. Jaz namreč mislim, da si je tukaj treba zavezati oči za vse drugo, za vse ljudi, za vse svoje zunanje življenje in si pogledati v srce.. . A zdi se mi, da je človekovo srce postalo labrint z vse mogočimi poti, ki imajo samo izhod in je ni poti navznoter. Ključe do teh labrintov so izgubili, večina jih je potaknila na pozabljena mesta, da ni treba razmišljati kaj je skrito v tistih čudovitih globinah... Sodi odkritosrčno: res misliš, da so dotični nameni bili dobri, brez krivde?
Fanič (gre od okna). Poslušaj, sin! (Sede k mizi na stol, kjer je preje sedela Lina. Levico- položeno na mizo, desnico na prsih, gleda preko luči v temo. V precej strastnem tonu:) Poslušaj očeta, ki je osivel v delu in skrbeh. Jaz sem star. Za koga delam? Zase? Mene čaka grob... (Ganjen.) Je to sebičnost, če sem delal za svojo hčer, za bližnjika? In vem, kaj mi vrača... Kljub temu sem rad delal, ker me je vodila ljubezen do otrok. Slavko. Samo ljubezen? Fanič. Da.
Slavko. Oče! (Kratka pavza.) Vsaka želja in vsako dejanje, ki brezobzirno teži za svojo slastjo, je sebičnost. In ti moraš vendar vedeti, kaj si hotel...
Fanič. Moj namen je bil lep.
Slavko. Predvsem moraš uvideti, da nimam namena te žaliti. Niti iz-daleka ne. Želim le, da priznaš. Hočem, da prepoznaš resnico, ki je pre-potrebna za naše življenje. To odkritje je v srečo cele družine, v moj in vaš blagor. Zdaj naj torej povem jaz ... Ugled, čast rodbine je bil tvoj naj-skrivnejši in najsebičnejši namen. In ta težnja je bila krivična.
Fanič (osupnjen). Torej ni dovoljeno delati za ugled svoje družine!
Slavko. Da, za pošteno ime. A tukaj je bila umazanost, kupčija.
Lina (ki se je med govorom večkrat obrnila, kakor bi hotela poseči vmes, a je vselej vztrepetala pred neizrečeno besedo, se končno odloči.) Podla kupčija, kjer se je prodajalo življenje bratovo za sestrino službo!
Slavko. Da, ta slavospev o junaški smrti bratovi. Ha, junaštvo, porojeno iz obupa! Sicer pa, saj diči srebrna svetinja moje prsi...
Fanič. Nezaslišano!
Slavko. To si moral vedeti, ker sem ti bil pisal pismo takoj po odhodu v vojake.
Lina. Tako?!
Fanič. Grozno! Grozno!
Slavko. Razumem, da se čudiš, ker se vsi ljudje čudijo ob takih prilikah in ne brez vzroka. Naravni po gled je preveč dolgoviden, zato so si nabavili očali proti tej vrojeni bolezni in si jih veselo pritrdili pred svojimi naravnimi, premalo kratkovidnimi očmi. Skozi te naočnike se jako prijetno gleda, ker se dobi steklo tudi v različnih barvah, kakor komu prija. Vsem zelo škoduje solnčna luč, zato ljubijo predvsem motne, temne barve. Seveda v prvih časih so vsi jako nestrpni in nezadovoljni ter preizkusijo obilico barv in stekel za primerno poslabšanje svoje dalekovidnosti. Ko pa pridejo do dovolj kratkovidnih naočnikov in do prave barve, triumfirajo v glasni sodbi po svetu, da si more človek, ki ljubi resnico in umetnost in se hoče tudi potruditi zanje, pridobiti zelo izvrsten in zdravju zelo koristen pogled: ker človek se mora priboriti do popolne natančnosti, a od rojstva nam dane oči letajo po vesoljnem svetu in nočejo videti tako nujnih malenkosti... Mnogi potem v svoji dobrohotnosti pišejo silno učne in sladke recepte za take prepotrebne naočnike, svojih seveda navadno nihče ne posoja. Zakaj očali se ne posojajo in utegnilo bi se potem tudi kaj žalega zgoditi... Če jih pa kdo komu posodi, se zgodi včasih, da dotični, ki so mu bile posojene, drugače vidi. In to je jako sitno ter nerodno, celo nevarno.Skoro vsak nosi naočnike toliko časa na nosu, da jim zgnije podlaga; zakaj to je čisto naravna posledica, da se rja in gniloba slabe robe zaje tudi v človeško meso... Takrat padejo naočniki izpred vlažnih oči, ki vse prestrašene rde in buljijo v žgočo svetlobo. To je najbrž najhujše. Nekateri ne nosijo poteni več naočnikov, drugi se pa privadijo tudi tem usodnim slučajem, kakor se imenujejo, in si kupijo ob vsakokratni nezgodi umetne nosove. Zgodi se pa tudi, da kak neveren Tomaž ali celo očiten grešnik s silo vzame ob ugodit priložnosti te čudovite očali od oči Tisto je tudi neskončno hudo... Lju dje občnega blagra in javnega pošte-
nja se ob takih tolovajskih napadih zgražajo nad tatovi in roparji. Često se zgodi ob takih prilikah, da tudi njim v njihovi sveti jezi odpadejo gnili nosovi. ..
Fanič. Ne razumem, kaj torej pravzaprav hočeš...
Slavko. Upravičeno lahko veruješ, da razumeš in moreš razumeti. Povedal sem to povest, ki bi jo marsikateri rad poslušal kot lepo, prijetno pravljico iz devete dežele, kjer se ljudje tako prostodušno zabavajo in skr-be za udobno prebavo, preden miroljubno zadremljejo v pravično spanje; a žalibog je vseskozi zelo žalostna in resnična. Povedal sem ti jo, da se ne boš tudi ti čudil, kakor se čudijo ljudje, ki se pred njihovimi očmi odpro pobeljeni grobovi, odkrije gnusoba laži in razdejanja, a je v teh svetih trenutkih njih edini namen ogorčenost... Ali to je v poveličanje naše volje, da spoznamo in se nehamo čuditi.
Fanič. Še vedno ne razumem...
Slavko (tiho, resno). Oče, potem ne maraš...
Fanič (nekoliko zadirčno, s komaj prikrito jezo). Kaj hočeš?
Slavko (glasno, s pogledom nanj). Otresti se laži!
Lina. In jaz ne maram daru, ki je bil kupljen z bratovo krvjo!
Fanič. Nečuveno!
Lina. Ker drugače bi umrla sramu in krivde...
Slavko. In jaz si ne bi upal pogledati v obraz ne resnično poštenemu ne krivičnemu človeku, ker bi me vsak lahko zavrnil s kruto, a pravično sodbo. Potlej sem uničen starec, ker bi se mi ne godilo drugače kot delavcu, ki so mu bili odsekali obe roki in je z zdravimi nogami moral zaničevan hoditi po bogatem polju...
Fanič. Fej! In ti si upaš govoriti o nesebičnosti? Sama nadutost...
Slavko. Oče, resne besede prosim!
Fanič (pikro). Ko ne bi vedel, da ne moreš govoriti resno...
Slavko. Oče, kam uhajaš? Prosim, jaz mislim jako resno. Toda to zdaj pomisli: kdor nima veselja do življenja, nima pravice do njega. Ali od Boga je bila dana človeku ta pravica kot dolžnost... In kako čem živeti, če pritiska laž ko kamen na prsi, na ramena?. .. Kako čem uživati, če je kruh grenak od laži? — Ni bilo nespametno, naslajati se ob taki časti? Krivična, grda in podla je bila tista težnja.
Fanič (vstane). In podel sebič-než je bil tisti, ki se je žrtvoval neumornemu delu! Ha, to mi vrača moja družina!
Slavko. Ne zameri! Spomnil sem se tistega velikega nevernika, ki se je naučil cele folijante lepih, močnih besed, da bi se zavaroval pred strahovi vernikov. Opolnoči —
Fanič. Ne.jnuči me s svojimi neumnostmi!
Slavko. Poslušaj, ni bajka... Šel je opolnoči čez pokopališče in ob odprtem grobu, ko ni bilo ljudi poleg, se je ustrašil, če je res nevernik.— Si že slišal to povest? In takih nevernikov je obilo na svetu... Fanič. Fej, fej! Slavko. Nad kom se zgražaš? Fanič. Dovolj neumnosti! Kakor bedak...
Slavko. Samo to še poslušaj! Oče, prosim te. Tak nevernik...
Fanič (razsrjen). Dovolj! Proč s takim sinom! Fej te bodi!
Slavko (navidez mirno, a še bolj resno). Tudi ti si tak nevernik! (S povzdignjenim glasom.) In če ne maraš resnice, si jako podel nevernik.)
Fanič (izbruhne, udari ob mizo). In ta pošteni nevernik te proklinja! —
L i n a. Bog!
Slavko. Oče, ne kolni v teh velikih trenutkih!
Fanič (vzdigne roki). Sin, v teh velikih trenutkih te oče proklinja! Proklet!
(Plane proti vratom. Lina hoče za njim, Slavko ji da znamenje z roko.)
Slavko. Pusti, Lina! Lažje bom nosil prokletstvo ko laž nad svojim življenjem!
(Konec prih.)
POMLADNE IS LETITE OBLEKE.
Čedn« in moderne obleke za odrasle in mladino se dob« pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. V«e naie blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno sadovoljnest.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odfto ▼redne znamke ali pa register tikete izvsemii na oblekah delanih po meri
Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na several strani mesta.
FrankJuričič
IM1 ML ffMim It JOLIET, IL<
JOHN MARTIN, SODNIK
(Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišča ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker s mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popoldne od 1:30—S. Zvečer po dogovora. Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET,
(nasproti Court House), Joliet, Ills.
Valentin Fajnik, Jr.
Billiard Parlor
Tržim fine smodke in vse vrste
DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Kdor je žejen ali lačen m lahko pri meni okrapCa.
Oči pregledamo
Naočnike priredimo
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Smith & McGuire
JEWELERS AND OPTICIONS 320 Tan Boren St, Joliet
D'ARCY BUILDING
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primatu dobite vsako r*č 20 odsto cwq« kot karkoli drugje. Prodajam umo jamča-no blago. Popravljam TM vrsta amerikanika in starokrajska ura in ■ktnino za vsako dalo
SLOVENCI ill HRVATI p celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drago rež, pilita mani kaj bi radi pa vam poiljem ceno. V*aka reč Ta* koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
901 N Hickory St.
JOLIET. ILL;
s«®«®«®«® m m s ® »s«®!*®
» Homewood Coal i I * Ytrd £
M MIKAN, MANAGER	®
Trd in Metat Prem	i
*1 ™	S3
ter drva in kurivo	*
1624 Nicholson St, Joliet, III.	tfi
„ PHONE 17»7W	£
*	S
ffltfSjtfiffltfi ffl x ® s ffiW® SiSSS
m
m M
m s
Andrej Stirn
SLOVENSKI ČREVLJAR. Popravljam moške, ženske in otroške
ČEVLJE. 1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois.
Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
>
| Vaše zdravje
zahteva snainost in natančno ravnanje pri V6eh zdravniških predpisih in nasvetih. Da vam bo mogoče odstraniti marsikako bolečino, ki preži od vseh strani na vas kot hud sovražnik, bodite vsled tega vedno pripravljeni. Imejte vedno pri rokah
Severa7s
Antisepsol.
To je izvrstno higijenično in antiseptično sredstvo, ki naj bi se rabilo sleherni dan pri izpiranju ust, pri grgljanju, pri izpiranju ušes, nosa, ali pri antiseptičnem izpiranju ran in otiskov. To zdravilo vam hladi in leči bolestne dele in srbeče izpahke. Navodila so označena na zavitku. Cena 36c.
Na prodaj v vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
fflSKfflKfflMifflaiffl SfiHSfi® !fiffl!fi®!fia
I Frank Bambich I
-
W TRGOVEC Z ZLATNINO
ffl S 00 Sfi 11 K
1107^a N. Hickory St., Joliet
Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino.
19 W
SI
S
g)
»
ffl »
ffi
B«®«®« ffl Si ffl Sfi fflK® KSBiSUil
HANSEN & PETERSEN CO.
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS,
BARVAMO
ZUNAJ IN ZNOTRAJ
Stenski papir po 10c roll in več.
Barva za hiše po $1.95 galon in več, Vse barve.
Barva za Ford $1.25.
Najboljše ščetke.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk tn šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi sc pri nas in oglej si našo zalogo I Mi •• bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI,	i
Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET, ILL,
John Grahek
...Gostilničar...
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG.
TELEFON 7612.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Wise & Zupančič
200 Jackson St. JOLIET, ILLS.
gostilničarja
VINO, ŽGANJU IN SMODKE.
SOBE V NAJEM I LUNCH ROOM.

Amerikanski Sloyenec
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poSiljatve naj »e
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brei podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
S.	maja Nedelja	Pij V., papež.
6.	Pondeljek Janez Ev.	
7.	" Torek	Stanislav, škof.
8.	" Sreda	Zjav. Mich.
9.	" Četrtek	Kristusov vneb.
10.	" Petek	Izidor, spoznav.
11.	" Sobota	Mamert, škof.
PETA NEDELJA PO VELIKINOČI
Na več mestih beremo v svetem pismu, naj molimo. Sveto pismo nas tudi zagotovljuje, da bodo naše prošnje uslišane. O taki obljubi beremo tudi danes v svetem evangeliju: "Če boste Očeta kfij prosili v Mojem imenu, vam bo dal." Kljub tem11 ostane toliko naših molitev neuslišanih. Zakaj? Ali naš Zveličar ne izpolni svoje obljube? Bog je. vselej zvest v Svojih obljubah; napaka mora biti toraj na naši strani. Pr^mišljujmo danes, kaj je napačnega y naših molitvah. Večkrat nismo uslišani, ker ne molimo prav. Nekdo je nekoč prinesel nekemu kralju svojo prošnjo na tak način, da ni bila samo njegova prošnja zavržena, ampak je bil še kaznovan. Prošnja je bila namreč spisana na slab, u-uiazan in raztrgan papir, jezik je bil robat in nerazumen, stvari za katere je prosil, malenkostne. Tudi naše prošnje do Boga so večkrat take.
Pisal je na stab in umazan papir. Naše molitve prihajajo večkrat iz u-mazanega srca, katero je vdano grehu. Ali se smemo čuditi, da nismo uslišani? Ali ne beremo v svetem pismu, da Bog ne usliši grešnikov? Dokler imamo greh v srcu in ga ne maramo zapustiti, gotovo molimo zastonj in naše prošnje ne morejo biti uslišane. Nobena molitev ne prodere do neba, če ne prihaja iz čistega, ali vsaj skesanega srca. Kdor tako moli je uslišan, ker lahko dvigne svoje srce k Bogu in se z Njim pogovarja, med tem. ko je grešnikovo srce navezano na greh. Dokler se ne oprosti grešnih spon, se ne more dvigniti k Bogu; tak človek ne .razume besed: "Kvišku srca."
Naše prošnje niso uslišane, ker ne prosimo pravih reči velikega in neskončno svetega Boga, ampak malih, večkrat škodljivih reči. Naš dragi Zveličar nas je učil moliti, ko je rekel: "Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo vam bo privrženo. V "očenašu" nam je pokazal po katerem redu naj predložimo svoje prošnje Bogu. Ta molitev vsebuje samo dve prošnji, katere se le deloma tičete svetnih stvari. Ko prosimo za vsakdanji kruh, smemo tudi misliti na hrano,'katero rabimo, da se pieživimo na zemlji; to je pa četrta in ne prva prošnja. Ko prosimo v sedmi prošnji, naj nas reši hudega, mislimo
na časne nezgode, da jih Bog odvrne od nas, če je tako Njegova volja in če je to dobro za naše duše, to pa je zopet zadnja in ne prva prošnja. Mi pa dostikrat zaobrnemo red in postavimo na prvo mesto, kar bi moralo biti zadnje in na zadnje mesto, kar bi moralo biti na prvem. Če je človek poln svetega duha, je tudi njegova molitev posvetna. Je že prav moliti za stvari, katere so v zvezi z našim bivanjem na zemlji; kajti svetne in duševne,dobrote prihajajo od Boga; ni pa prav bolj misliti na duševne stvari, kakor duhovne. Človek v svoji nespameti večkrat prosi Boga za stvari, katere bi škodile njegovi duši, če bi bila njegova molitev uslišana. Kristjanova prva dolžnost bi morala biti, da bi ohranil svojo dušo neomadeževano. Kaj pomaga človeku, če cel svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi. Bog nam kaže Svoje usmiljenje večkrat s tem, da nam ne da tega, za kar ga prosimo. Kadar tako stori, bi se Mu mogli zahvaliti, ne pa godrnjati. Bog zna boljše, kaj je dobro za nas, kakor mi Drugi vzrok, da naše prošnje niso uslišane, je ta, da niso razumljive, to se pravi, da nimajo pomena, ker jih zgovarjamo tja v en dan, brez misli. Človek velikokrat izgovarja z ustnica ml krasne molitve, njegove misli pa so daleč stran. Kako naj nas Bog usliši, če sami ne vemo, za kaj Ga prosimo.
Kadarkoli hočemo moliti, storimo to, kar nam veleva sveto pismo in pri pravimo se, ne, kakor bi skušali Boga. Odložimo pvetne težave in skrbi, še bolj pa prazne misli in domišljijo, kadar vstopimo v hišo Božjo. Spomnimo se, da smo v Njegovi pričujočnosti; varujmo svoja čutila, da nas ne napravijo raztrešene in molimo s celim srcem. Če tako molimo zbrano, postavimo Boga in Njegovo voljo pred vse drugo, če molimo s čistim ali vsaj skesanim srcem, če prosimo za stvari, ki so dobre za dušo, ne samo za telo, se nam ni treba bati; Bog bo uslišal naše prošnje fn nam dal svoj blagoslov.
REV. J. PLAZNIK.
VNEBOHOD KRISTUSOV. (Dne 9. majnika.)
Štirideset dni je preteklo, odkar je Zveličar stopil izza velikega nagrobnega kamena, odkar je stopil v jasno pomladansko jutro, da pozdravi Svoje prijatelje. Štirideset dni miru iii učenja je preteklo. Njegove besede so se vžgale v duše Njegovih poslušalcev z ognjem Njegovega poveličanega stanu.
Bilo je na Oljski gori, ko je Jezus govoril zadnjikrat svojim apostolom be.-ede plamteče ljubezni. Tedaj je tudi zadnjič gledal v oči Svoje predrage matere, dvignil je Svoje prebodene roke. da blagoslovi one, ki so mu bili dragi in zvesti; Njegov obraz je dobival nebeški sijaj in počasi se je dvigal, dokler ni izginil izpred zasolzenih očij onih, ki so stali na griču. Kaj čuda, da so bile njihove stopinje proti domu težke! Kaj jim je bila zemlja sedaj, ko je Jezus odšel?
"Ne bom vas pustil zapuščene," jim je v tolažbo obljubil. Svojo obljubo je tudi zvesto držal. Četudi je šet"v nebo tisti dan, četudi Ga ne bo videlo več nobeno vmrljivo oko, vendar se še mudi pri nas, na hribu oltarja, v SvOt jem stanovanju v tabernakelnu.
Skrivnost vnebohoda nas spodbuja k večji popolnosti. "Višje, še višje," nam kliče Zveličar, ko se dviga proti nebu. "Ne vstavljajte se tam, lygiv vas materijalne stvari vlečejo k tlom; višje!" Ker nas teža narave tlači k tlom, se ne moremo dvigniti brez Božje pomoči. Predno je Jezus šel v nebo, zapustil nam je ta čudoviti kruh, kateri nas vleče proti nebu, pomaga nam premagovati smrtno težo, ki nas tišči k tlom. Če se bomo posluževali večkrat tega kruha, bomo napredovali — dosegli bomo stopinjo popolnosti, katera se zahteva od nas. Ta napredek pomenja življenja Božje v nas; popolnost je polnost tega življenja v nas. Kako bomo to polnost dosegli? S pogostim svetim obhajilom.
Dnevnp sveto obhajilo ni ničesar novega v sveti cerkvi. Bila je to dobra stara navada prvih kristjanov, ko so se vadili v evangeljskih popolnostih. Sv. Ciprijan pravi: "Vs<jk dan prejemamo sveto obhajilo kot hrano za zveliča-nje." Cerkev govori po tridentinskem cerkvenem zboru tako: Zbor želi, da gredo verniki k sveti maši in prejmejo sv. obhajilo ne samo duhovno, ampak tudi zakramentalno. Sveta evharistija pa tudi samo zahteva, da se večkrat prejema sv. obhajilo. Jezusovo veselje je prebivati s človeškimi otroci N#še veselje bi moralo biti, da bi se tesneje združili z Jezusom. Sv. Evharistija je daritev. Daritev pa je popolna, kadar se povžije. Evharistija je hrana, za katero nas je Zveličar učil moliti v očenašu. "Če je hrana, kako je to," vpraša sv. Avguštin, "da jo prejemamo samo enkrat na leto?"
Želja po popolnosti in pogostem svetem obhajilu spadate skupaj čisto naravno. Kdor želi biti popoln, hrepeni po svetem obhajilu; kdor hodi večkrat k svetem obhajilu, želi biti popoln.
So katoličani, katerim ni mar pogosto sveto obhajilo in se zadovolje poleg velikonočne dolžnosti še s kakim svetim obhajilom na velike praznike,
Taki kristjani naj bi nekoliko pomislili in odgovorili na nekaj vprašanj, katera jim morda stavi vest. Ali jih res zavest, da so nevredni, in spoštovanje do presvetega zakramenta zadržuje? Ne; njihova srca so podobna betlehemskim gostilnam, katera so tako prenapolnjena, da ni v njih več prostora za Boga. Prostor je za veselice, dvomljive prijatelje nepotrebne zabave; kadar pa potrka Marijin otrok, ni več prostora.
Drugi pravi: "Saj bi že šel večkrat k svetem obhajilu, pa sem vedno tak, ka-koršen sem bil." Zakaj pa? K svetemu obhajilu se gre zato, da bi bil človek boljši. Če imaš resno voljo, Jezus ti bo pomagal kvišku.
Bodimo odkriti in poskusimo vsaj dvigniti se kvišku. Slišali bomo glas Zveličarjev: "Višje, moj otrok, visoko do nebes, kjer si mi dobro došel in kjer te bom prepričal, da tvoj trud ni bil zastonj. Hočem te videti na vrhuncu, bliže mojemu srcu. Stopi višje!"
REV. J. PLAZNIK.
TUDI DEL VZGOJE.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
(Konec.)
PETNAJSTO POGLAVJE.
Nekaj besedi v slovo.
Dragi bralec, dolgo časa sva se skupno pogovarjala, zato bo morda slovo nekoliko težje. Ob slovesu te še enkrat prosim, kadar vidiš v mladini le iskrico veselja za Bogu posvečeni stan, ne vgasni jo, ampak razpihaj v mogočen plamen. Če najdeš v srcu mladine le iskro nebeškega ognja, razširi jo v mogočen ogenj Božje ljubezni.
V	Marijinem mesecu smo. Koliko dobrega lahko storiš, četudi morda nimaš svojih otrok. Kaj na svetu more biti ljubše nežnemu srcu naše skupne matere, kakor če razširjamo češčenje iu.nauk.jjjenega sina. Veliko število oznanjevalcev Njegovega evangelija lahko pridobiš s svojo molitvijo. Ali ne bi hotel Bogu darovati svete maše, pri katerih si pričujoč in sveta obhajila, v ta namen, da bi Bog poslal delavce v svoj vinograd. Kedar sam qli sama ne moreš iti k sveti maši ob delavnikih in pogosto k svetemu obhajilu, lahko pošlješ svoje otroke v ta namen. Moli za mladino. To bo Bogu naj-prijetnejši dar. Izročuj jo Materi Božji, da jo ona varuje čisto. Če mladina zgubi čistost, jo more samo Bog na čudežen način oteti. Če ljubiš Marijo, ne moreš ji odreči te usluge. Stori kaj za njo v tem mesecu in izročaj jo presvetemu srcu v prihodnjem. Na ta način vršiš pravo apostolsko delo.
Komur so otroci izročeni v varstvo, mislim na stariše, morajo .gledati,-, da ohranijo njihove duše proste najmanjšega zla. Najmanjši greh omadežuje dušo bolj, kakor si moremo misliti. Čistost je najlepša mladinska čednost, katera pa lahko zgubi svoj sijaj, kakor dragoceni kamen. Treba je varovati oči in sluh in vse druge čute. Zato je treba paziti, kaj se dela in govori doma, varovati mladino druščine v najzgodnejši mladosti. Matere se rade zgovarjajo: ne morein. Moreš, če hočeš in to je tvoja dolžnost. Prava, materinska ljubezen, skrb in trdna volja p.rcniagajo vse. Sveten duh veje okrog nas. Nevede človek vdihava duh švpjih tovarišev, duh, ki veje iz tiska in .vleče ga duh brezbrižnosti. Varuj se ljubezni do mode in branje stvari, in nekoristne. Gledišča, ( J^pscbno takozvani "nickel-'->q.prave pohujševalnice. Kdor se i ill	',0 kmalu videl, da je t\a
ilobiČku in da bolj dopada Bogu.
V	tej dobi ltiehkužnosti se človek le prerad vdaja vsemu, kar si želi. Pravi kristjan pa se mora znati ustavljati po-kvarjerti naravi. Samozatajevanje bi moralo biti naše geslo. Vsi moramo delati pokoro na ta ali oni način; najboljša pokora je seveda to, da natančno izpolnjujemo svoje dolžnosti. Mladina bo našla največjo obrambo zoper skušnjave v tem, da vsak dan naredi svojo nalogo in se nauči, kar je bilo naloženega v šoli. Mal dečko je bil zelo moder, ker je vsako jutro zgodaj vstal, češ, da se hoče privaditi "misijonskega" življenja, po katerem je hrepenel.
Dečki se najboljše pripravijo za pri-hodnjost s tem, da strežejo pri oltarju. Kakor se pa lahko zlorabi vsako dobro stvar, da se deček tudi ravno kot strežnik lahko navadi lenobe, nereda in trmoglavosti s tem, da pride streči samo tedaj, kadar se mu zljubi, gotovo pa ne ob sobotah. Kdor žrtvuje nekoliko svojega spanja, premaga lenobo, da streže duhovniku pri oltarju, opravlja službo onega, kateri se pripravlja na duhovski stan. Pobožen strežnik je deležen za mašnikom največ sadu svete maše, več, kakor drugi pričujoči verniki. Marsikateri deček je začutil svoj poklic, ko je stopal po svetišču v družbi nevidnih angeljev, ki molijo Zveličarja.
Mladina naj tudi goji pobožnost do matere 04rešenikove. Marija sočustvuje z nami, kakor more sočustvbVa-ti le mati, v .vseh težavah in nadlogah. Dobro ve, s kom se moramo boriti, vidi naše slabosti, moč naših skušnjah. Vedno je pripravljena n&s ogrniti z njenim mogočnim plaščem, če jo le prosimo. Ne bi smel preteči dan, da
bi se ne priporočili njenemu materinskemu srcu, ker se bolj briga za nas, kakor mi sami. Marija je naša moč, ker vse, kar prejmemo, pride k nam po njenih rokah. Marija bo izvolila svojim zvestim služabnikom stan, kateri je za nje najboljši.
Čudno, pa vendar resnično je, da hoče človek sam odpomoči svojim težavam brez molitve. Kadar pride kdo v stisko, si beli glavo po ele dneve, ne da bi prosil Očeta luči, da bi ga razsvetlil. Mladina, katera se mora odločiti za bodočnost, dela to navadno brez pomoči iz nebes. Morda se posvetujejo s človeškimi svetovalci, pozabijo pa prositi za svet Boga, najboljšega svetovalca. Kdo lahko vidi, kaj nas čaka za zagrinjalom prihodnjosti in kaj je gotovo najboljše za nas?
Kadarkoli se hočemo odločiti za kaj važnega, rabimo luči in moči; luči, da vidimo pot dolžnosti, moči, (ta lahko hodimo po njej. Zaradi našega otem-nelega razuma vidimo le slabo in večkrat ne razločujemo dobrega od slabega, Potrebujemo svetle luči resnice, da razsvetli temo našega razuma. Še celo tedaj, kadar jasno vidimo resnico, smo preveč brezbrižni, da bi se je oklenili. Poguma rabimo, kateri prihaja od zgoraj.
Dober otrok bi moral vsak dan iz-ročevati prihodnjost nebeškemu Očetu. Vsakdo ima. svoje zmožnosti, eno ali več, ne more jih pa rabiti prav, če Dajalec ne blagoslovi njegovega truda. Prositi moramo za to, da bi vedno izpolnjevali voljo Božjo, naj se zahteva od nas, karkoli hoče.
Nobena prošnja ali pobožnost pa ne more biti bolj vplivna, kakor pogosto prejemanje najsvetejšega zakramenta. Sveti oče, papež Pij X. je izrazil željo, naj bi se hranili dečki in deklice celega sveta od najnežnejše mladosti s kruhom življenja, da tako zrastejo močni v čednostih. Eno samo sveto obhajilo prav prejeti je zadostno, da zbudi v človeški duši željo, da bi se najtesnejše združila s Kristusom, da bi darovala samo sebe na oltarju Božje ljubezni.
V svetem obhajilu Kristus ljubkuje dušo, ji odkrije najslajše skrivnosti, jo navdahne s plamenom Svojega srca. jo vname v ljubezni do bližnjega. Kdor pogosto pristopa k svetemu obhajilu, gotovo pozna Božjo voljo in jo tudi izpolnjuje.
Ob sklepu naj izdam tudi skrito tipanje, da bo morda Bog blagoslovil te vrstice in pripomogel, da se bo kaka duša dvignila do deviškega sijaja in se pridružila nekoč stoštiriinštiridese-tim tisočem, katere je videl sveti Janez v skrivnem razodetju, kateri slede Jag-njetu, kamorkoli gre in pojejo pesem, katere ne more nihče dfugi peti, ker so deviški.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 30, 1918, as required by the act of October 6, 1917.
Važno vladno naznanilo. 1
llliuoiški odber za Posojilo Svobode potrebuje vaše podpore.
RESOLUCIJE SLOVENSKE NARODNE ZVEZE.
Slovenska Narodna Zveza je na svoji prvi konvenciji v Clevelandu, O., v dneh 14., IS. in 16. aprila 1918 sprejela sledeče resolucije:
Splošna resolucija.
Konvencija S. N. Z. smatra za svojo dolžnost, da v teh velikih časih, v katerih se odločuje usoda vesoljne demokracije, Jugoslosanstva, kakor tudi ona njega slovenske veje, javno in pred ceUpi svetom izjavlja,.prepričana iz dna svoje duše:
da so Avstro-Ogrska in Habsburža-ni glavni krivci, ki so zakrivili, da so Slovenci propadali, izgubivši svojo neodvisnost v političnem suženjstvu in socialni vedi. Po volji Habsburžanov je bila kolonizirana in germanizirana v prošlosti polovica staroslovenskega o-zemlja, oni so hoteli streti slovenski narodni čut in so napovedali vojno Srbiji, da bi slovenske dežele postale pa-šalik prusovstva.
Tisočletni zločini Habsburžanov dajejo Slovencem pravico proklamirati, da ni več vezi udanosti in zvestobe med njimi in dinastičnim cesarstvom. Prosti hlapčevskih spon prošlosti je
Prejeli smo za objavo sledeče naznanilo:
Država Illinois je podpisala svojo minimalno (najmanjšo) kvoto $52,800,-000. To je samo miljnik, ki smo ga prehodili. Zakladniški tajnik je uradno prosil za 50 odstoten prepodpis ali presežno subskripcijo. Zatorej je novi cilj, ki je postavljen za našo državo, $79,200,000, ali samo 7,000,000 več, nego je bilo podpisanega za Drugo Posojilo. Gotovo se smemo na illinoiško ljudstvo zanesti, da izpolni to novo zahtevo, ki je očividno v zmožnosti njegovih pripomočkov. Kritični položaj na zapadni fronti in dejstvo, da je na stotisoče naših fantov sedaj "nekje na Francoskem" (somewhere in France), bodi vsa dodatna izpodbuda, ki je potrebna. Pozivamo vse državljane illinoiške, ki niso kupili bondov, da gredo v svoje banke ali k Svojim krajevnim odborom ter jih v duhu vzvišenega patrijotizma in ljubezni do dežele podpišejo takoj. Prosimo tiste, ki so kupili bondov, da jih podpišejo dodatno do polne mere svoje sposobnosti.
. Samo dvovrstni ljuje bodo koncem te vojne — tisti, ki jih je sram samih sebe, in tisti, ki jih ni sram. Vsak dr-
žavljan illinoiški naj napravi rekord ki se bo lahko oziral nanj s ponosom HEMAN GIFFORD, Federal Reserve Director of Sales for Illinois.
GUVERNER LOWDEN VAM PIŠE
Dragi sodržavljan:	l3jg
Ali je komu sedaj mogoče dvomih da če ne posodimo svojega denarja naši vladi, nam ga nemško cesarstvo od' vzame? Sedaj ni več vprašanje, kolik« naj posodimo, nego koliko lahko posodimo. Mi smo najbogatejši narod n' zemlji, ali našo pravico do vsakega dolarja našega bogastva izzivajo naši sovražniki. Bolje, mnogo bolje, da damo svoje bogastvo do zadnjega dolarja v obrambo naših pravic in svobc ščin, kakor da ostane in postane pl«0 nemške osvojitve.
V tem trenotku morebiti mnogi na^j fantje žrtvujejo vse svoje v največji bitki svetovne zgodovine. Ali naj: n« posodimo svojega denarja stvari, i-K katero oni umirajo? Srčno Vam vdani
FRANK O. LOWDEN, Governor of Illinois, Member of Executive Committee o' General Liberty Loan Committee' Seventh Federal Reserve District.
njihova bodočnost v državnem edin-stvu s Hrvati in Srbi.
Smatrajo Avstro-Ogrsko za največjega izkoriščevalca in sovražnika Slovencev. Slovenstvo je uničeno, ako ostane to cesarstvo ohranjeno po sedanju vojni, ahtevajo razbitje Avstrije kot predpogoj boljše bodočnosti Slovencev, kakor tudi kot edini predpogoj stalnega svetovnega miru ter demokratske lige narodov.
Vidijo v državnem edinstvu s Hrvati in Srbi edino rešitev svoje eksistence. Ako bi hoteli snovati svojo slovensko državo, bi postala ta žoga v rokah sosednih velevlasti.
Zahtevajo, sledeči v tem jugoslovanskim državnim poslancem in njihovim osnovnim mislim, izraženim v manifestu, predloženem po dr. Korošcu na brest-litovski konferenci, kakor tudi jugoslovanskim socijalistom v starem kraju ter načelom, izraženim v Krfski deklaraciji, da se vsi Slovenci, Hrvati in Srbi zedinijo v eni narodni in strogo demokratski državi, kateri bo prava osnova samoodločevanje naroda samega.
Izjavljajo, da morajo veliko vprašanje bodoče državne ureditve Slovenci, Hrvati in Srbi rešiti v eni in isti ustavodajni skupščini.
Smatrajo, za neobhodno potrebno, da se opozarja ameriška javnost na strašna, nepopisna grozodejstva, napravljena po volji Habsburžanov v Srbiji in v vseh, drugih jugoslovanskih deželah. Srbi, Hrvati in Slovenci, vsi stanovi, vključivši katoliške duhovnike, so bili žrtve tega tiranskega nečloveškega režima.
Opozarjajo ameriško javnost, da je ves naš narod v starem kraju proti avstrijskim avtonomijam, da nima nika-ke vere v obljube Habsburžanov in da vidi svoje rešenje samo v popolni neodvisnosti.
Izjavljajo, da so aVneriški Slovenci, pripravljeni žrtvovati svoje življenje in premoženje v svrho, da Zedinjenc države kot največji nosilec demokratskih idej premagajo Nemčijo, Avstrijo, ker je zmaga jedinjenih držav zmaga Slovenstva in Jugoslovanstva.
Izjavljajo, da hočejo vse žrtvovati, da se doseže največji cilj, katerega je naš narod v celi mukotrpni zgodovini, državna neodvisnost in svoboda v Jugoslaviji. Ponujajo vse svoje sile in vsa sredstva, ki so na razpolago, Jugoslovanskemu Odboru, polnomočne-
mu predstavitelju osmih milijonov avstrijskih Jugoslovanov.
Smatrajo za grobokope naše bodočnosti vse one slovenske Amerikanc6 ki ne sodelujejo na velikem delu našega osvobojenja in zedinjenja. Trdna, mogočna organizacija Slovencev v A' meriki, ki bo v bratski slogi deloval i s Hrvati in Srbi v interesu ameriški' Slovence* in v svrho izvojevanja nase neodvisnosti, je neobhodno potrebni ker drugače bi se morali Slovenci sramovati svojega slovenskega imena.
Izrekajo svoje največje občudovanje na junaštvu in pogumu voditeljev SI"' vencev, ki so na čelu jugoslovanske®' pokreta v starem kraju.
Konstatirajo, da je delež, katere?' so ameriški Slovenci dosedaj doprine' sli za naše osvobojenje, povsem ne" znaten in v nikakem razmerju z deja'1' sko silo ameriškega Slovenstva.
Vidijo v srbski kmetski demokracij' svoj vzor in mislijo, da združeno 1 njo v eni državi bo laiiko delati za d"' sego prave socijalne in ekonomske Pra vičnosti.	»j
Konstatirajo, da nas vera ne loči, J;) prepričani so, da bosta v Jugoslav'!' pravoslavni pop in katoliški duhovni živela v bratski ljubezni in slogi.
Izražajo svoje največje spoštovanj8 srbski značaj nosti in občudujejo brez' številne žrtve, ki so padle za Jugosla' vijo in za vesoljno demokracijo.
Pozdravljajo epohalno delo Jugosl0* vanskega Odbora: sporazum z It®'1' jani, ki je prvi in glavni čin razbit)' Avstrije.
Izrekajo članom Jugoslovanske^
Odbora v Londonu in članom Jugosl®' vanskega Narodnega Sveta v Wash ingtonu, D. C. svoje popolno zaupa"-' ter smatrajo njih delo za pravo osnov® naše bodoče državne neodvisnosti svobode.
(Dalje prih.)
Ljubezen in bol.
Ljubezen in bol sta prava src*' dvojčka. Oba ga enako pretresata, ® ba ga enako razburjata, oba ga ena omamljata, kadar se ga lotita. In vefl dar kako različni sta si tudi oni! Pf> ljubezen se namreč samo enkrat z močjo srcu prikazuje, med tem ko mu bol stokrat in stokrat približuje to vselej huje, vselej obupneje. — Pajkova, Aforizmi o ljubezni.
PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBNISK1 ZAVOD
USTANOVLJEN L. 1895.
ANTON NEMANICH IN SIN
1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža tta 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois
Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, kije eden največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile /a vse potrebe, zlasti za slučaje krstov, porok in P°* grebov. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevi.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago telephone 2675 ali N. W. 344. - SVOJ K SVOJ MU !

trgovcem in obrtnikom. Za en milijon rubljev se bo zidal iz'zapuščenega denarja sanatorij, v katerem bodo mogli iskati počitka in oddiha oni trgovci in obrtniki, ki so mogoče vsled razburjenja pri svojem polomu trpeli škodo na zdravju. Ostanek denarja se bo porabil za podporo in vzgojo hčera banke-rotnih trgovcev, ki so večinoma preje videle boljše dni. Sanatorij bodo zgradili v bližini Petrograda. Ves denar, ki je namenjen na bankerotne trgovce, so izročili starostam petrograjškega trgovstva ter znaša po opisu vseh le-gatov poltretji milijon rubljev. Ogromne vsote so določene za ustanovitev šol za otroke obrtnikov. Proti tej nenavadni ustanovi se je uprlo pred sodiščem večje število oseb, ki so z umrlo v sorodu in ki trdijo, da pokojna ni bila pri pravi pameti. Stardsta petrograjškega trgovstva, I. I. Krju-kov pa meni, kot poročajo listi, da se s procesom ničesar drugega noče doseči, kot prisiliti trgovstvo, da stopi v kak kompromis, k čemur pa ni voljno. Tudi ni pričakovati, da bi proces imel kak uspeh ter se sodi, da bo azil za bankarotne trgovce v doglednem času že zgrajen..
pgLIET'S GREATEST SHIPPING CENTER I^N,
(ANTON STOR'D
klHI) ESTABLISHED 1889.-M.A.f ELMAN C? iKjfr/
Cofnertleffer-son and \ ("Phone. All Departments Atf^^ Ottawa Sti-eets. /I FivcTHouaand.
ESTABLISHED 1889.-M.A.FELMAN C?
>ne. All Departments 'ive Thousand.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVUENA 29. NOVEMBRA 1914.
T ZJEjpiNJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inlcorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik ......GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik................. JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St. Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUHAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH. 1026 Main St, La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, f)radley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET. ILL.
se sedaj nadaljuje s vsakovrstnimi najlepšimi prilikami in ponudbami v vseh oddelkih naše velike nove prodajalne.
Konca se v soboto 4, maja
Udeležite se te letne razprodaje in prihranite denar na vseh potrebščinah za posamezne člane družine in cele hiše.
Odgovor.
Nekdaj so vprašali Imana Hasana:
—	Kaj je boljše: velika učenost, ali veliko premoženje?
—	Učehost — je odvrnil modrijan.
—	Če je učenost boljša, zakaj pa trkajo učenjaki na vrata bogatinov in ne nasprotno?
—	Ker učenjaki znajo ceniti vrednost denarja, bogatini pa ne vedo, koliko je vredna učenost.
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo isv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00: Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije.
D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri islov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
ZAHVALA.
Najlepše se zahvalim bolniškemu odboru Društva sv. Družine št. 1 D. S. D. za obiskovanja v moji bolezni in društvu pa za izplačane podporo.1 JOS. ZALOKAR, 1309 N. Hickory St., Joliet.
<HII>I>W>H>IHH>'I»
Društvene vesti.
pite dokler ste zdravi, ker človek ne ve kdaj ga doleti bolezen in nezgoda. Bratski pozdrav!
Jos. Klepec, tajnik.
HYDRO CARBON GAS.
96 odstotkov Oxygen, 4 odst. Coal Oil Vapor. Gre v vsako peč za gretje ali kuhanje. Najceneja tvarina, ki dela domač gas in je to najnovejša iznajdba te vrste.
Ne pozabite priti si je ogledat na 1014 N. CHICAGO ST., kjer bo free demonstration of Domestic Gas Maker. Odprto bo v soboto 4. maja od 12. do 6. ure zvečer.
Pridite, da vidite najcenejšo kurjavo na svetu.
S. & H. TRADING Stamps zastonj
s vsakim nakupom za 10c ali več v BOSTON STORE
Double Stamps mi torek in Detet
Novi 1918 modeli finih Wicker vozičkov za otroke.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 2, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Američani bojaželjni.
Z ameriško armado v Lotaringiji, 29. apr. — Vojaki narodne armade, kij prihajajo iz ameriških vežbališč, prinašajo navdušenost in dodatno števil-' no moč krdelom v tej krajini.
Neki oddelek, ki se ureja in počiva v mirnem ozadju, je sestavljen iz čisto ostriženih in obritih, močnih, zdravih in nebahavih, toda zaupanja polnih mož, ki komaj čakajo spopada z Nemci. Njih mišljenje se kaže v o-pazki njihovega generala, ki je rekel po domače:
"Nemci niso dobili naših kozjih brad; ali mi dobimo njihove. Narodna armada jim pokaže, ko pride do boja."
Prof. Masaryk v Chicagu.
Chicago, 111., 30. apr. — Prof. Thomas G. Masaryk, "oče č^ške revolucije", ki ga imenujejo njegovi občudo-vatelji v Evropi in Združenih Državah najvbčjega živečega Čeha, pride v Chicago v nedeljo popoldne. Prihaja prek neke pacifiške luke. Za njegov sprejem tukaj se vrše velike priprave. Kakih 20,000 Čehoslovakov ga bo spremilo od kolodvora v njegov hotel.
Otrok naj bi imel najboljii in najlepši voziček, ker otroška leta hitro minejo. Upoitovati se pa mora tudi zdravje in zabava. V naši prodajalni najdete največjo zalogo vozičkov vseh vrst in vseh cen. Predno kupite se oglasite tu, da se prepričate. Nikjer ne najdete večje zaloge, lepšega in trpežnega blaga, in ne zmernejih cen.
Pridite gotovo—zdaj je pravi čas!
Miljonska ustanova za bankerotne ljudi.
Soproga ruskega zlatarja Ivanova je zapustila v svoji oporoki 2 inpol milijona rubljev kot ustanovo za bankerotne trgovce. Ta svoj sklep je utemeljila v oporoki s tem, da doslej še ni nihče mislil na to, da bi se za te nesrečnike, ki skušajo skoro najbolj težave življenja, ustanovila kaka dobrodelna naprava. Bankrot pomenja skoro vedno pri poštnem trgovcu k0-nec njegove gospodarske samostojnosti in veliko nesrečo. Isto velja glede bankerota obrtnikov. Zato je zapustila svoje veliko premoženje bankerotniin
406-408-410 N. Chicago St. # Joliet, Illinois
Družba
sv. Družine
Sedež: JOLIET- ILL.
Joliet, 111., 30. apr. — Društvo sv. družine je imelo v nedeljo svojo mesečno sejo in je dovolilo izplačati bolno podporo sledečim sobratom:
Franku Struna za 29 dni....$ 29.00 ii
Josipu Zalokar za 16 dni.... 16.00 c
Michaelu Papež za 8 dni..... 8.00 c
Johnu F. Bluth za 8 dni..... 8.00 k
_ 1.
Skupaj..................$ 61.00 t
T>- •• ■	S
Prejšnje bolne podpore......$3752.00 v
Dozdaj izplačano za bolno Podporo ...................$3813.00 j
Nadzorni odbor je poročal o stanju r 'h blagajne društva tekom preteklih treh 11 - mesecev, kakor sledi:	v
Dohodki:	f
Preostanek v blagajni društva	c
Jan. 1918................$3,072.58 '
^ejemki januarja...$444.96	1
Prejemki februarja.. 394.10	1
Prejemki marca .... 441.43	1
°bresti posojila	■»
(note) ............ 12.50	j
Narastle obresti od	1
Liberty Bond..... 10.00	:
Narastle obresti od	1
c'ty Bonds....... 17.49	<
az°o .............. 7.00 $1,327.48 1
_ i
Preostanek in dohodki skupaj $4,400.06
i
Izdatki:	]
^Plačano januarja...$388.10	'
^Plačano februarja.. 360.46 /^-izplačano marca .... 431.46 $1,180.02 1
_ !
°stane v blagajni 31. marca. .$3,220.04 :
R	<
Razdelitev društvenega premoženja.
Bil®nca v banki, kakor kaže
knjiga ................$ 991.90
^rnjen ček (349) se od-Ste,e ...................... 285.46
f^1 Preostanek v banki......$ 706.44
Jol'^ B°nd ............. ... S00'00
'ct Street Improvements
PosS ..................... 1421.97
Nar "a "oto ............ 50000
astle obresti od Joliet S.
N °nds ....................................81.63
arastle obresti na Liberty
Bond ...............................10.00
O i	■
"Pno premoženje društva s • marca 1918.............$3,220.04
VJ/r.UŠtvo sv- Družine je zdaj staro
eno V ,"ad td 'eta in ima že tako m0" blagajno. Denar je skoro ves o-
Pomog,n V.l0Žen..T0
uspe],* SC vecjemu finančnemu
jcu'S iZmed čla"ov(ic) tega društva tak« i ponoscn na svoje društvo, ki ko lepo deluje in napreduje. Seveda
bi . Clanstvom še bolj napredovali, ako e i„io vojne, pa vendar gremo po-
Pos aiaPre-j' ŽC Pred vc* ™seci j« tu Ulc>nase društvo največje v Jolietu
In se ' f °m Udov> katerih kroji 481. * vedno se kdo oglasi za pristop.
društvi 5c Čas Pris'opiti v to veliko "i vp L° " Pr,stoPnine. Kdor se že-P atl naJ se pri meni. Pristo-
--4
JUGOSLOVANSKI POKRET NA	d
SLOVENSKEM.	£
_.,_ '	P
(Dalje.)	*
(Slovenec, 4. II.) "Podpisane žene f in dekleta iz vasi Breg, Drulovka, in ^ Orehek pri Kranjt) se pridružujemo s ^ celim srcem majski deklaraciji Jug. f kluba. Na vse žrtve in vse veliko trp- ^ ljcnje v vojnem času pozabljamo v j trdnem prepričanju, da nam bo izšlo ( solnce lepših dnij v svobodi Jugosla- -vije. Poslancem v Jug. klubu najtop- ^ lejša zahvala in popolno zaupanje. Že- t limo mir, kakoršnega predlaga sV. oče r Benedikt XV., pravičen mir med na- -rodi, ki naj prinese tudi slabejšim j možnost svobodnega in srečnega raz- j vijanja. Sledi 125 podpisov."	t
"Žene in dekleta iz Zgornje Save ] pri Kranju se prav dobro zavedamo, , da se gre za svobodo našega naroda ; in da se morejo sedaj uresničiti besede ; našega pesnika: "Vremena Kranjcem , bodo se zjasnila, jim milše zvezde, ka- ; kor zdaj sijale: "Želeč čim skorajšnji ; mir smo tudi me za majsko deklaracijo z dušo in srcem. Imamo nekoliko kukavnih izjem, toda me ostanemo zveste ter izražamo deželnemu glavarju dr. Šušteršiču popolno nezaupnico. Z največjim navdušenjem dajemo iz svoje majhne vasi 64 podpisov ne-ustrašljivih Slovenk Jug. klubu."
Isti list prinaša izjavo žen in deklet iz občine Št. Rupert (edina občina, katere odbor se je izjavil za Šušterši-ča). V tej izjavi se glasi: "Našim poslancem kličemo: Složni v Jugoslov. klubu delujte neustrašeno za zedinje, samostojnost in neodvisnost in s tem za bodočnost našega naroda." Sledi 657 podpisov.
Za deklaracijo se je izrazil tudi občinski odbor iz Bočne na Štajerskem.
Slovenec, 5. II. "Žene in dekleta iz občin Lukovica, Prevoje in Spodnje Koseze se pridružujemo majski deklaraciji Jug. kluba in izražamo poslancem v tem klubu popolny zaupnico, prevzvišenemu gospodu knezoškofu pa prisrčno zahvalo za njegovo možko obnašanje; vse to v nadi, da bo tudi našemu narodu kmalo napočilo solnce lepše bodočnosti. Zahtevamo neposredni in pravjčni mir s pravico samo-odločevanja narodov. — Sledi 566 podpisov in 309.10 kron za Krekov spomenik."
Slične izjave so podale po istem listu žene in dekleta iz naslednjih krajev: Ihan, 256 podpisov, Krka, 385 podp., Skrilje, 181 podp,, Kamnjc, 1&7 podp., Koravče, 694 podp. in skupina begunk iz Goriškega, 44 podp., kakor tudi možje iz občine Moravče, 235 podp., in žene in možje iz občine Šmarje pri Kopru z več kot 800 podpisi. ^ Slovenec, 5. II. "Občinski odbor v ; Šempolju na Krasu se je na svoji seji dne 20. januarja soglasno izrekel za | jugoslovansko deklaracijo. Jug. klubu ' izraža za njegov neustrašen nastop in j delovanje največje zaupanje. Samo ! krepko naprej po začrtani poti do zma-1 gel Iz dna srca želimo v najkrajšem . času resnični mir, katerega bo prinesla naiemu narodu samo zedinjena Jueo-> slavlja."
Po istem listu so se izrazili za jugo-■ slovansko deklaracijo še naslednji ob-
činski odbori: Pijava, Gorica, Bučka, 1 Št. Jurij pri Brosuplju in aprovizacij- : ska komisija v Marezigah v Istriji. i
Slovenec, 6. II. "Slovenske občine h Lipljenje >se pridružujemo jugoslov. i deklaraciji, vesele, da je konec poniž-r ne politike in malodušja. Iskreno že- ; limo, da posveča Jug. klub veliko paž- l njo vsem pogajanjem o miru, da osta- ; ne neumoren in vstrajen v svojih zali- ■ tevah, kako bi se nam in našim otro- i kom osnovala lepša bodočnost. Upa- 1 mo, da ni nikogar več med nami, ki bi ustal, da zruši ali vsaj omaje naše zaupanje v našo moč. Trezne, brez ; iluzije ne težimo po sreči posameznih : žen, temveč po srečni bodočnosti celega naroda. — Sledi 162 podpisov."
Žene in dekleta iz Postojne in iz podobčin Stara Vas, Zalog, Hrašče, Mali Otok, Veliki Otok, Zagon, se radostnim srcem pridružujemo majski deklaraciji, ker bo njeno uresničenje privedlo naš tlačeni narod do svobode in enakopravnosti in šele tedaj bo postal na svoji zemlji svoj gospod. Poslancem v Jug. klubu izražamo svoje popolno zaupanje in jim kličemo: Slo-1 žno in neomahljivo naprej, iz daljave se že sveti kot nagrada za vse naše napore—Jugoslavija. — Sledi 889 pod- i pisov."
"Majski deklaraciji se pridružujejo tudi zavedne žene in dekleta iz občine Bukovje. Živeli srčni boritelji za našo sveto jugoslovansko stvar. 200 podp."
"Žene in dekleta iz vasi Babinci pri Ljutomeru se pridružujejo majski deklaraciji z geslom: Svoboden mora biti naš narod, na svoji zemlji svoj gospod!" Sledi 136 podpisov.
"Žene in dekleta iz občine Košane iskreno pozdravljajo Jugoslov. deklaracijo in bodo vedno in povsod z vsemi močmi podpirale njene vzvišene] težnje. Sledi 546 podpisov."
V isti številki Slovenca so objavljene izjave žen in deklet iz sledečih krajev: Depalavas, 464 podp., Velika Dolina, 289 podp., Koroška Bela, 529 podp., Sv. Peter v Savinjski dolini, 530 podp., Kranjska Gora, 259, Primskovo, I 214, Gorenje 60, Cerkno na Goriškem, 456 (podpisale vse do zadnje žene),l dalje iz naslednjih krajev iz konjiške-1 ga okraja na Štajerskem: Konjice, 561 podp., Gabrovlje, 113, Tepina, 77, konjiška okolica 77, Sv. Kunigunda, 262, Žiče, 237, in Št. Jernej pri Loču, 282 podpisov; Koži pri Tržiču, 410; iz o-kolice Ormoža na Štajerskem: Bre-I brovnik, 320, Sv. Miklavž, 139, Sv. Lenart, 245, Osluševci, 34, Lešnica, 34, Vinski Vrh, 43; Zgornje Bitnje pri Kranju 156, Trzin 357, Sv. Lucija na Goriškem, 188 ženskih in 112 moških, I Tomišelj, Ig, Vrbljene in Loka, 'skupaj 485 podpisov, Žimarice 91, Zamostec, 59, Stročjavas, Pristova, Preska in Sla-mjak, skupno 217 podpisov, Marija na Žili pri Beljaku 90 podpisov, Vir pri Domžalah, 207, Cven, 334, Št. Vid na Dolenjskem, 247, Križevci na Štajerskem, 100, Ormož in okolica, Pavlovce, : Pavhovški Vrh in Hardek, skupaj 302 ■ podpisa, Cerklje, Krška vas, Stopiče, 1 Zupečavas, Mraševo in Gasice, skupaj : 732 podp., Zagorje na Pivki, 354, Mir-1 napeč, 1105, Šmihel na Notranjskem, " 252, Semič, Vinji Vrh in Kot, skupaj ' 323 podpisov.
(Dalje prih.) > _
Devetindvajseta
letna razprodaja
Ni lepših ne boljših!
THE EAGLE
s ® ® @ @ m ® a h a s ® is s s s a hi s is hi si ® a s n ® s h si h a ® ® bi ® n si s
IS
BI BI BI BI BI
Pod svobodnim solncem
Povest davnih, dedo-v h il SPISAL F. S. FINŽGAR |i ij
a
aaaaaaaBaBBaaaaaaasBaaaBaaaaBaaaaBafflaaa
(Dalje.)
Pretkani Hun se ni motil. Izprosil si je pot do samega cesarja Justinija-na, ki je bil ves zbegan in obupan zaradi Hilbudijevega poraza. Nikogar ni imel, da bi mu poslej varoval mejo na severu. Vojsko je potreboval za Italijo, za Afriko in zoper Perze. V veliki skrbi in žalosti je prebiral Salomonove knjige v poznih nočeh. mTedaj pride Hun Tunjuš.
Po kolenih se je pridrsal pred cesarja, poljubil spoštljivo njegovo nogo in govoril v veliki ponižnosti.
"'Hlapec se je priril v prahu do tebe, solnce nebeško, da ti pove važne novice..."
In Tunjuš je razlagal, da je razmetal vse imetje, da je sedaj berač — samo zato, da je razprl Slovene in Ante in otel državo na severu pred divjimi Sloveni.
"Sam Bog te je prinesel," je vzkliknil Justinijan in v srcu obljubil zlato svetilko v cerkev sv. Sofije. Ukazal je dati Hunu denarja, da ga je divju Tunjuš komaj dvignil. Iskreno ga je prosil, naj ščuje Slovene med seboj, naj jih zaplete v boj, da ne bodo utegnili preko mej. Justinijan mu je izročil pergament s cesarskim pečatom, ki ga je priporočil vsepovsod, koder je segala oblast Upravde.
Lahko torej, da se je vračal Tunjuš pijan od radosti in zadovoljstva. Ko sta se Slovena okrepčala, je zaukazal Tunjuš, naj Radovan zagode in Iztok zapoje. Huni so plesali bojne plese krog ognja, se spakovali z divjimi o-brazi, metali kvišku krasne meče, se opotekali in padali. Tunjuš se je zve-ral na lepi preprogi in se krohotal — in pil.
Prsti so že boleli Radovana in oma-govali ob strunah. Ali Hun je želel in zahteval novih pesmi; kričal bi bil, a je samo še grčal, ker se mu je od pijanosti debeli jezik valil po ustih in se zatikal. Radovan je strahoma go-del in godel vse hunske pesmi, kar jih je znal, da mu je znoj močil čelo. Iztok je umolknil. Sedel je pri nogah Radovanovih in gledal zamišljen v o-genj. -Poj, Sloven!"
Tunjuš je zatulil in z vso silo vrgel v Iztoka dragocen kozarec, da se je razbil.
Glavar se je zakrohotal, Huni z njim vred.
Iztok je pohlevno otrebil koščke stekla s svoje halje in si otrl kapljo krvi, ki je prisolzela na prsih iz majhne rane.
"Zaspanec, krmežljava mačka, zakaj nisi pel? — 1'a pojdi leč! Vsi spat, takoj! Eden h konjem, drugi pogasite ogenj in ležite. Veste, kaj nas čaka jutri! Epafrodit pride jutri gotovo sem. Konji morajo biti napaseni, meči ostri — trgovec ima tovor, da se izplača par krat pošteno suniti. — Mir — mir —
spat---"
Glavar se je zleknil na preprogo in zadnje besede že bolj grgral kakor govoril.
Huni so naglo pogasili ogenj in se takisto zleknili po tleh vsi pijani. Le mlad Hun se je oddaljil in šel na travnik, kjer so se pasli konji. Za Slovena se ni brigal nihče.
Radova n iu iztok sta tiho odšla od ognja in poiskala pod grmom suhe trave, kamor sta legla. Kmalu se je razlegalo hropenje in smrčanje spečih Hunov. i -"Očka!"
Tztok je šepetaje potegnil Radovana .za brado.
"Kaj bi sinko?" "'Tunjuša zakotjem!" "Norcc, molči! Ali bi rad tičal na kolcu in se pekel na ognju kot ko-šlrun!"
"Beži naprej, očka! Jaz ti rečem,
da ga zakoljem! Mene ne ujemo!"
"Hodi svojo pot! Sin, ki ne posluša očeta zasluži kolec v trebuh!" "Ne, ne, očka! Tako pa ne! Jaz sem
le mislil — če ti ne dovoliš---"
"Molči in spi!"
Iztok je molčal, a ni mogel zaspati. V njem je kipelo po osveti. Izprevi-del je dobro, da se Tunjuš vrne in razdvoji Slovene popolnoma. Koliko bratske krvi se bo prelilo! Morda pade tudi oče — in sestro odvedejo Antje — da bo dekla, pastirica in žena kakega gar-jevega kožarja... V njegovi glavi so se dvigale grozne slike. Kri mu je plula, da je tiščal levico na razburjeno srce, desnica je krčevito stiskala nož. Se enkrat je poklical Radovana. "Očka, naj ga! Bes je Tunjuš!" "Sinko, poslušaj! Naj bo!" Iztok je zadrhtel po vsem životu. "Ali si razltmel, kaj je govoril Tunjuš v pijanosti o trgovcu!" "Hunski ne razumem vsega!" "Radovan r%zume. Huni čakajo tu nekega bogatega trgovca, katerega ju-
tri večer napadejo in oropajo. Domislil sem se, če bi ga midva rešila."
"Torej zakoljem Tunjuša!"
"Ne. Ampak ukradi dva najboljša konja. Zajahava in sporočiva trgovcu, kaj ga čaka. On nama bo hvaležen, v Bizancu naju pogosti — Tunjuš bo pa klel in se obrisal za bogate tovore. Razumeš, sinko?"
"Vse, očka! Ali konje straži Hun."
"Naj zaspi — saj imaš nož! Jaz te počakam na koncu doline!"--
Slovena sta se razšla, kakor bi dve senci izginili brezslišno v goščo. Radovan se je previdno plazil navzdol po bregu. Vedno je postajal in prisluškoval. Vse tiho. Le hropenje se je slišalo od ognja. Pot ni bila prijetna, in kadar ga je prijel trn za haljo, se je vselej ujezil na Iztoka.
"Da vlačim tega kozla seboj! Še ob glavo me spravi."
Ali se je hitro pomiril in srce se mu je sladko zasmejalo, ko je pomislil na Tunjuševo jezo in na bogata darila, katera jima nakloni Epafrodit. Par-krat je tudi pomislil, kaj bo, če se kasneje sreča s Tunjušem.
"Ukanim ga!"
S to besedo si je pregnal zopet strah in hitel ob robu gozda proti odprti dolini.
Iztok ni mislil ne na glavarjevo jezo, ne na plačilo trgovčevo — mislil je samo na osveto, in hudo mu je bilo, da ne sme Tunjušu poriniti noža v srce. Toda očka hoče tako. Moral se je premagati.
Podlasica ne more hoditi oprezneje, nego je hodil Iztok. Ni ganilo, ni za-šumelo v gozdu, koder se je plazil. V kratkem je že zaslišal hrzanje konj. Nekateri so se še pasli, drugi so že polegli.
Kje je Hun — čuvaj?
Noč je bila dosti temna — ugodna zanj in neugodna, ker je bilo težko zapaziti stražnika. Priplazil se je toliko iz gozda, da je dobro videl konjske sence — črne lise, ki so se poma-lem premikale po travniku. Zaželel je tedaj, da ne bi bilo Radovana. Splazil bi se do kurišča, umoril prav tiho Tunjuša, se vrnil in planil na konja — in odvihral. Ali Radovan je star — ne more tako jezditi. — Zato je moral izslediti čuvaja.
Dolgo je čepel v visoki travi, upiral pogled vsepovsod — čuvaja ni zagledal.
"Morda je zaspal, lahko bi odpeljal brez hrupa dva konja."
Že je sklenil, da se priplazi do konj, ko se nenadoma na nekem konju zgane dolga, črna senca.
"Oj volkodlak! Hun sedi na konju! Kako do njega?"
V trenotku je Iztoku ugasnila vsa pamet in prepričan je bil, da ga ne doseže. Ščipal se je v čelo in tuhtal, kako bi zvabil Huna s konja. Dolgo je premišljal vse vprek — nobene pametne misli. "Če bi posnel divjo mačko — ne bo ga blizu. Če bi zatulil kot volk — morda pride. — Težko. Konje bi segnal skupaj in še koga poklical."
Kar se mu posveti. Zlezel je v grm in zaječal z milim glasom kot obupana deklica. Senca na konju se je zganila.
Iztok je'zaihtel glasneje.
Senca je izginila s konja. Po travi so šumeli koraki. Iztok je v temi že razločil obrise dolge, suhe postave, ki se je blizu grma ustavila. Prijel je za nož in se pripravil, da plane na Huna.
Ker se senca ni ganila, je zaihtel vnovič, zašumel v travi in se popel na parobek sredi grma.
Senca Hunova se je naglo zganila in šla hitrih korakov proti grmu. Iztok je že razločil, da ima Ilun v rokah meč. Vroče mu je postalo, po koži je začutil mravlje. Pripravil se je na skok.
Hun je stal že tik pred grmom. Napol glasno je vprašal: "Kdo je?" Iztok se ni oglasil. Čuvaj je nekoliko postal, potem se sklonil in razdelil gr-move veje. Zagledal je Iztokovo belo haljo. Iztok je še enkrat zaječal.
Ilun je brezskrbno krivil in razpogi-bal veje. Ena se je že dotaknila Iztoka. Tedaj plane Sloven kakor mačka v Huna, ki sredi grma niti udariti ni mogel z mečem. Kriknil je Hun — pa je komaj pol krika došlo iz ust — Iztokova pest ga je davila, nož je za-škrtnil, in Hun je telebil po dolgem v travo.
Iztok se je tresel v divji razburjenosti. Umaknil se jq z ravni v liosto in prisluškoval. Nič.
Skokoma je bil pri konjih, obrzdal hitro dva — brzde so bile privezane na vratu — planil na enega konja in izginil po dolini.
Na koncu doline se je pomolila bela postava Radovanova iz gošče. Zajahal
je. Kopita so zadonela po cesti, ki vodi mimo Adrinopola v Bizanc.
DESETO POGLAVJE.
Čemeren se je prebudil Tunjuš v jutro, ko je že sijalo solnce. Krog oči je imel zakrvavljene kolobarje, težko glavo je naslanjal ob komolec in ne-voljno cmakal z usehlimi ustmi. Njegov strežaj je prežal na trenotek, ko se dvigne glavar iz spanja. Takoj mu je ponudil v lepi skodeli črnikaste juhe, ki jo je znal izborno skuhati iz grenkih korenin in ptičjih jeter. Vselej mu je teknila, kadar je popival prejšnji večer. Segel je po skodeli tudi danes, srknil parkrat, nato pa izlil vse na tla.
"Vina!"
Zatulil je in se zleknil nazaj na preprogo ter si mencal skeleče oči. Strežaj je brzo natočil iz meha in stal kakor kip pre'd Tunjušem. Dolgo se mu ni zljubilo seči po kozarcu.
Tedaj je nepoklican pokleknil pre-denj najstarejši izmed Hunov, ki so hodili z njim.
"Moj gospod, sin Atile, najvišjega kralja, tvoj hlapec te pozdravlja in..."
"Obrzdajte konje, natovorite jih in odrinite z blagom na sever. Kjer se obrne Tonzus na zapad, počakajte. Drugi takoj v zasedo nad Epafrodita!"
"Kakor si velel, gospod. Samo ene besede prosi tvoj hlapec!"
"Govori!"
"Zlo se je dogodilo ponoči! Konjski čuvaj leži umorjen, dva konja sta u-kradena."
Tunjuševe majhne oči so zažarele v jezi in se izbulile. Z zobmi je zaškripal in udaril pred njim klečečega hlapca, da je zastokal.
"Psi! Čemu ima gospodar pse, kadar spi! Da ga čuvajo! In vi me niste čuvali! Še psi niste — gnile gobe, mrhovina, preslaba za poštene orle! Daj mi korobač!"-_
Tunjuš je planil kvišku, pograbil ko-robač in začel pretepati, kogar je zasegel, da je skelelo kot ogenj. Umorjenega Huna je velel mrtvega pretep-sti, ker je bil slab čuvar. Raztepene-ga trupla niso smeli zagrebsti, da ga za kazen požro volčje in lisice.
Ko se je nadivjal in ohladil jezo, se je vrnil na svoje ležišče. Najstarejše je poklical predse.
"Povejte, kdo je odvedel konje? Kdo je umoril čuvarja?"
Prijavil se je Balambak.
"Gospod, ti sam dobro veš, kdo je lopov, ki se je dotaknil tvojih konj! Ali ker zahtevaš, govori tvoj ponižni sluga. Balambak je šel in izmeril stopinjo v blatu in je izmeril stopinjo pri ognju. In glej, gospod, bila je to noga tistega Slovena, ki si ga snoči prijateljsko pogostil." "Tistega Slovena? Starca?" "Mladca, gospod!"
"Za njima! Balambak, vzemi najboljšega konja in najboljšega tovariša, pa za njim! Do jutri zjutraj mi prineseš njegovo glavo! Jezdi kot vihar, in če pogineta oba konja. Vseeno! Glavo tega psa hočem!"
Balambak je izbral tovariša in konja. Vohali so po dolini za sledovi. Na- cesti sta planila jezdeca v divji galop; samo hunski konji so mogli vzdržati ta grozni pogon.
Tunjuš je ponovil prejšnje povelje. Otovorjene konje je poslal naprej, sam se je pa z oddelkom skril v zasedo.
Radovan in Iztok sta do jutra jahala kar najhitreje. Pot je bila gladka, nič klancev, in ob desni je šumela reka Tonzus. Konja sta bila sita in nc-utrujena. Iztok se je gibal na visokem konju, kakor bi sedel doma v gradišču na mehki kožuhovini. Radova-nu so pa tekle znojne kaplje z belih las, se usipale čez čelo in drsele po dolgi bradi. Ko je vzhajalo solnce, je začel ostajati za Iztokom. Zakaj njegov konj ni kazal toliko veselja kakor tovarišev. Kopit ni dvigal tako visoko in njegovi koraki so bili krajši. Glavo je le včasih dvignil, sicer pa dre-motno povešal. Iztok je očakoval Radovana, ga ogovarjal s prijaznimi besedami, naj prime tesneje za povodce. Zakaj na oči je bil Radovanov konj boljši in mlajši od Iztokovega. Ali žival je dobro čutila, da je ne vodi močna roka, da je ne stiska v boke mlado, krepko koleno.
Radovan si je otiral pot s čela in godrnjal nerazumljive besede. Njegove košate obrvi so bile nasršene, mrko je zrl skozi konjske uhlje v daljavo.
"Očka, menjajva za konje!"
"Na tvojem mi seveda ne bo trpljenja. O, jaz bedak!"
S komolcem je sunil jezno na plun-ko, ki mu je silila s hrbta. Z desnico je potegnil konja, da je vzpel visoko dolgi, žilavi vrat in zacepetal.
"Tako, tako, očka!"
Spustila sta se v hitrejši dir, jahala drug ob drugem in molčala. Iztok je bil vesel, da je šlo urno dalje.
Večkrat se je skrivaj ozrl po ravni cesti, če se ne dviga daleč kje siv oblaček prahu. In kadar se je ozrl, ga je zaskrbelo. Če so Huni zapazili dosti zgodaj tatvino in jo udarili za njima, sta izgubljena. Sam bi jim ušel. Toda Radovan? Ne bi vzdržal.
Zato je večkrat skrivaj pognal Ra-dovanovega konja. Ali tedaj je vselej Radovan vztrepetal in z rokami zamahnil, da se ni opotekel.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
BBBaaBBBBSBBBBBBBBBS
BI	BI
BI Abstracts of Title to all Real H
Estate in Will County. jg
Joliet Title and Gaurantee Co.s
ffl	Kapital $50,000.00.
II
D Kadar kupite HIŠO ali ZEM-H LJIŠČE, pridite, da Vam well dimo abstract.
BI
Phones: 421 and 422.
[*]
BI CHAS. N. HOSSACK, Mgr. ®
BI 114 N. Chicago St., Joliet, Ills.
1!
aaBBBaBBasaBBBBaBBss
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum'* 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
IN Jefferson Street, JOLIET, ILL
C. W. Robson, Jr.
Real Estate
LOANN and RENTING
INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297.
Prodajam lote v Rockdale in okolici.
204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL.
Michael Terdich. Math. TerdicTi.
Chicago Phone 2502.
Terdich & Terdich
STARA SLOVENSKA GOSTILNA
Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, Al NO, ZMLET KAMEN, OPEKO,
vodotočne Žlebove, ter
vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
STANDARD BAR
GEORGE SVETLECIC
317 N. CHICAGO ST., JOLIET.
Edina slovenska-hrvatska gostilna * osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
dobrodoslii
Alpentinktura za moške in žensko lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati ln v lestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakoršne ste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75,—Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cei^ov. Za potne nope rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. Elsii zauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega
Eomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe i mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. Se želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z \Vahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege ln drugo nečistost na obrazu, 8 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu pošlje. Zavsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj,
JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Rojaki in rojakinje! Kadar bnate W moške ali ženske obleke ali perila* očistiti in gladiti, ne pozabite o' našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS >3 S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut It Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814, Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko i" vaš dom. Naše cene so zmerne delo garantiramo.
Joliet Stem Dye Hoi
Profesional Cleaners and Dyer*
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Ca»
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Oscar J. Stephen
Sobe 101 In SOS Barber Bldg. JOLIIT, ILLINOIS.
JATNI NOTAR C*
j Kupuje in prodaja zemljiižt I v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro--! ti ognju, nevihti ali drugi po* { | škodbi. I Zavaruje tudi življenje proti I nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-j sko stroko spadajoča pisanja.
i .....-
! Govori nemiko in angleiko.
203 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbii še zadnji steber in morali ■smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino ■
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-~ bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako Je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož- J nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER,
-Manufacturing Chtwlstg-	=====
1333-1343 South Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Telefon 101.	JOLIET, ttjff!
john
■ §TEFANICH
-
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, W.
-_ ___. -__■ _ _ . - ------- - ' —' : ~~ .	n, -V ;' .'lii-^^IfTj
751 7511731 TSUral 17511 rail ml ml 73 [HUD
AMERIKANSKI SLOVENEC. 3. MAJA 1918.
7.
facob Mejak KROJAČ
205 RUBV STREET, JOLIET, ILL.
I0SIP IfLEPEC
J Jami Notar |\z 10 Ict.akulnjo
izdeluje vse pravno lil pottavnoveliavn« listine za vse slučaje. Ce Tam kdo plačo garniMra; Ako imate odkoga v drugem mestu plačo za tlr-Jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006 N. Chicago St., Joliet, 111
GLAVNICA $50,000.00.
U«tan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
| 1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku.
Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
IUirija Grenčica t steklenicah in Bare ga Zdravilno Grenko Vino
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim toč ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo dragih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIVO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. •
Joliet Slovenlc Bottling Co,
»13 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. «275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
POD SVOBODNIM SOLNCEM.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
'S konja me spraviš! Ubiješ me! Oj, takega sina!"
"Ne, očka! Ampak naprej morava! Če se Huni dvignejo in za nama.. ."
Radovana je obšel strah. Ali izdal se ni. Stisnil je konja, kar so dale trudne noge, nategnil brzde, in zopet je šlo dalje v živahnem diru. Pot se je pa pocedil v gostejših curkih po njegovem čelu.
Solnce se je bližalo poldnevu. Na levi in desni lepe doline so se pričeli dvigati višji hribi, ravan se je ožila, po bregovih so se svetili sredi porumene-lega listja beli domovi.
Pridržala sta konja, ki sta bila spe-njena in trudna* Radovan se je ozrl na levo in na desno po gričih.
"Da ga še ni, Epafrodita? V Adria-nopolu popiva, Grk pijanski, Radovan pa trpi žejo zanj. Naj ga Tunjuš, čemu si me izpeljal, Iztok?"
"Ne huduj se, očka! Sam si svetoval!"
"Sam si svetoval, aha? Kdaj je godec rekel: Primi za nož in suni! Kdaj? O Morana! Kako sem sam lepo mirno cestoval. S teboj to trpljenje!"
"Radovane, razjahajva, če hočeš. V senco leževa, da se odpočiješ. Imam še čutarico vina. Glej, zate ga hranim! Hunov menda ne bo za nama."
"Ne bo jih? Kaj ti veš? Jaz samo to vem, da moram bežati, ko me bole kosti, kakor bi sedelo deset Mor na meni tri noči zapored. O j Morana!"
Korakoma sta lezla po prašni cesti. Konja sta se pripogibala in trgala ob cesti uvelo travo. "Daj mi čutaro!"
Iztok je segel za prteno haljo in privlekel iz nedrij precejšnjo bučo. Pomolil jo je Radovanu.
Starec je nastavil in pil z veliko žejo. Tedaj je Iztok zagledal, da' se dviga daleč pred njima prah. Začul se je ropot koles. "Očka, poglej! Morda je'trgovec!" Radovan je odstavil napol izpraznjeno bučo od ust in zrl s široko odprtimi očmi. Ropot koles se je slišal razločno, na cesti v daljavi sta zagledala konje.
"Pri Svetovitu, Epafrodit! Kdo dru gi, kot on! Dobro je gonil in zgodaj je moral odriniti iz Adrianopola. Zakaj pot se vleče 1" Hitro je nastavil zopet bučo na ustnice, zamižal in izpraznil do zadnje kaplje.
"Sinko, sedaj le urno! Epafrodit naj ve, koliko sem trpel."
Pognal je konja z mladeniškim og-i njem, prah ju jc zavil, in razdalja med njima in trgovcem je hitro ginila. "Pax, eirene! Pax, eirene!" Radovan je kričal glasno in dvigal visoko nad glavo svojo plunko, ko sta se približala vozu. Zakaj pred vozom je jahalo osmero dobro oboroženih spremljevavcev. Ko so ti zapazili Iztoka in Radovana, so vzpodbodli konje, poprijeli in nagnili kopja ter obkrožili neznana potnika.
"Pax eirene!" je ponavljal Radovan in se jim priklanjal. Ko so konjiki spoznali, da sta neoborožena, so izpustili kopja in z zanimanjem opazovali jezdeca. Toda iz svoje srede ju niso pustili, zabrnili so konje in z njimi jahali proti vozu, ki je zaostal.
Radovan si je brisal pot in še neprenehoma ponavljal: "Pax, pax, pax..." Ko se je na videz oddahnil in odhro-pel, je povprašal v slabi latinščini, pomešani z grškimi besedami, če se pelje trgovec Epafrodit.
Spremljevavci so se začudili in tesneje pritisnili s konji do Iztoka in Radovana.
"Kaj želiš našemu gospodu, Epafro-ditu?" "Smrti ga otmem!" Oblastno je pogledal Radovan na konjike. Ves strah je izginil, pogum | se je vrnil in z njim vsa modrost pretkanega godca.
"Smrti ga otme?" so ponavljali kupčevi varihi in se spogledali ter se vsi hkrati zasmejali.
"Pri Kristu, katerega moli vaš gospod, vam rečem, da ste norci, če se smejete mojim besedam!"
"Suni s konja prismojenega barbara!" je zagodrnjal čokat jezdec in tiščal za Radovanom.
Radovan ga je slišal in se jezen o-krenil na konju.
"Suni barbara, suni ga, le ga suni! Barbar^pojde svojo pot, vaše glave pa ležejo v travo kakor posekane buče. Tako mi Krista!"
Radovan se je nerodno prekrižal preko prs.
"Ne govori dalje! Pojdita svojo pot in pustita gospoda, ki počiva na vozu. Smrti ga otmo naša kopja in meči."
"Sla bi dalje midva, ko bi imela srce pasje, kakor je tvoje! Tako pa ne gr.em, da rešim Epafrodita!"
Kvadriga se je ustavila pred njimi. Lepa damaščanska preproga, obešena čez voz za senco, se je zganila, in vun so se posvetile sive oči Grka Epafrodita.
"Epafrodit, Epafrodit!" je kričal Radovan.
Trgovec je namignil, stražnik se je sklonil s konja do preproge. "Kaj hoče ta barbar?" "Pravi, da te otme smrti, gospod! Zdi se nam prismojen." Grk je razgrnil preprogo hi se poka-
zal na vozu. Gladko obrito lice je krasil nekoliko vzbočen, šilast nos. V majhnih očeh so gorele kakor skrite lučke, ki prodirajo v prihodnjost in računajo modre račune. "Barbar naj stopi sem!" Radovanu so veleli razjahati. Stokajoč in polomljen je zlezel z visokega konja in si vedno otiral pot ter hodil globoko po sapo.
"Povej hitro, kaj želiš? Nam se mudi. Če si lačen, naj ti dajo kruha, če si žejen, lezi na trebuh in pij. Poglej vode!"
Epafrodit je z elegantno kretnjo pokazal na reko.
"Ne beračim, gospod. Godci ne beračijo nikoli. Če ne dajo ljudje, da zemlja in da nebo!"
Epafrodit je spustil zeno roko preprogo, konji so nategnili in kvadriga je zaškripala.
"Stoj, Epafrodit! Ne hodi v smrt! Tunjuš te čaka v zasedi!" Radovan je držal za voz in kričal. Ime hunskega poglavarja je učinkovalo, konji so obstali, jezdeci so se približali Slovenu.
"Lažeš, barbar! Tunjuš je bil pred dnevi v Adrianopolu in je imel seboj pismo s cesarskim pečatom!"
"Kriste, tvoj Bog, naj te varuje slepote! Poglej ta konja! Čegava sta? Hunska, Tunjuševa. Moj sin ju je u-kradel. Sinoči sva pela in godla Hu-nom. Pijan je bil Tunjuš kakor trot. Iztegnil je jezik, imenoval tvoje časti-to ime in povedal, da te nocoj oropa. Pa si se mi zasmilil, in moj sin je tvegal glavo, da je prišel do konj, zate tvegal, Epafrodit, ki te ne poznava. In sedaj poglej mene! Skozi haljo tišči kri na stegnih, ker sem se gnal na smrt, da tebe rešim, gnal na tem klju-setu, ki ima hrbtišče kakor gabrov hlod!"
Epafrodit se je nagnil Iz voza; na licu se mu je brala vera, ogledal je konja, jezdeci so prikimavali, zakaj vsi so videli Hune v Arianopolu.
Takrat nenadoma vzklikne Iztok, ki ni razumel nič o pogovoru: "Huni! Huni!"
"Hunoj, Hunoj!" gre od ust do ust. Vsi se okrenejo. Proti njim sta dre-vila dva konjika. Vsa kopja so bila v trenotnaperjena prihajajočima. Epafrodit je skočil iz voza in zasedel čilega arabca, ki je bil privezan zadaj ob vozu.
Radovan je takisto zlezel hitro na konja in pozabil v trenotku vse bolečine.
"Samo dva! Ta dva gresta za nama! Dajte jih!" kliče Radovan. "Stojte!" veleva Epafrodit. Dobro so že razločili hunsko opravo, tako blizu sta bila jezdeca. Ali sedaj nenadoma ustavita konja. Spoznala sta voz Epafroditov in med drugimi konji svoja ukradena — na njih Iztoka in Radovana v belih haljah. Zakričala sta hunsko kletev na Slovenec, zasukala konje in bliskoma odbežala nazaj. "Epafrodit, ali še praviš, da lažem?" "Ne lažeš! Nazaj! Tunjuš je velik razbojnik!"
I Obrnili so težki voz. Spremljevavci so morali ostati daleč zadaj, da so stra-žili hrbet.
"Kaj vama dam za plačilo?" povpraša trgovec Radovana.
"Da te smeva spremljati v Bizanc. Tja sva namenjena."
"Dobro, do Bizanca z mano, potem k meni. Velike bodo slavnosti, tesna bo za prenočišče. Zato bosta vidva pri meni v gostih."
Radovan je pomežiknil Iztoku, ki ni vedel, zakaj. Ali razumel je, da sta dobro opravila.
"Še nekaj, gospod. Ko bi smel pri-1 sesti k vozniku. Tako sem truden!" Epafrodit mu je velel na voz. Konji so udarili ob cesto, kolesa so zaropotala, voz je zagrnil oblak prahu...
Tisto noč še se je vrnil Balambak do Tunjuša. "Glavo?" je zarenčal poglavar. "Vzemi mojo! Slovena sta nas izdala. Epafrodit se je vrnil v Bizanc." Tunjuš je zaškripal. "Kdo je razodel nakano tem psom? Naj pogine takoj."
"Balambak, tvoj hlapec, ti pravi: Vino razodeva skrivnosti!" "Naj pogine, kakor sem rekel!" Balambak je šel in prerezal vse mehove, da je vino izteklo na zemljo.
Ko so se rdečila tla od žlahtnega vina, ki je drlo iz mehov, je Tunjuš prisegal pri zlati krsti Atilovi in pri naj lepši njegovi ženi Kerki, da mora teči v potokih kri Slovenov.
ENAJSTO POGLAVJE.
Ne priča zastonj Svetonij, da je že mogočni vojak in duhoviti samodržec Julij Cezar sklenil premestiti prestol samodržca velikanske rimske države na vzhod. Ali bodala so prebodla njegovo srce, zaspalo je hrepenenje po vzhodu — a umrlo ni. Kar je zamislil on, kar jc zakrila toga, skozi katero je brizgala kri pod noži zarotnikov, to je izvel Konstantin. Proč jc moral železni vladar, proč od Rima, kjer je kri-al vsak kamen o svobodnih državljanih, kjer se mu je rogalo stebrovje f <apitola in mu očitalo tiranstvo. Na zhod! Tam so doma Kserksi — go-•podarji nad blagom in krvjo podanikov — brez meje in brez pravde.
Jn dvignilo se je mesto v bogatem sijaju — naglo kakor v pravljici, kakor
fatamorgana sredi peščenega morja. Prestol, diadem in škrlat je zablestel na kraju, kjer je naravno srce treh kontinentov. Dvignil se je Bizanc — novi Rim — ob sinji Proponti na sedmerih holmcih — kakor stari Rim. Palače so se popele od morja kvišku po brežini — vse mesto en sam velikanski amfiteater. Kakor zgodovina njegova — sama igra in tragedija. Oživele so vodne ceste, zarastli so jih gozdovi jambor, kreljuti jader so jih pokrile kakor tolpe ptic. In usipalo se je žito od severa in juga, po Bosporu in Proponti, bogastvo Arhipela in Egipta se je zlivalo v Bizanc, afrikanska in evropska umetnost sta se kosali, katera prej zagospoduje na forih novega Rima. Karavane so krenile novo pot skozi malo Azijo, iz-Tracije so se valile čete trgovcev. Ves svet je plul v mogočnih valovih in vsi valovi so tekli k srcu — v Bizanc, ki je slonel kakor brezmejni dragulj na bajnem obrežju, okovan od treh strani v dijamante iskrečih se valov, od četrte pa zvit v smaragde zelenih holmov. '
Odkar sta Radovan in Iztok potovala z Epafroditom, je tonil v morje že četrti dan. Iztok je zamamljen polglasno vzklikal, ko je zagledal brezmejno plan, posuto z rdečim solnčnim zlatom. Zdelo se mu je, da je videl včasih to deželo v sanjah. Godci so popevali o nji, stare babice so pravile vnukom o domovih bogov. In prav taki so morali biti ti domovi. Vse krog pjega sama bajka, sama skrivnostna povest. V njegovi domovini pokajo stebla in se rušijo pod snegom. Tu pa diha Vesna. Od morja se zib-ljejo dehteče sape, se igrajo z njegovimi kodri in hitijo dalje na griče, kjer šepetajo z mirtami in cipresami, kjer jim prikimavajoJj«*' kjer se mlado brstje platan šri koprneče pod ažurno nebo. Ob levi in desni, povsod vrtovi, po njih curljajo drobni studenčki v belem pesku, iz tal kipijo kvišku vodeni curki, krog njih hodijo ljudje v svili in škrlatu — iz temnih logov se ozirajo beli domovi. Pravljica — vse sama pravljical
"Le glej, sinko, glej in ne devaj oči pod sedlo! Najlepše devojke bodo me-dlele, ko jim boš nekoč v gradišču Sva-runa, svojega očeta, pripovedoval ob zimskem ognju, kaj ti je pokazal Radovan!"
Kakor iz sanj se je zbudil Iztok in se ozrl na Radovana, ki je jezdil poleg njega — tik za bogatim vozom Epafrodita. "Očka!"
Samo to besedo je bolj vzdihnil kakor izrekel Iztok in se vnovič zatopil v krasoto.
"Ej, sinko, Radovan ti pokaže reči, da se ti izbuli pogled kakor zaklanemu teličku. Toda žejen sem in prah me grize po životu. Tudi v usta zaide in še v želodec. Po travniku bi se bolje jezdilo. Epafroditu je lahko, ko je skrit na vozu, kakor krt v luknji." Radovan je poskusil pljuniti. "Vidiš, ne morem! — Da bi ne videl pred seboj vrat, skozi katera pojahamo v mesto, bi omedlel in padel s konja—" Radovan je mrmral slabe volje, ali Iztok ga ni poslušal.,., Epafroditov voz je drčal čez most preko dvanajst sež-njev globokega rova. Stali so pred velikanskim zidom, delom Teodozija. A-drianopolska vrata — porta Polyandri -*- so zevala brezskrbno na široko odprta. Na vsaki strani je nosilo mogočen lok v zidu šestero stebrov iz rdečega marmora. In na zidu ob levi in desni mogočna stolpa, s katerih so blesteli šlemi stražarjev. In to mogočno zidovje, sklad na skladu, stolp ob stolpu, se je vilo na sever in na jug — tu vtonilo v morju, na severu se popelo čez griče, se strnilo z nebom in izginilo v večernem mraku. Epafroditov voz je zadrdral po porfirnem tlaku, podkve so glasno udarile, cesarska straža je pozdravila vrlo spoštljivo. Ves Bizanc je poznal trgovca, vsak prostak je vedel, da ga ceni Upravda, ker ne štedi z zlatom, kadar so prazne cesarske blagajne.
Na ulicah se je gnetlo ljudstva. Nekateri so pozdravljali Epafrodita, drugi so zijali v Slovena, ki sta jezdila na konjih, in se čudili. Radovan se je vzravnal ter gledal ponosno in samozavestno na množico, kakor bi bil po-bočnik samega Justinijana.
Vrva in gneča na ulici je čimdalje bolj rastla. Spremljevalci so morali pred voz, da so delali gaz. Voznik je pokal in kričal na ljudi — kljub temu so šli le počasi dalje. Ko so polagoma prišli do konca, se je cesta razširila, kakor bi se izlila reka v morje. Bili so na Teodozijevem foru. Sredi trga se je svetil na mogočnemm stebru srebrni konj, katerega je jezdil Teodo-zij, še v raku blesteč bogatega zlata. Krog in krog so bila stebrišča, pod njimi ljudstvo vseh narodov, bogastvo cele zemlje, razkošje, veličastvo, beda, suženjstvo, potepuhi in tolovaji — vse zmešano in strnjeno v živi vozel.
Odtod so krenili z vozom proti jugu v ozko ulico. — Hitro so pognali in it. četrt ure so se odprla vrata na dvo-išče Epafroditovega doma.
(Dalje prih.)
Profesorska cvetka.
"Ako ne bi bil Kolumb odkril Amerike, bi se jako čudil."
Marko Belaich,
DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke.
205 Indiana St. :: Joliet, Illinois.
Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila.
VSI DOBRODOŠLI!
John Horwat
slov. gostilna
801 NORTH CHICAGO STREET, JOLIET, ILL.
Vabim vse svoje znance, da me pose-tijo v obilnem številu.
DOBRODOŠLI I
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na
209 INDIANA STREET.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOSIP LEGAN,
GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street	Joliet, 111.
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3.
največja slovenska hranilnica i
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K «,500,000.—
Rezervnega zaklada ..................................K 1,330,00«.—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
i\%
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARN0 TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanj« ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti odstotkov, '*ven Kranjske pa proti 5% odstotkov obrestim i* proti najmanj tri-®trt odstotkov odplačevanju na dolg.

*m****amB*BMMmmBmamm**mmmmmamM*Mmammmmammm*mmamKBmjmmmm*M»»mmmmmm»mm*.
Ljudska banka
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
1VU in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu Ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Batik

PREMOŽENJE NAD $4,600,000.00


MAT. OMOTA
fr Slovenski krojač ft
Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke.
201 Jackson St,
Joliet, Illinoii.
W. C. WOONB1?
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate *caj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
National Studio
R. PAWLOSKI, lastnik.
Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 324S. Cor. N. Chicago an Jackson St, Joliet.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje poiteeieni. HHno pveo, najboljša vina in tmodk*.
Wm. Metzger
Huby tend liroadtnay JOLIET
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
i SGHOENSTEDT & CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 1» Joliet, 111
. F. K0MPARE
LOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, III*.. Soba 218—9206 Commercial Ave.
Te'efon: South Chicago 579.
Metropolitan Drug Store
>J Chicago ft Jackson St>
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI *
"BELLADONNA" OBLlZl
bEHWrnoaami.
REVMATQW	SLABOSTIH T OfiNHH
HROHOSTI	H-JUtMH M PRSMH BOUBMfl
B0UTC » KOLKU	MAWJU » ŽIVOTU
BOLESTIH . ČLENKIH	VHTT JU OPIUM KRM
NEVRALajl nWTWU	FNMAflKA)
oTSHxwn wkc kubtih »iwm mjtaanoi uu&i boubtw « natu .hsbmkaJUU
AMgRIKAMSKI 8LOVEMKC, 3. MAJA 1918.
HE g! H IIII S II SI® iiiil ® ,---
@ | :: NA STRAŽI. :: B
I
"Domovina, domovina!" — tako vzdihujemo v tujini. A ne sami — z nami vzdihujejo po tebi neštete množice. Neštetiin si ti, domovina, jedina tolažba, neštetim je spomin na tebe svet.
Dosti jih je, ki so te samovoljno, iz prevzetnosti in prešernosti, zapustili. Velika množica tava okrog in te išče, veliko jih je, katere je kruta usoda prepodila v tujino — in vsa ta velika množica vzdihuje sedaj po tebi: "Domovina, domovina!"
Vsakomur je sladek in prijeten spomin na domači, rojstni kraj, vsakdo ga spoštuje in ljubi kakor dete svojo mater. Zato jo spoštujemo in ljubimo tudi mi, čeprav smo daleč od nje — spomini na njo nas tolažijo. "Domovina, domovina!" Tako vzdihujejo oni, ki so te samovoljno zapustili. Iskali so si drugod boljšega življenja in večje sreče — bogastva na kupe, časti in slave, toda končno so vendar prišli do prepričanja, da je domovina najboljša.
In sedaj — bi se skesani radi povrnili, a pot je — zaprta, na te mislijo, spomini jim ne dajo miru in vest jim očita neprestano: da so te zavrgli in zato vzdihujejo v tujini: "Domovina, domovina!" Tako vzdihujejo tudi tisti, ki te vse svoje življenje iščejo neprenehoma, oni, ki ne vedo, kje jim je zibeljka tekla, kje so zagledali luč sveta.
Iščejo te vse svoje življenje, iščejo sorodnikov, bratov, iščejo prijateljskih src, toda ne najdejo te, ne najdejo niti bratov, niti suiudi.:i<ov, nriiatelj-skih src — a vendar vzdihujejo: "Domovina, domovina!" Ravnotako vzdihujejo pa tudi oni, katere je — kruta usoda zapodila v tujino. Odkar so na tujih tleh, mislijo samo na tebe in kadar slišijo kak glas iz domačega kraja, jim je že lažje pri srcu.
Kaj bo s to veliko množico? Ali bodo kedaj še rekli: doma smo!? Ali bodo zrli še kedaj domačo hišo, bodo še hodili kedaj po tisti poti, kjer so se nekdaj igrali v brezskrbni otročji sreči?
Težko vprašanje je to, a vendar važno! Mogoče je, da jim usoda sploh nikdar ne bo ugodna, da nikdar ne pridejo nazaj v domovino; mogoče je tudi, da jo še najdejo v pravem času, mogoče je pa tudi, da jo najdejo takrat, ko so njihove moči že oslabele, ko so v tujini že za druge izrabili svojo kri — in pa pridejo nazaj še le takrat ko se pretrga nit njihovega življenja, da lahko položijo svoje od potovanja utrujene ude na domače zemljo.
Vsa ta množica torej hrepeni nazaj, vsa vzdihuje po tebi in v daljni tujini se slišijo tožili glasi neštetih nesrečne-žev, zavržencev in pregnancev, ki sedaj morda že dolga leta mislijo samo na te, domovina. — Vsi vzdihujemo enoglasno: "Domovina, domovina!" Bilo je na veliko soboto. Mrak se je bil že storil, skrivnostna tišina je legla na prirodo. Vse se je že pripravljalo na dan veselja, na veliko nedeljo, vse e je veselilo tega pomenljivega dne, le Vinko je nekako zamišljeno korakal in opravljal svojo dolžnost, težko vojaško dolžnost — na straži.
Ko se je delal mrak in začele brleti lučke, ki so se tako krasno bleščale, je Vinko postal, si popravil puško in gledal v daljavo. Kakor po noči z zvezdicami okrašeno nebo, tako se mu je zdelo krasno morje; lučka pri lučki — kako lepo!
Vinko je stal in gledal. Misli so se vrstile, ne da bi znal kako in že so mu zopet bili vspominu zadnji velikonočni prazniki. Hotel se je otresti teh spominov, toda zaman, vedno bolj so se mu vračali spomini na njegovo prejšnje življenje.
Storil se je večer. Tiho je bilo povsod, niti najmanjšega šuma ni bilo slišati, a v Vinkovih prsih je glasno utripalo srce.
Luna je priplavala na obzor, Vinko se je predramil iz te zamišljenosti. Stopal je počasi dalje. — Opazoval je dvojno sliko krasne prirode: nebo / neštevilnimi zvezdicami, morje z bli-ščečimi se lučkami.
Zamislil $e je zopet. Zazdelo se mu je, da je bolan, da mu je glava težka, tako silno težka, čutil je mraz, a vendar je bil ves poten po obrazu.
/'Dolžnost je dolžnost," je mislil Vinko ter zopet napravil par korakov dalje.
Prijel je puško močneje, popravil si čcpico na glavi, hoteč se otresti misli na bolezen, a vendar se mu je zdelo, da ga mrzlica trese po vsem telesu. Ni hotel verjeti.
Da bi si prikrajšal čas, si je skušal zažvižgati narodno pesem, toda ni se mu posrečilo, kajti njegove misli so bile zopet ntjcje — "Minka!"
Zašepetal je njeno ime in kakor da je to njegovo najdražje bitje, po katerim hrepeni njegovo srce, za katero bi dal vse, da, vse, kar ima — in šepetaje je ponavljal: "Minka, moja Minka!" Tih vetrič, ki je zganil grmičevje o-koli njega, ga je zopet predramil. Na
nebu ni bilo niti jednega oblačka. V daljavi se je pojavila ladija. Počasi se je premikala, kakor bi čutila utrujenost od dolgega pota. Vinko je strmel v ta krasen prizor. Zdelo se mu je, da se je zgodilo tudi pri njem že nekdaj nekaj sličnega.
"Sinoči sem na straži stal, na onem kraj' potoka" — Zopet je mislil na njo. Kakor plove ta ladija počasi, kakor se njene lučke iz daljave vedno boljše in lepše ble-šče ter rasto, tako se mu je zdelo, je bilo tudi z njegovo ljubeznijo. Sprva sta bila daleč narazen — on in njegova Minka, toda neka skrivna moč in tajna sila nista mirovali, srci sta hoteli — in ljubezen je prikipela do vrhunca, srčne želje so se uresničile.
Toda li ostane ta ladija, ko doseže obalo in smoter, vedno na istem mestu? Gotovo ne! Zopet odjadra.
Kaj ko bi bilo tudi z Vinkovo ljubeznijo tako, ko bi se zopet razdrla ona ljubezenska, nepokvarjena vez, ko bi bilo že tako kmalu konec onih mič-nih pisemc?
Takih vprašanj se je nakopičilo toliko, da se je prestrašil.
Ni jih mogel rešiti, hudo mu je postalo in zdelo se mu je, da mora sesti.
Da, dolžnost je dolžnost! Spomnil se je še v pravem času, da je na straži, da mu ni dovoljeno, odpočiti si! "Kedaj te zopet vidim, Minka?" Nekako boječe je izgovoril te besede in glas se mu je tresel. Morda je mislil, da je ljubezen že prišla do vrhunca in da se sedaj že vse preobrača, a morda je mislil, da mu ona sedaj piše zadnjet pismo — slovo.
"Bog te ohrani, Minka," je še vsklik-nil, potem pa pospešil korake, misleč, da bode kmalu konec tega. Šepetaje je še parkrat ponovil tožno:
"tvllllka, Dog- tc ohroni!"
' Tudi Vinko je bil prištet med ono veliko množico, med one nesrečneže, ki čutijo bridko bol in zavest, da so v tujini, ki prosi in vzdihuje po domovini:
"Domovina, domovina!" Mislil je na njo, toda spomin na domačo zemljo mu je bil težek. Vedel je, da je daleč od nje, v tujini, med neznanimi, tujimi ljudmi.
Posebno ob praznikih se človeku toži po domu. Vinko je premišljeval, kako lepo je sedaj doma, kako se že ves dan obhaja nekako "svečano, kako pokajo topiči v znamenje, da je prišel dan vstajenja.
V duhu je bil pri svojih domačih. Mislil je, kako si fantje in dekleta z radostnimi in veselimi obrazi delijo pisanke, kako dekletom veselja in sramežljivosti žarijo lica. Tudi on bi rad poklonil jedno svoji Minki.
Toda, kje je ona, kako daleč sta narazen! Celi dan se je treba voziti, predno bi prišel do nje, a misli so bile tako hitre.
Ko je mislil na domovino, se mu je zdelo, da sliši domače zvonenje. Kako mili glasovi! Velik razloček med lani in letos! Lani doma, letos pa tako daleč, od svojih domačih, lani vesel, letos pa tako neizrečeno žalosten in potrt!
Ni mislil samo na sebe. Ne no i sam tega gorja, isto bol nosi in čuti še mnogo drugih. Prepričan je bil, da istočasno vzdihujejo množice sotrpi nov, oni, ki so samovoljno zapustili dom, sedaj pa že zopet želijo nazaj, oni, ki ga iščejo že dolgo in ne morejo najti prave domovine, ker ne vedo za njo in tudi še množica onih, katere je kruta usoda zapodila in poslal na tuje. Med zadnjimi je bil tudi Vinko. Ko se še ni bilo zmračilo, ga je obiskal tudi orožnik. Bral mu je iz oči, da ga nekaj teži, čeprav ga je sam tolažil, da jima je tako usojeno — a vendar si je mislil Vinko, da tudi on misli na doni — in gotovo se ni varal.
Tako je bilo Vinku po dnevu, toda po noči, ko ni bilo nikakc žive duše v njegovi bližini, so bile tudi misli njegove drugačne.
Težek se mu je zdel vojaški stan, toda vse se mora prenesti, vse mora človek poskusiti. 2e takrat, ko so mu odkazali novo pot življenja, ko je odhajal od doma s kovčegom v roki, že takrat je približno znal, kaj ga čaka.
Hudo je bilo slovo. Solzne oči so govorile, drugo je pa molčalo — in solzne oči so povedale več, povedale natančneje, kar čuti srce, ko vsa dolga slovesa. Potem pa je pridrdral vlak Zamahljali so si še z robci v zadnji pozdrav in slovo, pogledali si še slednjič v solzne oči, potem pa — z Bogom --
Odpeljal ga je vlak, domači pa so še dolgo gledali za njim. Za železnico je stala tudi ona, njegovo drago bitje. Ko ga je zagledala, je položila robček na usta in solze sočutja so se ji vdrle po licih. Vlak je oddrdral mimo in že je ni bilo več, Minke, daleč je že bila, a vendar je še žalostno zrla za drdra-jočim vlakom.
Tako je bilo ,-lovo — Vinku ni hotelo iz spomina — misel za mislijo, spomin za spominom, jeden lepši od drugega, so se vrstili pred njim in vedno novi, vedno lepši so se mu dozdevali. V polsnu je počasi korakal svojo odkazano pot, zrl pred seboj dogodke in najkrasnejše slike, in vse se mu je zdelo živo, veselo kot nekdaj.
♦ * *
Vinko je začutil utrujenost. Glava
mu je bila težka, oči trudne, a vendar se je še premagoval. In kadar se je počutil najbolj trudnega, je pospešil korake ter se nekoliko predramil, toda ni trajalo dolgo in že so ga zopet zapuščale moči.
Takrat je še le izprevidel, da je v resnici bolan. Po telesu mu je bilo hladno, kakor po zimi, toda glava, čelo je žarelo od vročine.
Zagledal se je v morje, vse je bilo mirno, vse tako veličastno tiho. Toda glej, kaj je to! Zdelo se mu je, da je nekaj slišal — napel je vse moči — zdelo se mu je, da se mu nekaj približuje, da se giblje grmičevje. Ni občutil straha, toda roka je zgrabila sama po puški.
Prikazen je prihajala vedno bližje; trudil se je, da bi razločil, kaj je ali kdo je, toda ni mu bilo mogoče. "Stoj — kdo je?!"
Daleč je hitel njegov glas ter odmeval v tihi noči — prikazen pa se ni ustavila.
"Stoj — kdo je!?" je zaklical glasneje.
Grmičevje še je odgrinjalo in šumelo. Držal je puško pripravljeno. Zopet je poskušal prepričati se, je-li prikazen ali resnica.
Pred seboj je zagledal nekaj, kogar spomin bi ne bil dal za vse kar ima. Zazdelo se mu je namreč, da stoji pred njim — Minka, njegovo najdražje bitje! Napenjal je utrujene oči.
Bela postava se je ustavila na drugi klic, toda bila je že blizu. Lastnemu očesu ni mogel verjeti — utrujenost mu ni dopuščala razmišljevati dalje. Kaj naj stori, si je mislil, v srcu se je začel boj. Dolžnost, služba zahteva drugače, srce njegovo pa zopet drugače. Kaj naj stori?
Pogledal je še enkrat, da se prepriča, toda prevara ne more biti. Pred njim stoji njegova Minka, na katero je pred par trenutki mislil. "Kaj zahteva moja dolžnost?" To vprašanje ga je vznemirjalo, stal je nepremično in čakal kaj bo. Grmičevje se je začelo vnovič odgrinjati in gibati. "Stoj, kdo je?"
Zaklical je glasno, da se je sam prestrašil astnega glasu. Čakal je zopet
—	vsak trenutek se mora nekaj zgoditi. Zdelo se mu je, da ga prikazen kliče, da mu daje znamenja z roko. Videl je rudeče ustnice, bled kakor biser čist obraz. Lasje so se gibali in igral v nočni sapici in bela obleka se je bleščala v mesečnem svitu.
Vinku je bilo neizrečeno hudo — najraje bi se bil obrnil stran, kakor, da ne vidi ničesar, toda — dolžnost! ,£ Dolžnost!
Slednjič je napel vse moči. V tem trenutku pa se mu je zazdelo, da se mu prikazen zopet bliža in bliža! Sprožil je.
Tako neprijeten, tako grozen se mu je zdel ta otel glas, ki se je razlegal tja do morja in še dalje.
Prikazen je izginila. Niti na misel mu ni prišlo, da bi bil storil kaj napačnega.
"Vojak sem," si je mislil, "in moja vojaška dolžnost mi mora biti nad vse! "Kaj sem storil? — ustrelil sem jo
—	mojo — Minko!"
Hudo mu je bilo, tako hudo, da bi bil najraje izginil nekam, da bi ga ne našel nikdo. ' "K'aj"sefn štori!?" Ni imel časa razmišljevati dalje, kajti slišal je bližajoče se korake.
"Zakaj si streljal?" je že od daleč vpil nanj poveljnik straže. Vinko je molčal. "Ali nočeš odgovoriti?!" Postalo mu je hladno po vsem telesu. Rad bi bil povedal, toda smejal bi se mu. "Zakaj si streljal?" Vinko je še molčal. "Ali nočeš? — Povej, zakaj si streljal — drugače!"
Dalje ni smel molčati — naj bo, kar hoče.
"Javljam pokorno — zdelo se mi je, da se mi je nekaj bližalo, ustavil sem trikrat, poteni pa sprožil puško." "Ali veš, če je res kaj bilo?" "Poteni nisem videl ničesar več." "Počakaj, jaz ti že pokažem, streljati tja v en dan — na moje povelje greš takoj jutri —"
Zadnjič besed že ni več slišal — mislil je na njo.
Vsi lepi spomini, vse upanje je bilo skaljeno, vse uničeno. — Mislil je, da mora biti konec tega življenja.
Vse to se je zgodilo tako, da sam ni vedel, če se je v resnici zgodilo. Domovina, spomini, vse lepo niu je bilo sedaj — nič. Mislil je samo na to, kar še pride. Čakal je silno nestrpno ure,
ko se povrne v mesto.
* * *
Drugega dne pa je sprejel krasno, z rudečim trakom povito pismo. Preči-tal ga je željno — hrepeneče po tlažbi. Sedaj še le mu je postal jasen dogodek na straži. In zopet je mislil z veseljem na dom, na njo in na domače — slovesa pa si ni maral več klicati v spomin, temveč mislil je, kako bo takrat, ko bo po dolgem času zopet korakal proti domu, ko se bo dovračal med svoje domače, ko bo zagledal zopet njo. Vse neprijetnosti in težave to bile zopet pozabljene, toda tista straža mu nikakor ni hotela več iz spomina. ---
Hiffi^SfiS^ as ffi S »S ^505 Hi
ffi
ML S
MALI OGLASI.
--—---1 S
Amerikanski Slovenec je razširjen po celi Ameriki in kjerkoli so Slovenci, tam nekdo dobiva naš list, zato pa so oglasi v tem listu vedno uspešni. Kadar koga iščete, pošljite oglas v naš list, ki ga gotovo najde v kratkem času.
Mal oglas stane po 1 cent za vsako besedo za enkratno objavo ali prvo priobčenje, če pa kdo hoče oglas večkratno objaviti se naj računa za vsako nadaljno objavo po en cent za vsaki dve besedi.
Istotako se računa od raznih zahval, naznanil smrti, krstov, porok in drugih malih oglasov po lc od vsake besede.
Naročilu je pridejati denar ali znamke po lc.
RABIMO MOLDERJEV IN DELAVCEV. Stalno delo. Dobra plača. Vprašaj ali piši na:
BUHL MALLEABLE CO., . S. F. ufn	Detroit, Mich.
NAPRODAJ DVE LOTI, ŠT. 23 IN 24, block 9, Washington Heights, to je na N. Center in Bismark St., Joliet, 111. Najlepša prilika za dom, kjer je največja slovenska naselbina. Več pove: Werden Biick, 511 Webster St., Joliet, 111.	46t4
NAPRODAJ 6 SOB DOBRA LESE-na hiša, ki se mora odpeljati iz prostora. Vprašajte Marko Krakar, 221 N. Hickory St., Joliet, 111. 46t3
KJE JE FRANK ZAVRŠNIK IZ Jolieta, HL bivši potovalni zastopnik neke tukajšnje tvrdke? Če kdo ve zanj, naj blagovoli naznaniti nam in obenem povedati njemu, da je vse poravnano in da ga željno pričakujemo. Pridi, Frank, pridi nazaj in vse bo dobro! — Mrs. Mary Završ-nik, soproga in otroci, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
DR. E. H. STEWART
ZOBOZDRAVNIK
413 Cass St. (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS.
Chicago Phone 986.
Zanesljiyo zobozdravljenje.
POIOR ROJAKINJE!
AH veste, kje je dobiti najboljše meso p« najnižji esni? Gotevol V mesnici
Anton Pasdertz
se d«bUo najboljie svele ia preka-jene klobase in najokusnejie meso. Vse p« najnižji ceni. Pridite torej io poskusite naše meso.
Dolžni ste
Nitke eene ia dobra postreiba je naie gesla.
Ne pozabite torej obiskati nas r naiej mesnici in groceriji na vogalu Braadway and Granit« Street
zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu
Društvo Sv. Družine
(The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1918.
Predsednik........^..George Stonich
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik.........Anton Nemanich st.
Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich.
Reditelj...............Frank Kocjan
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer, od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore <1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnine. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine.
To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj ie izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je tolik«, ko so plačali drugi člani sadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaja nezgode takoj po pristopu, drugače p* 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrii vsaka zadnja ac-delj« eb 1. uri pop. v stari želj.
Kdor želi pristopiti v naie velik« ia
napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. *
DRAGINJA
na vseh tiskarskih potrebščinah je sil na odkar je nastala vojna. Nekater stvari stanejo po dva do tri in petkrat' več, kakor pred vojno.
Naj bi to cenj. narošniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker druga če ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, a to ne plača stroškov; treba je torej, da vsak pošlje naročnino čimprej mogo če ali vsaj ko prejme tozadevni opomin, ker takrat je zadnji čas.
Pri spahnenj'u in zdrobljenju
vdrgnite takoj s Dr. Richter-jevem
PAIN-EXPELLER
V rabi že 50 let pri slovenskih družinah in priljubljen kot domače sredstvo.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra.
35c. in 65c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. ■J4-80 Washington Street, New York, N. Y.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASB
istotako vse vrst« drugo sveže in pre-kajeno meso vse druge pedmetfc ki spadajo v področje mesarske in gr»-cerijsk« obrti.
Priporočam svoj« podjetj« vs.m rojakom, slasti pa naiim gospodinjam-Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago t«l. MIT. Cor. Cora and Hutchins St, J»liet, TB>
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujej« se vsa baTr varska dela ter obešanje stenskeg*
papirja po niskik eenah.
Alexander Harass
t\chL Phone 37« 1/ H. W. 120 Jefferson St. JOLIKT, ILL.
jf-Js I • ^SJ m /v JOttET.IU.
PIVO v STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26,.....JOLIKT. ILUNOB
Chie. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
EAGLE EXPORT
ter je najbolj&a pijača
E Porter Brewing Company.
OhMekuMt.	S. IMf It* MML M.